3.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 114/3

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 16. novembra 2016 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2005 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje („zadevna država“) v Unijo.

(2)

Preiskava se je začela 18. februarja 2016 (3) na podlagi pritožbe, ki jo je 4. januarja 2016 Evropsko združenje za termoreaktivni papir (European Thermal Paper Association – „ETPA“ ali „pritožnik“) vložilo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih vrst lahkega termoreaktivnega papirja v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju ključnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev („začasno razkritje“), so tri zainteresirane strani predložile pisna stališča glede začasnih ugotovitev. Zaslišanje je bilo odobreno stranem, ki so to zahtevale.

(5)

Tako skupina Hansol kot ETPA sta zahtevala posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih („pooblaščenec za zaslišanje“). Skupina Hansol se je na zaslišanjih 13. decembra 2016 in 2. marca 2017 vrnila k vprašanjem, o katerih se je razpravljalo na zaslišanju 10. marca 2016 (tj. o izvzetju iz izpolnjevanja vprašalnika, ki se je zahtevalo za več povezanih predelovalcev), in izpodbijala metodologijo, ki se je uporabila za izračune dampinga in škode. Na zaslišanju 22. marca 2017 se je skupina Hansol sklicevala na nekatera vprašanja v zvezi z izračuni dampinga ter predlagala spremembo oblike ukrepov. Združenje ETPA je na zaslišanju 24. januarja 2017 izrazilo pomisleke glede nekaterih vprašanj zaupnosti ter izpodbijalo trditve skupine Hansol glede obsega izdelka in ravni podpore za ukrepe.

(6)

Komisija je po uvedbi začasnih ukrepov nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Komisija je vse strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz lahkega termoreaktivnega papirja s poreklom iz Republike Koreje v Unijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja. Po dokončnem razkritju so bile opravljene nadaljnje spremembe izračunov dampinga in škode, o katerih so bile vse strani obveščene, pri čemer jim je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe (dodatno dokončno razkritje). Nato je bil za vse strani določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede spremembe oblike ukrepov.

(7)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kot je bilo primerno.

(8)

Kot je določeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je zadevni izdelek lahek termoreaktivni papir s težo 65 g/m2 ali manj, v zvitkih širine 20 cm ali več, pri čemer je teža posameznega zvitka (vključno s papirjem) 50 kg ali več, njegov premer (vključno s papirjem) pa 40 cm ali več („veliki zvitki“), z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh, na eni ali obeh straneh prevlečen s toplotno občutljivo snovjo (tj. mešanico barve in razvijalca, ki pod vplivom toplote reagirata in oblikujeta sliko) in z vrhnjim premazom ali brez njega s poreklom iz Republike Koreje, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 90 00, ex 4816 90 00 in ex 4823 90 85.

(9)

Skupina Hansol je znova poudarila svojo zahtevo za izključitev lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola iz obsega izdelka, ker Komisija ni izvedla primerne ocene več dejavnikov. Po mnenju skupine Hansol so za lahek termoreaktivni papir brez fenola in druge vrste lahkega termoreaktivnega papirja značilni drugačni kemična sestava in proizvodni procesi, poleg tega jih tudi potrošniki dojemajo drugače.

(10)

V zvezi s kemično sestavo je stran navedla, da se kemična sestava lahkega termoreaktivnega papirja s fenolom zelo razlikuje od kemične sestave lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola, saj se z regulativnega vidika na trgu EU obravnavata drugače, in sicer glede na razvijalec, uporabljen pri njuni proizvodnji. Vendar je treba opozoriti, da se je v Uniji nedavno, pri čemer se bo prepoved začela uporabljati leta 2020, prepovedal le bisfenol A („BPA“), tj. eden izmed številnih možnih razvijalcev s fenolom, in da se noben drug razvijalec s fenolom pravno ne obravnava ločeno. Domnevna strožja regulativna obravnava dveh razvijalcev s fenolom ne dokazuje, da se vsi bisfenoli in fenolne snovi, uporabljeni kot razvijalci, razlikujejo od drugih razvijalcev barv. Ugotovljeno je bilo še, da je razvijalec kljub svojemu ključnemu pomenu le ena izmed številnih vrst kemikalij, potrebnih za proizvodnjo lahkega termoreaktivnega papirja. Poleg tega nič v spisu ne podpira trditve, da je bil lahek termoreaktivni papir z bisfenolom A v nekaterih državah članicah že prepovedan. Zato se, kar zadeva materiale, sklene, da lahek termoreaktivni papir s fenolom in lahek termoreaktivni papir brez fenola nimata različne kemične sestave. Trditev se zato zavrne.

(11)

Kar zadeva proizvodne procese, je stran trdila, da lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola oziroma bisfenola A ni mogoče proizvajati na isti proizvodni liniji. Vendar se je v preiskavi potrdilo, da je lahek termoreaktivni papir brez fenola oziroma s fenolom tehnično mogoče proizvajati na isti proizvodni liniji, čeprav v različnih šaržah, in da proizvajalci Unije to počnejo.

(12)

V zvezi z dojemanjem potrošnikov je stran trdila, da so ti seznanjeni z vsebnostjo bisfenola v lahkem termoreaktivnem papirju. Skupina Hansol je trdila še, da je ameriški proizvajalec lahkega termoreaktivnega papirja zaradi povpraševanja stranke začel proizvajati lahek termoreaktivni papir brez fenola in da je veriga supermarketov v Uniji izrazila pomisleke glede vrste razvijalca, uporabljenega za lahek termoreaktivni papir. Čeprav imajo lahko potrošniki različne želje, so na splošno vse vrste izdelka s stališča povpraševanja med sabo zamenljive (ne da bi jih končni uporabniki spremenili) in konkurenčne.

(13)

Skupina Hansol je trdila še, da je razpoložljivost razvijalca Pergafast 201 (razvijalec barv brez fenola) omejena, cene lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola oziroma s fenolom pa se glede na nakupne cene dveh družb v Uniji, povezanih s skupino Hansol, precej razlikujejo.

(14)

Glede na to, da obstaja veliko vrst razvijalcev, je domnevno omejena razpoložljivost le ene posebne vrste, tj. razvijalca Pergafast 201 (za katerega se zdi, da ga skupina Hansol v nobenem primeru ni uporabila), nepomembna, saj obstajajo še drugi alternativni viri. Leta 2015 sta na primer odbora Evropske agencije za kemikalije, in sicer Odbor za oceno tveganja („RAC“) in Odbor za socialno-ekonomsko analizo („SEAC“), menila, da je bilo takrat na voljo približno deset realnih in nekaj novih obetavnih alternativnih možnosti za uporabo bisfenola A za termoreaktivni papir (4). Pričakuje se, da bodo dobavitelji kemičnih razvijalcev do leta 2019 pripravljeni na prepoved bisfenola A, kot je omenjeno v uvodni izjavi 10, in iztek patenta za razvijalec Pergafast 201.

(15)

Kar zadeva domnevno razliko v ceni, je običajno, da izdelek iz protidampinške preiskave vključuje različne vrste z različnimi cenovnimi razponi. Vendar ta razlika v ceni sama po sebi ni dovolj, da bi se različne vrste štele za različne izdelke za namen opredelitve izdelka, ki je vključen v protidampinško preiskavo, če imajo različne vrste enake osnovne lastnosti in so med seboj konkurenčne, tako kot v tem primeru. V vsakem primeru se pri primerjavi cen upoštevajo vsi dejavniki, ki vplivajo na cene. Skupina Hansol je ponovila, da se cene lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola oziroma s fenolom (glede na nakupne cene njenih predelovalcev v Uniji) precej razlikujejo, kar naj bi domnevno dokazovalo, da gre za različna izdelka. S tem v zvezi nakupne cene dveh družb v Uniji, povezanih s skupino Hansol, ki zajemata majhen delež potrošnje Unije, ne morejo izpodbijati splošne ugotovitve iz uvodne izjave 113 začasne uredbe, da so se prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola znižale manj kot prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja s fenolom.

