9.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/1

(1)

V Uredbi (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so določeni pogoji, merila in podrobna pravila za prehod zunanjih meja držav članic.

(2)

Namen Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je vzpostavitev centraliziranega sistema za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje držav članic Unije zaradi kratkoročnega bivanja.

(3)

Za izvajanje kontrole državljanov tretjih držav v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, ki vključuje preverjanje identitete državljanov tretjih držav, ugotavljanje njihove identitete, ali oboje, in preverjanje, da državljan tretje države ni presegel najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, bi morali mejni policisti uporabiti vse razpoložljive informacije, vključno s podatki iz sistema vstopa/izstopa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2226 (SVI), kadar je to potrebno. Podatke, shranjene v SVI, bi bilo treba uporabljati tudi za preverjanje, da so državljani tretjih držav, ki imajo vizum, izdan za enkratni ali dvakratni vstop, spoštovali največje število dovoljenih vstopov.

(4)

Zaradi izvajanja mejne kontrole je potrebno, da državljani tretjih držav v nekaterih primerih dajo biometrične podatke. Pogoje za vstop državljanov tretjih držav bi bilo zato treba spremeniti tako, da se vključi obveznost posredovanja teh biometričnih podatkov. Kadar državljan tretje države noče posredovati biometričnih podatkov za oblikovanje njegove individualne dokumentacije ali za izvedbo mejne kontrole, bi bilo treba sprejeti odločitev o zavrnitvi vstopa.

(5)

Da bi omogočili popolno učinkovitost SVI, je treba usklajeno izvajati kontrolo pri vstopu in izstopu na mejah, na katerih se uporablja SVI.

(6)

Zaradi vzpostavitve SVI je treba prilagoditi postopke za kontrolo oseb pri prehodu meja, na katerih se uporablja SVI. Cilj SVI je zlasti odpraviti žigosanje potnih listin državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje, pri vstopu in izstopu ter ga nadomestiti z neposrednim elektronskim evidentiranjem vstopa in izstopa v SVI. Poleg tega je treba pri postopkih mejne kontrole upoštevati interoperabilnost med SVI in vizumskim informacijskim sistemom (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES (5). Nazadnje SVI potnikom, ki prehajajo mejo zaradi kratkoročnega bivanja, omogoča uporabo novih tehnologij. V državah članicah, ki uporabljajo SVI, bi bilo treba začeti uporabljati navedene prilagoditve postopkov mejne kontrole na dan začetka delovanja SVI, določen v skladu z Uredbo (EU) 2017/2226.

(7)

Mejni policisti bi morali v obdobju šestih mesecev po začetku delovanja SVI upoštevati bivanje državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic v zadnjih šestih mesecih pred vstopom ali izstopom, in sicer tako, da poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI, preverijo tudi žige v potnih listinah. Ta ukrep bi moral omogočati izvedbo zahtevanih preverjanj v primerih, ko je bil osebi dovoljen vstop za kratkoročno bivanje na ozemlju držav članic v zadnjih šestih mesecih pred začetkom delovanja SVI. Poleg tega je treba določiti posebne določbe za državljane tretjih držav, ki po vstopu na ozemlje držav članic z njega še niso izstopili pred začetkom delovanja SVI. V teh primerih bi bilo treba pri izstopu državljana tretje države z ozemlja držav članic v SVI evidentirati tudi zadnji vstop.

(8)

Ob upoštevanju različnih razmer v državah članicah in na različnih mejnih prehodih v državah članicah v zvezi s številom državljanov tretjih držav, ki prehajajo meje, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da same odločijo o morebitni uporabi in obsegu uporabe tehnologij, kot so samopostrežni sistemi, elektronski prehodi in avtomatizirani sistemi nadzora meje. Pri uporabi teh tehnologij bi bilo treba kontrolo vstopa in izstopa na zunanjih mejah izvajati harmonizirano ter zagotoviti ustrezno raven varnosti.