(16)

Skupina Hansol je prvotno trdila, da preiskava ne bi smela zajeti lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola, ker se ta ne proizvaja v Republiki Koreji niti se ne izvaža iz nje. V zvezi s tem je s spletnega mesta skupine Hansol razvidno, da ima ta stran v ponudbi termoreaktivni papir brez fenola in lahek termoreaktivni papir brez bisfenola A.

(17)

Skupina Hansol je trdila še, da je Komisija napačno preširoko opredelila obseg izdelka, saj bo to oviralo prihodnji tehnološki razvoj. Stran je zlasti trdila, da v katalogih pritožnikov ni lahkega termoreaktivnega papirja s težo manj kot 44 g/m2, in znova poudarila svojo trditev iz uvodne izjave 20 začasne uredbe, da bi bilo treba takšno vrsto lahkega termoreaktivnega papirja izključiti.

(18)

Zgornja trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi. Prvič, nič v spisu ne kaže, da so za lahek termoreaktivni papir s težo manj kot 44 g/m2 značilni drugačni fizikalne, tehnične in kemične lastnosti, uporaba, dojemanje potrošnikov, distribucijski kanali, postopek proizvodnje, stroški proizvodnji in kakovost kot za drug lahek termoreaktivni papir oziroma ni zamenljiv. Drugič, ni tehnične ovire, ki bi proizvajalcem preprečila proizvodnjo lahkega termoreaktivnega papirja s težo manj kot 44 g/m2. Pravzaprav eden izmed proizvajalcev Unije trenutno prodaja lahek termoreaktivni papir s težo 42 g/m2. Tretjič, ni jasne ločnice v zvezi z gramaturo. Proizvajalci termoreaktivnega papirja pri delu uporabljajo toleranco v smislu teže. Možno je na primer, da papir, ki se trži z gramaturo 45 g/m2, dejansko tehta nekoliko manj oziroma da papir, ki se trži z gramaturo 44 g/m2, dejansko tehta več, kot je navedeno. Trditev je bila zato zavrnjena.

(19)

Glede na navedeno so bili sklepi v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom iz uvodnih izjav od 16 do 24 začasne uredbe potrjeni.

(20)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 12 začasne uredbe, skupino Hansol sestavljata korejska proizvajalca izvoznika Hansol Paper in Artone. V primeru družbe Artone se dve vrsti izdelka nista prodajali na domačem trgu oziroma je bila domača prodaja nereprezentativna. Normalna vrednost teh dveh vrst izdelka se je v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala na podlagi stroškov proizvodnje družbe Artone (glej uvodne izjave od 34 do 36 začasne uredbe). Skupina Hansol je po začasnem razkritju trdila, da bi morala Komisija pri določitvi normalne vrednosti za ti dve vrsti izdelka uporabiti cene drugega proizvajalca, in sicer družbe Hansol Paper, namesto da je normalno vrednost konstruirala na podlagi stroškov proizvodnje družbe Artone. Ta trditev je bila po dokončnem razkritju ponovljena.

(21)

Trditev je bila zavrnjena, saj je Komisija ugotovila, da so se struktura stroškov in prodajne cene družbe Artone precej razlikovale od strukture stroškov in prodajnih cen družbe Hansol Paper. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile količine domače prodaje ene od teh dveh vrst izdelka, ki ga prodaja družba Hansol Paper, nereprezentativne. Zato je Komisija potrdila, da je bilo v teh razmerah normalno vrednost teh vrst izdelka v skladu s prvo možnostjo iz člena 2(3) osnovne Uredbe primerneje izračunati na podlagi stroškov proizvodnje družbe Artone, ki so se jim prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček.

(22)

Skupina Hansol je v svojih pripombah na začasno razkritje iz dveh razlogov izpodbijala vključitev majhnih zavitkov v izračune dampinga. Prvič, obseg prodaje velikih zvitkov nepovezanim stranem bi bil precejšen, zato bi bil izračun na podlagi te prodaje reprezentativen. Drugič, majhni zvitki niso zadevni izdelek.

(23)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 25 in 37 začasne uredbe, je velika večina (75–85 %) prodaje družb Hansol Paper in Artone v Uniji obsegala prodajo povezanim stranem, namenjeno predelavi v majhne zvitke. Glede na precejšnjo količino velikih zvitkov, ki so bili predelani v majhne zvitke in šele nato prodani naprej nepovezanim strankam, je Komisija menila, da je treba te majhne zvitke upoštevati v izračunih. Zato je bilo ustrezno, da je bila za prodajo velikih zvitkov povezanim stranem za predelavo v majhne zvitke izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi in predelani izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji.

(24)

Skupina Hansol je po dokončnem razkritju ponovila svoje nasprotovanje vključitvi majhnih zavitkov v izračun dampinga. Vendar pa niso bili predstavljeni nobeni novi argumenti.

(25)

Skupina Hansol je kritizirala tudi dejstvo, da je, kar zadeva prodajo prek povezanih strani, stopnja dampinga temeljila na podatkih enega povezanega predelovalca, in ne na podatkih vseh štirih povezanih predelovalcev.

(26)

V zvezi s tem je treba opozoriti na naslednje. Skupina Hansol je 19. februarja 2016 od Komisije zahtevala, naj tri od štirih povezanih predelovalcev v celoti izvzame iz izpolnjevanja vprašalnika. Komisija je 23. februarja 2016 sprejela to zahtevo, obenem pa si je izrecno pridržala pravico, da po potrebi opravi dodatne poizvedbe oziroma poda zahtevke za informacije v zvezi s temi tremi ostalimi povezanimi predelovalci. Komisija je 7. marca 2016 po dodatni analizi informacij, ki jih je skupina Hansol predložila na sestanku 22. februarja 2016, zahtevala, da zadevni trije povezani predelovalci izpolnijo prilagojeno različico vprašalnika, ki je med drugim vključeval zahtevo po podatkih glede stroškov predelave in nadaljnje prodaje majhnih zvitkov. Skupina Hansol je 8. marca 2016 zahtevala zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje, ki je bilo opravljeno 10. marca 2016. Svojo zahtevo po zaslišanju je utemeljila s ponovitvijo zahteve za izvzetje zadevnih treh povezanih predelovalcev iz izpolnjevanja vprašalnika, saj ni mogla razumeti, „zakaj (bi) Komisija (zahtevala) podatke o stroških in prodaji za izdelek, ki ni predmet preiskave, in kako bi se ti podatki lahko smiselno uporabili v sedanji preiskavi.“ To stališče je bilo ponovljeno na obravnavi.

(27)

Pooblaščenec za zaslišanje je predlagal kompromis med službami Komisije in zainteresirano stranjo v zvezi z vprašanjem, kako preveriti, ali so količina podatkov, sledljivost in konstruiranje izvozne cene na podlagi prodaje majhnih zvitkov relevantni za preiskavo ter predlagal predpreveritven obisk četrtega povezanega uvoznika, za katerega se ni zahtevalo izvzetje, da se preveri pravilnost zgornje razlage strani in, na podlagi pozitivnih rezultatov, omejitev preiskave na to stran, kar zadeva konstruiranje izvozne cene v zvezi s prodajo majhnih zvitkov skupine Hansol. Na podlagi teh predlogov je Komisija proučila, kako bi bilo mogoče zmanjšati obremenitev za povezana predelovalna podjetja in zagotoviti sledljivost med prodajo majhnih zvitkov in uvozom velikih zvitkov.