(9)

Poleg tega je treba opredeliti naloge in vloge mejnih policistov pri uporabi takšnih tehnologij. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti, da so rezultati mejne kontrole, opravljene z avtomatiziranimi sredstvi, na voljo mejnim policistom, da se jim omogoči sprejemanje ustreznih odločitev. Poleg tega je treba nadzorovati, kako potniki uporabljajo samopostrežne sisteme, elektronske prehode in avtomatizirane sisteme nadzora meje, da bi preprečili goljufivo ravnanje in rabo. Poleg tega bi morali biti mejni policisti pri opravljanju tega nadzora posebej pozorni na mladoletne osebe, pri čemer jim je treba omogočiti, da prepoznajo osebe, ki potrebujejo zaščito.

(10)

Države članice bi morale imeti možnost prostovoljne vzpostavitve nacionalnih programov za poenostavitev, da bi državljanom tretjih držav, ki so bili predhodno varnostno preverjeni, pri vstopu omogočili izvzetje iz določenih vidikov temeljite kontrole. Kjer se uporabljajo takšni nacionalni programi za poenostavitev, bi jih bilo treba vzpostaviti v skladu s harmoniziranim modelom in zagotoviti ustrezno raven varnosti.

(11)

Ta uredba ne posega v uporabo Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(12)

Ker je cilj te uredbe, in sicer spremembe veljavnih pravil iz Uredbe (EU) 2016/399, mogoče doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(14)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (7) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(15)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (8) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(16)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(17)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12).

(18)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14).

(19)

Kar zadeva Ciper, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško, bi bilo treba določbe iz Uredbe (EU) 2016/399, povezane s SVI, uporabljati le, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226. To pomeni, da je treba za tiste države članice, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 66(2) navedene Uredbe do dneva začetka delovanja SVI, določiti posebne prehodne določbe o žigosanju, dokler ne bodo te države članice povezane s SVI. Z navedenimi predhodnimi določbami bi bilo treba zagotoviti, da bo imelo žigosanje potnih listin enak učinek kot evidenca o vstopu/izstopu v SVI.

(20)

Države članice, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2017/2226 na dan začetka delovanja SVI, bi morale pri vstopu in izstopu še naprej sistematično žigosati potne listine državljanov tretjih držav, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje. Te države članice bi morale pregledovati vstopne in izstopne žige na potni listini zadevnega državljana tretje države, da se s primerjavo datumov vstopa in izstopa preveri, ali oseba ni prekoračila najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju zadevne države članice. Žigosanje potnih listin in pregled žigov bi bilo treba izvajati, dokler se zadevna država članica ne poveže s SVI, kakor je navedeno v členu 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226.

(21)

Uredbo (EU) 2016/399 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (15) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 21. septembra 2016 –

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke:

(2)

člen 6 se spremeni:

(3)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Državljani tretjih držav, katerih podatki se vnesejo v SVI

1.   V skladu s členi 16, 17, 19 in 20 Uredbe (EU) 2017/2226 se pri vstopu in izstopu v SVI vnesejo podatki o naslednjih kategorijah oseb:

2.   Podatki o državljanih tretjih držav, ki jim je bil v skladu s členom 14 te uredbe zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje, se vnesejo v SVI v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2017/2226.

3.   V SVI se ne vnesejo podatki o naslednjih kategorijah oseb:

(4)

člen 8 se spremeni:

(5)

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 8a

Uporaba samopostrežnih sistemov za predhodni vpis podatkov v SVI

1.   Osebe, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a, lahko uporabijo samopostrežne sisteme za namen predhodnega vpisa podatkov iz točke (a) odstavka 4 tega člena v SVI, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

2.   V skladu z odstavkom 1 tega člena samopostrežni sistem preveri, ali je bila oseba predhodno evidentirana v SVI, in preveri identiteto državljana tretje države v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226.

3.   V skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 samopostrežni sistem opravi ugotavljanje identitete v skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2017/2226.

Poleg tega se v skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 pri ugotavljanju identitete v SVI uporabljajo naslednje določbe:

4.   Če podatki o osebi iz odstavka 1 tega člena niso evidentirani v SVI v skladu z odstavkoma 2 in 3:

5.   Kadar je na podlagi operacij iz odstavkov 2 in 3 razvidno, da so podatki o osebi iz odstavka 1 evidentirani v SVI, samopostrežni sistem preveri, ali je treba enega ali več podatkov iz odstavka (4)(a) posodobiti.