(28)

Komisija je po tem prvem zaslišanju marca 2016 in obisku na kraju samem ugotovila naslednje. Prvič, eden od štirih povezanih predelovalcev je kupil daleč najmanjši delež velikih zvitkov za predelavo od drugih nepovezanih nekorejskih proizvajalcev velikih zvitkov (tj. manj kot 25 % svojih nakupov velikih zvitkov). Drugič, isti povezani predelovalec je od skupine Hansol kupil daleč največjo količino velikih zvitkov za predelavo v majhne zvitke. Tretjič, isti povezani predelovalec je ustvaril večino prodaje velikih zvitkov skupine Hansol povezanim predelovalcem v Uniji ter največji obseg nadaljnje prodaje velikih zvitkov neodvisnim strankam. Nazadnje, tudi njegov obseg prodaje majhnih zvitkov nepovezanim strankam je bil precej večji kot takšni obsegi vseh štirih povezanih predelovalcev, razen enega. Vendar je bil slednji pridobljen šele v drugi polovici obdobja preiskave in je bil torej manj reprezentativen.

(29)

Glede na navedeno se je Komisija odločila, da bodo njene ugotovitve glede prodaje skupine Hansol prek povezanih predelovalcev temeljile na podatkih povezanega predelovalca, ki se bo štel za najbolj reprezentativnega. Te ugotovitve so se štele za reprezentativne za prodajo tega podjetja prek povezanih predelovalcev glede na majhen obseg nakupov velikih zvitkov za predelavo nekorejskega porekla s strani tega povezanega predelovalca in glede na velik obseg prodaje skupine Hansol nepovezanim strankam, pri katerem je sodeloval.

(30)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, se je obema prodajnima kanaloma (tj. prodaji velikih zvitkov nepovezanim stranem in prodaji velikih zvitkov povezanim stranem za predelavo v majhne zvitke) pripisal primeren pomen. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe, je bila torej ugotovitev glede prodaje velikih zvitkov povezanim stranem za predelavo v majhne zvitke in njihovo naknadno nadaljnjo prodajo nepovezanim stranem ekstrapolirana, da je izražala dejanske prodajne tokove skupine Hansol v obdobju preiskave. Komisija je potrdila, da je bil ta pristop primeren iz naslednjih razlogov. Poudarjeno je bilo, da je v obdobju preiskave 75–85 % prodaje skupine Hansol v Uniji potekalo prek povezanih predelovalcev za predelavo v majhne zvitke. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je takšna prodaja, izračunana nazaj na raven velikih zvitkov, potekala po drugačnih cenah kot prodaja velikih zvitkov nepovezanim strankam. Da bi bil morebitni dejanski damping ustrezno izražen, se je torej obema prodajnima kanaloma pripisal primeren pomen, pri čemer sta se ustrezno upoštevala obseg in vrednost prodaje posameznega prodajnega kanala.

(31)

Skupina Hansol je po dokončnem razkritju trdila tudi, da je Komisija dejansko vzorčila zadevnega povezanega predelovalca. Trdila je, da bi Komisija kršila člen 17 osnovne uredbe, če skupine Hansol med preiskavo in zlasti pred začasnim razkritjem ne bi obvestila, da bo ugotovitev glede prodaje velikih zvitkov povezanim stranem za predelavo in nadaljnjo prodajo v obliki majhnih zvitkov ekstrapolirana za prikaz dejanskih prodajnih tokov skupine Hansol. Ta trditev je bila ponovljena po dodatnem dokončnem razkritju. Skupina Hansol je navedla tudi, da je bila odločitev Komisije o ekstrapolaciji ugotovitev v zvezi s povezanim predelovalcem brez pravne podlage.

(32)

Komisija je že na samem začetku poudarila, da ni uporabila člena 17 osnovne uredbe. Glede na to, da je skupina Hansol ugovarjala izpolnjevanju vprašalnika za vse štiri povezane predelovalce, in da bi se upoštevalo predlog pooblaščenca za zaslišanje, naj se omeji breme za zadevno stran in vendar doseže zanesljive ugotovitve v zvezi s prodajo majhnih zvitkov in nadaljnjo prodajo velikih zvitkov, se je Komisija osredotočila na zadevnega povezanega predelovalca, ker je bil na podlagi informacij, ki jih je predložila skupina Hansol, in so bile nato preverjene med obiskom na kraju samem, najustreznejši za zagotovitev najnatančnejših številčnih podatkov v zvezi z večino prodaje skupine Hansol v Uniji (tj. njene prodaje povezanim predelovalcem za nadaljnjo prodajo nepovezanim strankam v obliki majhnih zvitkov). Kar zadeva ostale tri povezane predelovalce je Komisija ugotovila, da je njihova prodaja v Uniji precej manj točna in reprezentativna zaradi številnih dejavnikov, opisanih v uvodni izjavi 28 zgoraj. Dejansko bi njihova vključitev v analizo zaradi veliko višje ravni velikih zvitkov nekorejskega porekla in dejstva, da je bil eden izmed treh ostalih povezanih predelovalcev pridobljen šele sredi obdobja preiskave, povzročila manj zanesljivo ugotovitev v zvezi s korejsko prodajo. Komisija zato ni uporabila člena 17 osnovne uredbe in trditev skupine Hansol, da je Komisija uporabila vzorčenje v zvezi s povezanimi predelovalci, ni pravilna. Nasprotno, Komisija si je v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe v posebnih okoliščinah te zadeve, kot so opisane v uvodnih izjavah 28 in 29 zgoraj, prizadevala ugotoviti najbolj zanesljivo izvozno ceno v primeru prodaje velikih zvitkov, namenjenih predelavi v majhne zvitke, povezanim stranem. Komisija je v skladu s členom 6(8) osnovne uredbe preverila točnost informacij, ki jih je predložila zainteresirana stran, kolikor je bilo mogoče.

(33)

Poleg tega bi se morala skupina Hansol že od zgodnje faze preiskave dalje zavedati pomena prodaje prek povezanih predelovalcev. Prvič, pritožnik je že v pritožbi, ob predložitvi stopnje dampinga, opozoril na dejstvo, da je večina prodaje skupine Hansol v Uniji potekala prek povezanih predelovalcev in da je bil damping v zvezi s to prodajo znatno višji od dampinga v zvezi z njeno neposredno prodajo. Pritožnik je izračunal dve stopnji (eno za neposredno prodajo in eno za prodajo prek povezanih družb), za kar je določil tudi kot enostavno povprečje, ker ni mogel natančno vedeti, kako pomembna je bila neposredna prodaja skupine Hansol nepovezanim stranem (vendar je bil v pritožbi navedeni odstotek deleža te prodaje v skupni prodaji skupine Hansol v Uniji zelo blizu dejanskemu). Drugič, Komisija je skupini Hansol že na prvem zaslišanju pojasnila, da ne more zanemariti večine prodaje skupine Hansol, ki poteka prek povezanih predelovalcev, in da bi jo bilo treba ustrezno upoštevati v izračunu dampinga. Komisija je zato v vprašalnik za povezane predelovalce vključila zahtevo po celovitih informacijah o nadaljnji prodaji majhnih zvitkov in o stroških predelave velikega zvitka v majhnega. Tretjič, zaradi nadaljnjih razprav in ker je Komisija sprejela zahtevo skupine Hansol, prejeto 21. marca 2016 prek elektronske pošte, naj se opusti zahteva, da vprašalnik izpolnijo ostali trije povezani predelovalci, je morala Komisija svojo analizo te prodaje omejiti na zadevnega povezanega predelovalca.

(34)

Nazadnje, Komisija je razkrila vse razloge in številčne podatke, ki so bili osnova za ekstrapolacijo v zvezi s to prodajo, in sicer tako v fazi uvedbe začasnih ukrepov kot tudi v fazi končnega razkritja. Pravice zadevne zainteresirane strani so bile torej v celoti upoštevane. Trditve skupine Hansol se zato zavrnejo.

(35)

Skupina Hansol je trdila še, da so bile cene, zaračunane njenim povezanim predelovalcem, primerljive tržne cene. Trdila je, da zato za njeno prodajo prek povezanih predelovalcev izvoznih cen ne bi bilo treba konstruirati z uporabo prodajnih cen majhnih zavitkov nepovezanim strankam.

(36)

Komisija je to trditev zavrnila, saj ni bila podprta s podatki v spisu. Prvič, najbolj prodajana vrsta izdelka (ki zajema več kot 30 % skupne prodaje skupine Hansol v Uniji) se je povezanim stranem prodajala po prodajnih cenah, ki so bile za 8–15 % višje od povprečne prodajne cene nepovezanim strankam. Drugič, glede na vse vrste izdelka skupaj so povezane družbe plačale ceno, ki je bila za 3–6 % višja od cene, zaračunane nepovezanim strankam. Na podlagi podatkov v spisu se torej ni potrdila trditev, da so bile prodajne cene skupine Hansol za povezane predelovalce primerljive tržne cene. Poleg tega je Komisija ugotovila še, da sta dve preverjeni povezani strani v Uniji ustvarjali velike izgube v zvezi z zadevnim izdelkom. To potrjuje zgornjo ugotovitev, da nakupna cena, ki so jo plačale povezane družbe skupine Hansol v Uniji, ob upoštevanju stroškov, ki so jih imele kot stroške predelave in/ali prodajne, splošne in administrativne stroške, odvisno od povezane družbe, ni tržna cena za velike zvitke. Na podlagi tega je Komisija menila, da je bila torej upravičena do konstruiranja izvoznih cen za prodajo skupine prek povezanih strani.

(37)

Skupina Hansol je tudi trdila, da naj bi nekateri premisleki v zvezi s končanjem protidampinških in protisubvencijskih postopkov glede lososa  (5) in protidampinškega postopka glede nekaterih brezšivnih cevi  (6) kazali domnevno prakso Komisije, da v podobnih okoliščinah kot so prisotne v sedanjem postopku uporablja cene, ki jih plačajo povezane strani. Komisija v zvezi s tekočim postopkom poudarja, da je bilo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36 zgoraj, ugotovljeno, da cene v okviru povezane prodaje niso bile primerljive tržne cene, ampak izkrivljajoče transferne cene, zaradi česar je bilo ugotovljeno, da niso zanesljive za določitev izvozne cene. Te okoliščine se razlikujejo od postopkov, ki ju navaja skupina Hansol, saj je bilo v navedenih primerih ugotovljeno, da se je prodaja povezanim stranem izvajala po cenah, ki so bile v celoti skladne s cenami, zaračunanimi neodvisnim strankam. Poleg tega je Komisija v navedenih postopkih ugotovila še, da so povezane strani poslovale s primernimi dobički, kar ne velja za ta postopek (glej uvodno izjavo 36). Ta pripomba je bila zato zavrnjena.

(38)

Skupina Hansol je tudi navedla, da je Komisija z uporabo podatkov o prodaji majhnih zvitkov vključila tudi nekaj prodaje majhnih zvitkov, ki jih ni proizvedel (tj. predelal) zadevni povezani predelovalec, ampak so bili nabavljeni pri povezanih in nepovezanih virih.

(39)

Komisija ni imela informacij o nakupnih cenah ali identitetah dobaviteljev v zvezi z nakupi majhnih zvitkov, ki jih je opravil povezani predelovalec. Vendar je mogoče potrditi, da je takšna prodaja kupljenih majhnih zvitkov zajemala 10–15 % (v teži) skupne prodaje majhnih zvitkov nepovezanim strankam. Glede na to, da je zadevni predelovalec 85–90 % prodanih majhnih zvitkov predelal iz velikih zvitkov, je Komisija menila, da je njen pristop primeren. Poleg tega je izračun dampinga temeljil na prodajnih cenah majhnih zvitkov. Hkrati skupina Hansol ni predložila nobenega dokaza, da se prodajna cena majhnih zvitkov, ki jih proizvede sama, razlikuje od prodajne cene kupljenih majhnih zvitkov. Zato ni nobenega dokaza, da je manjši delež kupljenih majhnih zvitkov vplival na izračun dampinga. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(40)

Po začasnem in po dokončnem razkritju je skupina Hansol kritizirala vključitev velikih zvitkov iz Unije v izračun dampinga za majhne zvitke. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, majhnih zvitkov, proizvedenih iz velikih zvitkov, ki ne izhajajo iz skupine Hansol, zaradi nesledljivosti med prodajo majhnih zvitkov in ustreznimi velikimi zvitki ni bilo mogoče izključiti iz konstruiranja izvozne cene velikih zvitkov, ki so bili predelani v majhne zvitke in kot taki tudi prodani. Ta težava se je pojavila samo zato, ker skupina Hansol za razliko od drugih predelovalcev v Uniji nima vzpostavljenega sistema sledljivosti. Vseeno je Komisija, kot je navedeno v uvodnih izjavah 28–29 zgoraj, omejila možen obseg števila velikih zvitkov, ki ne izhajajo iz skupine Hansol, v tej konstrukciji izvozne cene, tako da je svoj izračun takšne prodaje omejila na povezanega zadevnega predelovalca. Ta je predvsem prodajal naprej majhne zvitke, ki jih je proizvajal iz velikih zvitkov, ki jih je skupina Hansol proizvedla in naročila v obdobju preiskave. Vključitev teh zvitkov bi lahko imela zaradi razmeroma majhnega deleža velikih zvitkov, ki niso izhajali iz skupine Hansol, le majhen vpliv na izračun dampinga, če bi ga sploh imela. Izračun dampinga je v vsakem primeru temeljil na prodajni ceni majhnih zvitkov, ki je bila verjetno enaka ne glede na poreklo velikih zvitkov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

Po dokončnem razkritju je skupina Hansol trdila, da so se pri izračunu konstruirane izvozne cene za nekatere transakcije prevozni stroški odšteli dvakrat in da se je ta dvojni odbitek uporabil tudi za konstruirano ceno CIF, ki je bila uporabljena kot imenovalec. Trditev je bila ustrezno preverjena in ugotovljeno je bilo, da so bile nekatere prilagoditve pri prodaji majhnih zvitkov s strani povezanega predelovalca, ki so bili kupljeni od skupine Hansol prek povezanega trgovca, odštete dvakrat. Ta napaka je bila zato odpravljena v zvezi s konstrukcijo izvozne cene in cene CIF.

(42)

Tudi v zvezi z izračunom konstruirane izvozne cene je skupina Hansol trdila, da se pri odbitku prilagoditev od prodajne cene majhnega zvitka za nepovezane stranke ni v zadostni meri upoštevala prisotnost določenih količin nekorejskega osnovnega materiala, kar je povzročilo prenapihnjene podatke o prilagoditvah na splošno. Po preučitvi te trditve je bilo ugotovljeno, da dejansko ni bilo upravičeno upoštevati prilagoditev pri izračunu korejske izvozne cene franko tovarna za del majhnih zvitkov, izdelanih iz velikih zvitkov evropskega izvora. To je bilo za reprezentativni obseg prodaje malih zvitkov popravljeno z odbitkom prilagoditev le do ravni CIF. Na podlagi informacij v spisu je bilo ugotovljeno, da je evropski proizvajalec prodal velike zvitke povezanemu predelovalcu skupine Hansol v skladu z dobavnimi pogoji CIP. V zvezi s to prodajo se je izračunana vrednost CIF štela za primerljivo vrednosti franko tovarna za del prodaje s korejskim poreklom.