6.   Kadar je v skladu z odstavkom 5 razvidno, da ima oseba iz odstavka 1 tega člena v SVI evidentirano individualno dokumentacijo, vendar je treba njene podatke posodobiti:

7.   Samopostrežni sistemi delujejo pod nadzorom mejnega policista, ki je odgovoren za odkrivanje kakršne koli neprimerne, goljufive ali nepravilne uporabe samopostrežnega sistema.

Člen 8b

Uporaba samopostrežnih sistemov in elektronskih prehodov za prehajanje meje s strani oseb, ki morajo biti za prehod meje evidentirani v SVI

1.   Osebam, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a, se lahko dovoli uporaba samopostrežnega sistema z namenom opravljanja mejne kontrole, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Če so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, se mejna kontrola pri vstopu iz člena 8(2) ter člena 8(3)(a) in (b) ter pri izstopu iz člena 8(2) in člena 8(3)(g) in (h) lahko opravi prek samopostrežnega sistema. Če se mejna kontrola pri izstopu opravi prek avtomatiziranega sistema nadzora meje, vključuje tudi kontrolo iz člena 8(3)(h).

Če se osebi dovoli dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 8d, se pri mejni kontroli pri vstopu, opravljeni s samopostrežnim sistemom, lahko izpusti preverjanje vidikov iz člena 8(3)(a)(iv) in (v), ko ta oseba prehaja zunanje meje te države članice ali zunanje meje druge države članice, ki je s to državo članico sklenila sporazum, na podlagi katerega je bil odobren dostop, kot je določeno v členu 8d(9).

3.   Pri vstopu in izstopu so rezultati mejne kontrole, opravljene s samopostrežnim sistemom, na voljo mejnemu policistu. Ta mejni policist spremlja rezultate mejne kontrole in upoštevajoč te rezultate dovoli vstop ali izstop ali pa osebo napoti k mejnemu policistu, ki opravi nadaljnjo kontrolo.

4.   Oseba se napoti k mejnemu policistu v skladu z odstavkom 3 v vseh naslednjih primerih:

5.   Poleg primerov iz odstavka 4 lahko mejni policist, ki nadzira prehajanje meje, osebo, ki uporablja samopostrežni sistem, napoti k mejnemu policistu zaradi drugih razlogov.

6.   Osebam, ki morajo biti za prehod meje evidentirane v SVI v skladu s členom 6a(1) in so za mejno kontrolo uporabile samopostrežni sistem, se lahko dovoli uporaba elektronskega prehoda. Če se uporabi elektronski prehod, se ustrezno evidentiranje evidence o vstopu/izstopu in povezovanje te evidence z zadevno individualno dokumentacijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2017/2226 izvedeta ob prehodu skozi elektronski prehod. Kadar je elektronski prehod fizično ločen od samopostrežnega sistema, se pri elektronskem prehodu preveri identiteta uporabnika, da se preveri, da oseba, ki uporablja elektronski prehod, ustreza osebi, ki je uporabila samopostrežni sistem. To preverjanje se izvede z uporabo najmanj enega biometričnega identifikatorja.

7.   Če pogoji iz točke (a) ali (b) odstavka 1 tega člena, ali obeh, niso izpolnjeni, se lahko del mejne kontrole pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter del mejne kontrole pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) in (h) opravi prek samopostrežnega sistema. Mejni policist lahko opravi samo tista preverjanja v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter členom 8(3)(g) in (h), ki jih ni mogoče opraviti s samopostrežnim sistemom. Poleg tega mejni policist preveri, da potna listina, ki je bila uporabljena v samopostrežnem sistemu, ustreza tisti, ki jo ima oseba pred mejnim policistom.

8.   Samopostrežni sistemi in elektronski prehodi delujejo pod nadzorom mejnega policista, ki je odgovoren za odkrivanje kakršne koli neprimerne, goljufive ali nepravilne uporabe samopostrežnega sistema, elektronskega prehoda ali obeh.

9.   Ta člen ne posega v možnost držav članic, da dovolijo uporabo samopostrežnih sistemov, elektronskih prehodov ali obojih za prehajanje meje za državljane Unije, za državljane države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je del Evropskega gospodarskega prostora, za državljane Švice in za državljane tretjih držav, za katere prehoda meje ni treba evidentirati v SVI.