(43)

Po dodatnem dokončnem razkritju je skupina Hansol izpodbijala dejstvo, da so bile revidirane prilagoditve na enoto izračunane kot tehtano povprečje za vse vrste izdelka, in je predlagala, da se za eno vrsto izdelka izračunajo na osnovi specifičnih prilagoditev, nastalih ob prodajah med družbami le za zadevno vrsto izdelka. Komisija je menila, da obseg nakupov te vrste izdelka s strani povezanega predelovalca, ki bi se lahko uporabil za ta izračun, v obdobju preiskave ni bil dovolj reprezentativen, da bi se lahko bil zanesljiva osnova za določitev prilagoditev za izračun korejske izvozne cene franko tovarna za zadevno vrsto izdelka. Dejansko je bila večina količin te vrste izdelka nabavljena pred drugega povezanega nakupnega kanala, ki ni bil uporabljen pri tem izračunu. Poleg tega skupina Hansol ni mogla dokazati, da metoda Komisije za izračun in uporabo povprečja ni bila pravilna. Trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

V zvezi s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški, ki so bili izračunani in uporabljeni za prodajo prek enega povezanega trgovca v Uniji, je skupina Hansol po začasnem in ponovno po dokončnem razkritju izpodbijala znesek, ki ga je Komisija v razpredelnici poslovnega izida povezanega trgovca dodala kot strošek v zvezi s stroški upravljanja. V zvezi s tem Komisija opozarja, da je zadevni povezani trgovec od podjetje Hansol Korea in drugih povezanih predelovalcev prejel finančni prispevek v zvezi s stroški upravljanja. Ti prispevki so bili vključeni v razpredelnico poslovnega izida povezanega trgovca kot prihodek, kar je Komisija sprejela. Komisija je ugotovila, da je v takih okoliščinah ustrezno, da se upošteva tudi 100 % povezanih stroškov, tj. stroškov plač za zadevne vodstvene delavce. Ti stroški so bili ugotovljeni med preverjanjem na kraju samem v Koreji in so bili preračunani v evre po povprečnem menjalnem tečaju v obdobju preiskave, ki ga je zagotovila Komisija, ter preneseni v razpredelnico poslovnega izida povezanega trgovca kot odhodek. Na ta način je bila obravnava prispevkov za upravljanje (prihodek) uravnotežena z obravnavo plač vodstvenih delavcev (stroški).

(45)

Skupina Hansol je trdila, da je povezani trgovec ustvarjal promet le v delu obdobja preiskave in da nihče od vodstvenih delavcev ni bil vpleten v prodajo zadevnega izdelka. Uporabljeni številčni podatek o prodajnih, splošnih in administrativnih stroških je bil zato precenjen. Pristop Komisije je bil, da se določi stopnja prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (vključno z zadevnimi stroški) povezanega trgovca v razmerju do skupnega prometa tega trgovca. Ta promet se v celoti nanaša na zadevni izdelek. Tudi če so nazadnje upoštevani prodajni, splošni in administrativni stroški morda delno nastali, preden je bil ustvarjen promet, to ne pomeni, da s tem prometom niso povezani, saj so ti stroški nastali z namenom, da se doseže ta promet. Zato je Komisija menila, da je bil uporabljeni pristop pravilen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(46)

Po začasnem in po dokončnem razkritju je skupina Hansol trdila, da bi morala Komisija prerazvrstiti prodajo ene vrste izdelka prek povezanega predelovalca, ker je bil končni stranki izdan račun za drugo vrsto izdelka, kot jo je dejansko prejela. V zvezi s tem vprašanjem je Komisija med preveritvenim obiskom na kraju samem ugotovila, da je povezani predelovalec od skupine Hansol kupil določeno količino velikih zvitkov, ki vsebujejo razvijalec bisfenol S, vendar je bil ta izdelek nato nadalje prodan nepovezanemu kupcu kot izdelek, ki vsebuje razvijalec bisfenol A. Trditev je bila ustrezno preverjena in opozoriti je treba na naslednje. Prvič, ta proizvoda sta očitno različni vrsti izdelka, ki imata različne proizvodne stroške in se na korejskem domačem trgu prodajata po različnih cenah. Drugič, dejstvo, da je povezani predelovalec na svojem računu na trg Unije prodal izdelek kot drugo vrsto izdelka, samo po sebi ni utemeljen razlog za neupoštevanje dejanske specifikacije izdelka za namen primerjave cen. Stran ni predložila nobenih dokazov, da je zavajajoči opis proizvoda na stopnji nadaljnje prodaje vplival tudi na njegovo prodajno ceno. Posledično je bila trditev zavrnjena.

(47)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost.

(48)

Po pripombah skupine Hansol po začasnem razkritju je bila trditev glede načina izračuna in uporabe stroškov predelave sprejeta. Zaradi tega popravka je bila ugotovljena tudi podobna metodološka napaka glede odštetja nekaterih prilagoditev za stroške prevoza, ki je bila torej popravljena. Po pripombi skupine Hansol je bila popravljena tudi administrativna napaka v zvezi z izračunom. Nazadnje, skupina Hansol je trdila še, da bi bilo treba odobriti več prilagoditev (v zvezi s stroški kredita in povračilom dajatev) ter pregledati metodologijo za izračun stroškov prevoza v zadevni državi, in sicer z uporabo metode razporeditve, ki jo je zagotovila skupina Hansol. Komisija je sprejela tudi te trditve ter ustrezno prilagodila izračune normalne vrednosti in/ali izvozne cene.

(49)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46 začasne uredbe, je bila začasna stopnja dampinga, določena za skupino Hansol, tehtano povprečje stopenj dampinga, določenih za prodajo velikih zvitkov (0,5- do 5-odstotna stopnja s težo 15 %–25 %) in prodajo majhnih zvitkov (10- do 15-odstotna stopnja s težo 75 %–85 %). To tehtanje je temeljilo na obsegu prodaje skupine Hansol v Uniji povezanim in nepovezanim strankam v obdobju preiskave.

(50)

Skupina Hansol je po začasnem in po dokončnem razkritju trdila, da ni bilo pravne podlage za uporabo takšnega tehtanja in da je tehtanje temeljilo na neutemeljenih predpostavkah. Ta trditev je bila zavrnjena, saj je tehtanje temeljilo na obsegih uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave, kot jih je sporočila skupina Hansol. Komisija meni, da je primerno prilagoditi utež stopnje dampinga, določeno za prodajo povezanim stranem (za nadaljnjo prodajo majhnih zvitkov nepovezanim strankam), njeni dejanski uteži, ker je bila v obdobju preiskave na ravni meja Unije.

(51)

Skupina Hansol je tudi ugovarjala dejstvu, da je Komisija konstruirala ceno CIF, uporabljeno kot imenovalec za to prodajo, kadar so jih povezane strani v Uniji predelale v manjše zvitke, preden so se prodali nepovezanim uporabnikom. Predlagala je, da bi morala za tako prodajo Komisija uporabiti povprečno sporočeno transferno ceno CIF velikih zvitkov ali izračunati povprečno vrednost CIF na tono na osnovi neposredne prodaje skupine Hansol nepovezanim strankam. V primeru, da Komisija ne bi uporabila ene od omenjenih metod, pa jo je skupina Hansol pozvala, naj namesto dajatve ad valorem uporabi protidampinško dajatev v obliki določenega zneska na tono. Stran je trdila, da bi dajatev v obliki določenega zneska na tono ustrezno upoštevala njene pomisleke, da bi protidampinška dajatev ad valorem domnevno presegala višino ugotovljenega dampinga.

(52)

Kar zadeva zadnji argument, je to posebej obravnavano in sprejeto v uvodnih izjavah 127 in 128 spodaj. Zato Komisiji ni treba sprejeti stališča o možnostih za alternativne vrednosti CIF, ki ju je predlagala skupina Hansol, saj postaneta brezpredmetni.

(53)

Po dokončnem razkritju je skupina Hansol nasprotovala odbitku stroškov kredita pri izračunu konstruirane vrednosti CIF. To trditev je bilo mogoče sprejeti. Poleg tega so na ceno CIF, uporabljeno kot imenovalec, vplivale spremembe, opisane v uvodnih izjavah 41 do 42 zgoraj.

(54)

Ob upoštevanju sprememb pri določitvi izvozne cene, normalne vrednosti in cene CIF, kot so opredeljene v uvodnih izjavah 41, 42, 48 in 53 zgoraj, in ob potrditvi drugih ugotovitev v uvodnih izjavah od 25 do 47 začasne uredbe je dokončna tehtana povprečna stopnja dampinga za skupino Hansol, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala 10,3 %. Kot je opisano v uvodnih izjavah 49 in 50 začasne uredbe, je bila preostala stopnja dampinga določena na isti ravni.

(55)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj industrije Unije ni poslabšal, saj so bili številni kazalniki pozitivni ali stabilni. Ta trditev je bila zavrnjena že v uvodnih izjavah 95 in 96 začasne uredbe in se torej dokončno zavrne.

(56)

Za ugotovitev, da gre za znatno škodo, ni nujno, da je iz analize škode razvidno, da prav vsak kazalnik kaže na slab položaj. V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe dejansko ni nujno, da je eden ali več ustreznih dejavnikov škode odločujočih. V tem primeru je ugotovljena škoda znatna. To se kaže zlasti s stopnjo dobičkonosnosti, kazalniki, povezanimi s ceno, in tržnim deležem industrije Unije. Dobiček in denarni tok vseh vzorčenih proizvajalcev sta se močno linearno zmanjšala, kar je sovpadalo s časom porasta uvoza iz Republike Koreje. Poleg tega je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije ostal razmeroma stabilen, vendar se je – glede na to, da se je precej povečala potrošnja Unije (+ 15 %) – tržni delež proizvajalcev Unije dejansko zmanjševal. Tudi če nekateri dejavniki škode, kot so izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost, stroški dela in naložbe, ne bi mogli odločilno vplivati na slab položaj proizvajalcev Unije, niso v nasprotju z ugotovljeno znatno škodo in je tudi ne izključujejo.

(57)

Posebne trditve skupine Hansol glede kazalnikov škode so podrobneje obravnavane v nadaljevanju tega oddelka.

(58)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav 51 in 52 začasne uredbe potrjeni.

(59)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede potrošnje Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 53 do 55 začasne uredbe potrjeni.

(60)

Obseg uvoza iz zadevne države v obdobju preiskave precej presega zanemarljive ravni (7).

(61)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede obsega in tržnega deleža uvoza iz zadevne države, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 56 do 58 začasne uredbe potrjeni.

(62)

Skupina Hansol je menila, da začasno določena 8,1-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi omejenega obsega uvoza (13,6 % potrošnje Unije) ni bila znatna. Stran je trdila, da se v poročilu Odbora STO glede čipov DRAM  (8) šteje, da „znatno“ pomeni pomembno, veliko, posledično oziroma več kot le nominalno/zanemarljivo gibanje. Prav tako navaja dve zadevi (kompakten natrijev karbonat  (9) in nekateri lasersko-optični merilni sistemi  (10)), v katerih je Komisija menila, da je bila stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen omejena.

(63)

Komisija je trditve skupine Hansol zavrnila iz naslednjih razlogov. Prvič, čeprav je Komisija v zadevi kompakten natrijev karbonat štela 6-odstotno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen za neznatno, je bilo ugotovljeno, da je bil tržni delež uvoza v tisti zadevi veliko manjši (3,2 % pred letom 1983 in nato 1,4 %) kot v sedanji zadevi. Drugič, sklep glede nekaterih sistemov za optično lasersko branje se je nanašal zlasti na nehomogene izdelke z zelo raznolikimi lastnostmi in tehničnimi razlikami, ki jih zaznamuje hiter tehnološki napredek, kar ne velja za lahek termoreaktivni papir. Ne nazadnje je Komisija menila, da je 8,1-odstotna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen za lahek termoreaktivni papir znatna, saj je bila stopnja dampinškega uvoza pomembna in se je v obravnavanem obdobju močno zvišala. Kot je navedeno v uvodni izjavi 67 v nadaljevanju, je bila določena dokončna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen celo višja od začasne, kar je v nasprotju tudi s trditvijo, da je treba stopnjo šteti za omejeno.

(64)

Trditev skupine Hansol, da je bil izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen nezakonit, je bila zavrnjena iz podobnih razlogov, kot so navedeni v oddelku 6.1 v nadaljevanju.

(65)

Da bi se upoštevala ista metodologija kot pri izračunu dampinga, je bilo v dokončni fazi določeno, da se bo nelojalno nižanje prodajnih cen izračunalo z uporabo istega tehtanja kot v oddelku 2.4.1 te uredbe. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, določena za skupino Hansol, je bila tehtano povprečje stopenj, določenih za prodajo velikih zvitkov (–5- do 0-odstotna stopnja s težo 15 %–25 %) in prodajo majhnih zvitkov (10- do 20-odstotna stopnja s težo 75 %–85 %). Ta pristop in popravki, pojasnjeni v oddelku 2 zgoraj, so vključevali revizijo začasno določene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(66)

Skupina Hansol je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni upoštevala posledic, ki izhajajo iz negativne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ugotovljenih za en del prodaje, s čimer je kršila člen 3(2) in (3) osnovne uredbe. Vendar je bila trditev zavrnjena, saj so sklepi Komisije v skladu z njeno običajno prakso temeljili na splošni stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(67)

Dokončna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znaša 9,4 %.

(68)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb glede cene uvoza iz zadevne države, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 59 do 64 začasne uredbe potrjeni, razen stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah zgoraj.

(69)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj industrije Unije ni poslabšal, saj so bili rezultati proizvodnje, razen v eni družbi, izjemni, nekateri proizvajalci Unije pa so povečali svojo proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti. Trdila je še, da je bila izkoriščenost zmogljivosti skoraj enaka polni zmogljivosti.

(70)

Vendar je, kar zadeva proizvodnjo, iz uvodne izjave 70 začasne uredbe razvidno, da se je obseg proizvodnje industrije Unije skupno zmanjšal za en odstotek. To negativno gibanje je skladno z ugotovitvijo, da je bil položaj industrije slab glede na visoke stalne stroške, ki nastajajo. Te splošne ugotovitve ni mogoče ovreči na podlagi položaja nekaterih posameznih proizvajalcev. Precejšnje povečanje obsega proizvodnje enega izmed nevzorčenih proizvajalcev je bilo v vsakem primeru le matematični rezultat ponovnega začetka operacij, ki so bile začasno ustavljene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71 začasne uredbe. Poleg tega je eden izmed proizvajalcev postopno opuščal proizvodnjo lahkega termoreaktivnega papirja. To je potekalo v okviru čedalje večje potrošnje Unije v obravnavanem obdobju (+15 %). V preteklih zadevah, kot so nekatere sveče  (11), je Komisija ugotovila škodo ob povečanju proizvodnje (kar ne velja za lahek termoreaktivni papir), pri čemer je bilo takšno povečanje manjše od povečanja potrošnje Unije.