Člen 8c

Standardi za uporabo avtomatiziranih sistemov nadzora meje

Avtomatizirani sistemi nadzora meje morajo biti, kolikor je mogoče, zasnovani tako, da jih lahko uporablja vsakdo, razen otrok, mlajših od 12 let. Poleg tega morajo biti zasnovani na način, ki v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo, zlasti v primerih ranljivih oseb. Če se države članice odločijo za uporabo avtomatiziranega sistema nadzora meje, morajo zagotoviti navzočnost zadostnega števila osebja za pomoč pri uporabi takih sistemov.

Člen 8d

Nacionalni programi za poenostavitev

1.   Vsaka država članica lahko vzpostavi prostovoljni program (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program za poenostavitev), s katerim državljanom tretjih držav ali državljanom določene tretje države, ki nimajo pravice do prostega gibanja na podlagi prava Unije, omogočijo koriščenje poenostavitev iz odstavka 2 pri prehajanju zunanje meje države članice.

2.   Z odstopanjem od člena 8(3)(a) za državljane tretjih držav iz odstavka 1 tega člena, ki se jim odobri dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, ni potrebno, da temeljita kontrola pri vstopu zajema pregled vidikov iz člena 8(3)(a)(iv) in (v), kadar taki državljani tretjih držav prehajajo zunanjo mejo države članice.

3.   Država članica opravi predhodno varnostno preverjanje državljanov tretjih držav, ki se prijavijo v nacionalni program za poenostavitev, da se preveri predvsem, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4.

Te državljane tretjih držav predhodno varnostno preverijo mejni policisti, organi, pristojni za izdajo vizumov, kot so opredeljeni v točki 3 člena 4 Uredbe (EGS) št. 767/2008, ali organi, pristojni za priseljevanje, kot so opredeljeni v točki (4) člena 3(1) Uredbe (EU) 2017/2226.

4.   Organi iz odstavka 3 odobrijo dostop do nacionalnega programa za poenostavitev le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

5.   Prvi dostop do nacionalnega programa za poenostavitev se odobri za največ eno leto. Dostop se lahko podaljša za največ nadaljnjih 5 let ali do izteka veljavnosti potne listine ali katerega koli izdanega vizuma za večkratni vstop, vizuma za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, odvisno od tega, katero je krajše.

V primeru podaljšanja država članica vsako leto ponovno oceni položaj vsakega državljana tretje države, ki mu je odobren dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, da se zagotovi, da na podlagi posodobljenih informacij zadevni državljan tretje države še vedno izpolnjuje pogoje iz odstavka 4. Ta ponovna ocena se lahko izvede v okviru izvajanja mejne kontrole.

6.   Pri temeljiti kontroli pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter temeljiti kontroli pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) se izvede tudi preverjanje, da ima državljan tretje države veljaven dostop do nacionalnega programa za poenostavitev.

Mejni policisti lahko izvedejo preverjanje državljana tretje države, ki je upravičenec do nacionalnega programa za poenostavitev, pri vstopu v skladu s členom 8(3)(a) in (b) ter pri izstopu v skladu s členom 8(3)(g) tudi brez elektronske primerjave biometričnih podatkov, vendar pa s primerjavo podobe obraza, evidentirane na elektronskem pomnilniškem mediju (čipu), ter podobe obraza iz individualne dokumentacije državljana tretje države v SVI, z obrazom tega državljana tretje države. Celotno preverjanje se izvaja naključno in na podlagi analize tveganja.

7.   Organi iz odstavka 3 državljanu tretje države takoj prekličejo odobreni dostop do nacionalnega programa za poenostavitev, če postane očitno, da pogoji za odobritev dostopa do tega programa niso bili izpolnjeni ali niso več izpolnjeni.

8.   Pri preverjanju v skladu z odstavkom 3, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz odstavka 4, se posebna pozornost posveti oceni, ali prosilec predstavlja tveganje za nezakonito priseljevanje ali tveganje za varnost katere koli od držav članic in ali namerava zapustiti ozemlje držav članic v času dovoljenega bivanja.

Sredstva za preživljanje se preverijo glede na trajanje in namen predvidenega bivanja ali bivanj ter ob upoštevanju povprečnih cen prehrane in nočitev v nizkocenovnih namestitvah v zadevnih državah članicah, pri čemer se uporabijo referenčni zneski, ki jih določijo države članice v skladu s členom 39(1)(c). Kot dokaz o zadostnih sredstvih za preživljanje lahko služi tudi dokazilo o plačilu stroškov s strani sponzorja, dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje.

Obravnava vloge temelji zlasti na verodostojnosti in zanesljivosti predloženih dokumentov ter resničnosti in zanesljivosti vložnikovih izjav. Če ima država članica, odgovorna za obravnavo vloge, kakršne koli dvome o prosilcu, njegovih izjavah ali dokazilih, ki so bila predložena, se lahko pred sprejetjem kakršne koli odločitve o vlogi posvetuje z drugimi državami članicami.

9.   Dve ali več držav članic, ki so vzpostavile svoj nacionalni program za poenostavitev v skladu s tem členom, lahko med seboj sklenejo sporazum, da bi upravičencem do svojih nacionalnih programov za poenostavitev zagotovile možnost koriščenja poenostavitev, priznanih z drugimi nacionalnimi programi za poenostavitev. Izvod sporazuma se pošlje Komisiji v roku enega meseca od njegove sklenitve.

10.   Države članice pri vzpostavitvi nacionalnega programa za poenostavitev zagotovijo, da njihov sistem, prek katerega program deluje, izpolnjuje standarde za varovanje podatkov iz člena 43 Uredbe (EU) 2017/2226. Države članice izvedejo ustrezno oceno tveganja za varovanje informacij, v vseh fazah postopka pa mora biti jasno določena odgovornost za varovanje.

11.   Komisija do konca tretjega leta uporabe tega člena Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje oceno njegovega izvajanja. Na podlagi te ocene lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo pozove, naj predlaga vzpostavitev programa Unije za redne in predhodno varnostno preverjene potnike, ki so državljani tretjih držav.“;

(6)

člen 9 se spremeni:

(7)

v členu 10 se vstavita naslednja odstavka:

„3a.   Kadar se države članice odločijo za uporabo elektronskih prehodov, samopostrežnih sistemov ali avtomatiziranih sistemov nadzora meje, uporabljajo znake iz dela D Priloge III za označevanje zadevnih stez.

3b.   Kadar se države članice odločijo za vzpostavitev nacionalnega programa za poenostavitev v skladu s členom 8d, se lahko odločijo za uporabo posebnih stez za državljane tretjih držav, ki so upravičeni do takšnih programov. Za označevanje zadevnih stez uporabljajo znake iz dela E Priloge III.“;

(8)

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Žigosanje potnih listin

1.   Država članica lahko, če je tako izrecno določeno v njenem nacionalnem pravu, pri vstopu in izstopu žigosa potne listine državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje, ki ga je izdala ta država članica.

2.   Potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni železniški tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003, se žigosa pri vstopu in izstopu. Pri vstopu in izstopu se žigosa tudi potna listina državljana tretje države, ki ima poenostavljeni tranzitni dokument, izdan v skladu z Uredbo (ES) 693/2003 in ki med tranzitom potuje z vlakom ter ne izstopi na ozemlju države članice.

3.   Potne listine državljanov tretjih držav, ki na podlagi nacionalnega vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, vstopajo na ozemlje države članice ali izstopajo z ozemlja države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, se žigosajo pri vstopu in izstopu.

4.   Praktična ureditev žigosanja je določena v Prilogi IV.“;

(9)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Domneva o izpolnjevanju pogojev glede trajanja kratkoročnega bivanja

1.   Ne glede na člen 12a lahko, če državljan tretje države, ki se nahaja na ozemlju ene od držav članic, nima individualne dokumentacije v SVI ali če evidenca o vstopu/izstopu tega državljana tretje države ne vsebuje datuma izstopa po izteku dovoljenega obdobja bivanja, pristojni organi lahko domnevajo, da zadevni državljan tretje države ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic.

2.   Domneva iz odstavka 1 tega člena se ne uporablja za državljana tretje države, ki lahko na kakršen koli način predloži verodostojen dokaz, da ima pravico do prostega gibanja po pravu Unije ali dovoljenje za prebivanje ali vizum za dolgoročno bivanje. Kadar je ustrezno, se uporablja člen 35 Uredbe (EU) 2017/2226.