(71)

Kar zadeva proizvodno zmogljivost, ne drži, da so vsi proizvajalci Unije, razen ene družbe, povečali svojo proizvodno zmogljivost, kot je trdila stran. Proizvajalec Unije, omenjen v uvodni izjavi 71 začasne uredbe, ni povečal svoje proizvodne zmogljivosti. Proizvajalec je le znova začel uporabljati proizvodni obrat, ki leta 2012 ni bil na voljo za uporabo in se torej takrat ni štel za obstoječo zmogljivost. Poleg tega so v uvodni izjavi 70 začasne uredbe izpostavljene težave, ki jih je imela ena od vzorčenih družb v zvezi s proizvodnjo.

(72)

Kar zadeva celotno izkoriščenost proizvodnje, iz preglednice 4 iz začasne uredbe ni razvidno povečanje, temveč zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti v industriji Unije v obravnavanem obdobju. Precejšnje povečanje izkoriščenosti proizvodnje enega izmed proizvajalcev je bilo rezultat ponovnega začetka operacij po ustavitvi, ki je navedena v uvodni izjavi 71 začasne uredbe.

(73)

Čeprav se 92-odstotna izkoriščenost zmogljivosti dejansko lahko zdi visoka, se šteje, da 8-odstotna razlika med zmogljivostjo in dejansko izkoriščenostjo, zlasti v industriji z visokimi stalnimi stroški, ni nepomembna. Proizvajalci lahkega termoreaktivnega papirja morajo vzdrževati stalno knjigo naročil ter stalno prodajati in proizvajati, da preprečijo neizkoriščenost svojih proizvodnih linij. Proizvajalec papirja izdelek raje proda po nižji ceni, kot da bi proizvedel manj, saj bi zaradi mirovanja strojev verjetno nastala še večja škoda. Glede na močno kapitalsko intenzivno naravo papirne industrije in pogosto omejen obseg določanja cen pri prodaji so visoke stopnje izkoriščenosti ključne za dobičkonosnost. Zanemarljive spremembe stopenj izkoriščenosti lahko torej omogočijo rast ali povzročijo propad podjetja. Razlika, ki znaša 8 %, torej pomeni 32 240 ton proizvedenega lahkega termoreaktivnega papirja, kar je več od obsegov uvoza skupine Hansol leta 2015. Poleg tega imajo proizvajalci Unije večnamensko opremo z „zmogljivostjo sprememb“ in lahko zlahka zagotovijo večjo zmogljivost, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 125 začasne uredbe. Vendar „zmogljivosti sprememb“ ni mogoče uporabiti na trgu, ki ga zaznamujejo dampinške prakse.

(74)

Zato so bile zgornje trditve zavrnjene in ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 69 do 72 začasne uredbe potrjeni.

(75)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj Unije ni poslabšal, saj so proizvajalci Unije (i) povečali svojo prodajo v Uniji in (ii) se odločili, da bodo zmanjšali prodajo zadevnega izdelka na trgu Unije, da bi svoja prizadevanja usmerili na trge tretjih držav.

(76)

Zgornji trditvi sta bili zavrnjeni, saj proizvajalci Unije kljub 1-odstotnemu skupnemu povečanju obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije niso mogli izkoristiti vseh prednosti povečanja potrošnje Unije (+15 %). To je pomenilo precejšnjo izgubo tržnih deležev. Kar zadeva trditev glede zmanjšanja prodaje na trgu Unije, je ta v nasprotju s prvim delom trditve.

(77)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 73 do 75 začasne uredbe potrjeni.

(78)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj industrije Unije ni poslabšal, saj je v preglednici 6 iz začasne uredbe povzeta uspešnost industrije Unije, kar zadeva zaposlovanje. Stran je navedla še, da ni bilo inflacije, s katero bi se lahko pojasnilo povečanje stroškov dela.

(79)

Kar zadeva zaposlenost, Komisija ni ugotovila, da je bila industrija Unije uspešna. Kot je poudarjeno v začasni uredbi, je bilo ugotovljeno nasprotno, in sicer da se je raven zaposlenosti znižala za 1 %. Glede na spis, namenjen, da ga zainteresirane strani pregledajo, se je raven zaposlenosti močno zvišala pri dveh proizvajalcih Unije. Vendar to glede na velikost teh proizvajalcev pomeni nekaj delovnih mest v absolutnem smislu in skupno zmanjšanje za industrijo Unije kot celoto. V vsakem primeru se zaposlenost ob upoštevanju, da je v tem posebnem sektorju tesno povezana s proizvodnjo, ne šteje za odločujoč kazalnik slabega položaja proizvajalcev Unije.

(80)

Skupina Hansol je po dokončnem razkritju trdila, da bi bilo treba delovno silo dveh proizvajalcev Unije zaradi njunega posebnega položaja izključiti iz preglednice 6 iz začasne uredbe. Ta trditev je bila zavrnjena, ker ni bila predložena utemeljitev, ki bi Komisiji omogočila, da se oddalji od svoje običajne prakse v zvezi z analizo makroekonomskih kazalnikov škode.

(81)

Kar zadeva stroške dela, je treba uvodno izjavo 86 začasne uredbe razumeti v smislu, da se povečanje stroškov dela ni zdelo preveliko glede na letne stopnje inflacije.

(82)

Zato so bile zgornje trditve zavrnjene in ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 77 do 79 in od 85 do 86 začasne uredbe potrjeni.

(83)

Skupina Hansol je trdila, da bi bilo treba cene proizvajalcev Unije v Uniji podrobneje preiskati. Ta stran je na podlagi domneve, da so nekateri proizvajalci Unije zvišali svoje prodajne cene, podvomila o tem, da proizvajalci Unije v obdobju preiskave niso zvišali cen. Skupina Hansol je trdila še, da je bil razlog za znižanje prodajne cene v letih 2013 in 2014 ta, da je eden izmed proizvajalcev Unije trg Unije preplavil z izdelki, ki jih ni mogel prodati v Združenih državah Amerike („ZDA“).

(84)

Zgornji trditvi sta bili zavrnjeni. Kar zadeva prvo trditev, dejstvo, da so nekateri proizvajalci naznanili več zvišanj cen, ni pomenilo, da so se vsa zvišanja tudi izvedla. Trditev strani temelji na zvišanjih cen prodaje industrije Unije njenim povezanim družbam, ki zajemajo le manjši delež potrošnje Unije. Glede na preglednico 7 iz začasne uredbe, ki temelji na preverjenih številkah, se cene v Uniji na splošno niso zvišale. Ne nazadnje znižanje prodajnih cen v letih 2013 in 2014 glede na preglednico 3 iz začasne uredbe časovno sovpada z največjim znižanjem uvoznih cen iz Republike Koreje.

(85)

Kar zadeva drugo trditev, iz preglednice 5 iz začasne uredbe (obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije) niso razvidni znaki domnevne poplave. Indeks se je med letoma 2013 in 2014 znižal s 101 na 97.

(86)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 82 do 84 začasne uredbe potrjeni.

(87)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj industrije Unije ni poslabšal, saj so se zaloge zmanjšale tako v absolutnem kot relativnem smislu in industrija Unije torej ni imela težav pri prodaji svojih izdelkov.

(88)

Zgornja trditev je bila zavrnjena, saj se podobni izdelek, kot je navedeno v uvodni izjavi 88 začasne uredbe, proizvaja na podlagi izrecnih naročil uporabnikov. Zaloge se torej ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to vrsto industrije, saj sledijo proizvodnji in v obravnavanem obdobju nikoli niso presegale enomesečne proizvodnje.