3.   Domneva iz odstavka 1 se lahko ovrže, če državljan tretje države na kakršen koli način predloži verodostojen dokaz, da je spoštoval pogoje glede trajanja kratkoročnega bivanja, na primer vozovnico ali dokazilo o navzočnosti zunaj ozemlja držav članic ali dokazilo o datumu izteka prejšnjega dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje.

V primeru, da je domneva ovržena, pristojni organi po potrebi v SVI oblikujejo individualno dokumentacijo ali pa v SVI navedejo datum in kraj, kjer je državljan tretje države prešel zunanjo mejo ene od držav članic ali notranjo mejo države članice, ki še ne uporablja v celoti schengenskega pravnega reda, vendar uporablja SVI, v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2017/2226.

4.   Kadar domneva iz odstavka 1 ni ovržena, se državljana tretje države, ki se nahaja na ozemlju držav članic, lahko vrne v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*7).

Državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja po pravu Unije, se lahko vrne samo v skladu z Direktivo 2004/38/ES.

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Prehodno obdobje in prehodni ukrepi

1.   Da bi pri vstopu in izstopu preverili, ali osebe, ki jim je bil dovoljen vstop za kratkoročno bivanje, v 180 dneh po začetku delovanja SVI niso presegli najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja in, kadar je ustrezno, pri vstopu preverili, da oseba ni presegla števila vstopov, dovoljenih na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje, izdanega za enkratni ali dvakratni vstop, mejni policisti upoštevajo bivanja na ozemlju držav članic v 180 dneh pred vstopom ali izstopom, in sicer s preverjanjem žigov v potnih listinah poleg podatkov o vstopu/izstopu, evidentiranih v SVI.

2.   Kadar oseba vstopi na ozemlje držav članic pred začetkom delovanja SVI in ga zapusti po začetku delovanja SVI, se individualna dokumentacija v SVI oblikuje pri izstopu, datum tega vstopa pa se vnese v evidenco o vstopu/izstopu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2017/2226. Uporaba tega odstavka ni omejena na obdobje 180 dni po začetku delovanja SVI, kot je navedeno v odstavku 1. V primeru razlike med datumom vstopnega žiga in podatki, evidentiranimi v SVI, se upošteva datum vstopnega žiga.“;

(11)

člen 14 se spremeni:

(12)

v členu 20(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(13)

doda se naslednji člen:

„Člen 42a

Prehodni ukrepi za države članice, ki še ne uporabljajo SVI

1.   Potne listine državljanov tretjih držav, ki prehajajo meje držav članic iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 se sistematično žigosajo pri vstopu in izstopu.

Potne listine državljanov tretjih držav iz člena 6a(1)(b) in (c) te uredbe, ki prehajajo meje držav članic iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 se žigosajo pri vstopu in izstopu.

Te obveznosti žigosanja veljajo tudi, če je bila mejna kontrola delno opuščena v skladu s členom 9 te uredbe.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se žig ne odtisne v potne listine državljanov tretjih držav iz člena 6a(3)(a), (b) in (f), člena 6a(3)(g)(i), (ii), (iii) in (vii) ter člena 6a(3)(j).

3.   Določbe te uredbe, ki se nanašajo na podatke o vstopu/izstopu, evidentirane v SVI in na neobstoj takih podatkov v SVI, zlasti člen 8(3)(a)(iiia) in (g)(iv), člen 8d(4)(d) in člen 12, se smiselno uporabljajo za vstopne in izstopne žige.

4.   Če je domneva o izpolnjevanju pogojev glede trajanja bivanja ovržena v skladu s členom 12(2), ima državljan tretje države, ki se nahaja na ozemlju države članice, ki še ne uporablja SVI, pravico, da se v njegovi potni listini navede datum in kraj, kjer je prešel zunanjo mejo ali notranjo meje te države članice. Državljanu tretje države se lahko izda tudi obrazec iz Priloge VIII.

5.   Uporabljajo se določbe o žigosanju iz Priloge IV.

6.   Države članice iz člena 66(3) Uredbe (EU) 2017/2226 žigosajo potne listine državljanov tretjih držav, ki jim je bil na meji zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje. Žigosanje se opravi v skladu z zahtevami, določenimi v točki 1(d) dela A Priloge V.

7.   Obveznost žigosanja iz odstavkov 1 do 6 se uporablja do datuma začetka delovanja SVI v zadevni državi članici.“;

(14)

priloge III, IV, V in VII se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.