(89)

Ker ni bilo drugih pripomb, so se sklepi iz uvodnih izjav 87 in 88 začasne uredbe potrdili.

(90)

Skupina Hansol je trdila, da se položaj industrije Unije ni poslabšal, saj so se njene naložbe v obdobju preiskave več kot podvojile. Po njenem mnenju preglednica 10 iz začasne uredbe in evidentirani dokazi ne potrjujejo navedbe iz uvodne izjave 93 začasne uredbe, da so vzorčeni proizvajalci svojo raven naložb usklajevali z zneski, ki so nujno potrebni za nadaljnje poslovanje. Trdila je še, da sta dva vzorčena proizvajalca Unije leta 2014 izvedla velike naložbe.

(91)

Vendar so bile zgornje trditve zavrnjene, saj je absolutna raven naložb, čeprav so se naložbe podvojile, ostala omejena, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je na primer vrednost nove proizvodne linije lahkega termoreaktivnega papirja ocenjena na 120 milijonov EUR. Kot je izpostavljeno v uvodni izjavi 119 začasne uredbe, je industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi čedalje manjšega dobička nekatere naložbe odložila.

(92)

Ista stran je pozvala tudi k ponovni presoji dobičkonosnosti industrije Unije, saj naj bi bile težave enega vzorčenega proizvajalca Unije domnevno posledica dejavnikov, ki niso povezani z dampinškim uvozom, ampak predvsem rezultat velikih stroškov, povezanih z zaprtjem dveh papirnic, in tudi ukrepov druge družbe za kritje prihodnjih plačil protidampinških dajatev v ZDA. Dodala je, da bi bilo treba odpraviti vsakršno izkrivljanje glede tržnih strategij, ki sta jih uporabili drugi dve vzorčeni družbi na različnih geografskih trgih, in trdila, da sta na splošno v obdobju preiskave isti družbi ustvarili precejšnje dobičke.

(93)

Komisija je menila, da ponovna presoja dobičkonosnosti industrije Unije ni potrebna, ker so bili vsi domnevni izjemni stroški že ločeni in izključeni iz določitve dobičkonosnosti v začasni fazi. Kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 90 začasne uredbe, je Komisija dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotni delež prihodkov od te prodaje, to pomeni, da se dobičkonosnost na trgih zunaj Unije ni upoštevala. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(94)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 89 do 91 in, kar zadeva naložbe, iz uvodne izjave 93 začasne uredbe potrjeni.

(95)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z višino stopnje dampinga, rastjo, denarnim tokom, donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala, so se sklepi iz uvodnih izjav 76, 80, 81, 92 in 93 v zvezi z donosnostjo naložb in uvodne izjave 94 začasne uredbe potrdili.

(96)

Na podlagi analize pripomb, povzetih v uvodnih izjavah od 55 do 95 zgoraj, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 95 do 98 začasne uredbe potrjeni.

(97)

Skupina Hansol je trdila, da škode ni bilo mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz zadevne države, temveč vplivu protidampinškega ukrepa ZDA za enega vzorčenega proizvajalca Unije, vplivu proizvodnih stroškov skupaj z menjalnimi tečaji in vplivu cene lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola. Večina trditev je bila ponovitev trditev iz začasne faze. Te so obravnavane v uvodnih izjavah od 98 do 101 v nadaljevanju.

(98)

V zvezi s protidampinškim ukrepom ZDA je Komisija opozorila, da je bilo v uvodni izjavi 109 začasne uredbe potrjeno, da je nekoliko vplival na zadevnega proizvajalca Unije. Tudi če takšen vpliv ne bi bil omejen na to družbo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 110 začasne uredbe, je bil splošni vpliv na industrijo Unije kot celoto v obdobju preiskave zanemarljiv. V uvodni izjavi 110 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da so ZDA uvedle visoke dajatve za le enega proizvajalca Unije in še te so bile leta 2015 odpravljene, vzorčenemu proizvajalcu Unije pa je to uspelo delno nadomestiti z večjim izvozom na druge trge. Ali je zadevnemu vzorčenemu proizvajalcu Unije uspelo v celoti nadomestiti izgubljeno prodajo v ZDA in okrevati, ni pomembno, saj te okoliščine ne bi vplivale na večino podatkov, povezanih s tem proizvajalcem Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 109 začasne uredbe. V nasprotju z mnenjem skupine Hansol v času visokih dajatev ZDA trga ni preplavil lahek termoreaktivni papir s poreklom iz Unije (ta trditev se je izpodbijala tudi v uvodni izjavi 85 zgoraj) oziroma se prodajne cene leta 2015 niso zvišale (kot je razvidno iz preglednic 3 in 7 iz začasne uredbe). Na podlagi zgoraj navedenega in ugotovitev v začasni fazi je bilo sklenjeno, da proučeni protidampinški ukrepi ZDA niso povzročili znižanja cen in zmanjšanja dobičkonosnosti na trgu Unije.

(99)

Kar zadeva proizvodne stroške, se je stran najprej osredotočila le na obdobje 2014–2015. Po dokončnem razkritju je trditev razširila na celotno obdobje preiskave in navedla, da je zvišanje cen surovin skupaj z nižanjem menjalnega tečaja evra še posebej vplivalo na industrijo Unije. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bila manjša dobičkonosnost v obravnavanem obdobju posledica odsotnosti korelacije med stroški (+ 3 %) in cenami (– 11 %), pri čemer so se cene znižale bolj, kot so se povečali stroški. Na podlagi zgoraj navedenega in ugotovitev v začasni fazi je bilo sklenjeno, da povečanje stroškov ni prekinilo vzročne povezave med znatno škodo in dampinškim uvozom iz Republike Koreje.

(100)

Kar zadeva vpliv cene lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola, domnevno višje nakupne cene nekaterih družb, povezanih s proizvajalcem izvoznikom, niso v nasprotju s splošno ugotovitvijo iz uvodne izjave 113 začasne uredbe, da „so se v obravnavanem obdobju prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola znižale manj kot prodajne cene na enoto lahkega termoreaktivnega papirja s fenolom“. Te družbe zajemajo manjši delež potrošnje Unije. Na podlagi zgoraj navedenega in ugotovitev v začasni fazi je bilo sklenjeno, da nižanja cen industrije Unije ni bilo mogoče pripisati domnevnemu znižanju cen lahkega termoreaktivnega papirja brez fenola.

(101)

Skupina Hansol je trdila, da bi morala Komisija natančneje preiskati dejanske vzroke domnevne škode, vključno z njenim skupnim učinkom, tudi če nobeden izmed domnevnih dejavnikov sam ne bi imel odločilnega vpliva. Ta trditev je bila zavrnjena, saj je Komisija takšno združeno presojo izvedla že v uvodni izjavi 121 začasne uredbe, po uvedbi začasnih ukrepov pa ni bilo nobenih novih elementov.

(102)

Na podlagi zgoraj navedenega in ker ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 99 do 121 začasne uredbe potrjeni.

(103)

Pritožnik je menil, da ob upoštevanju najave skupine Hansol, da bo do leta 2019 močno povečala svojo zmogljivost proizvodnje termoreaktivnega papirja, obstaja grožnja glede nadaljnje škode za proizvajalce Unije. Komisija glede na ugotovitve o znatni škodi ni izvedla analize grožnje glede škode.

(104)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede interesa industrije Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 123 do 128 začasne uredbe potrjeni.

(105)

Korejska vlada je znova poudarila svojo trditev iz uvodne izjave 132 začasne uredbe, pri čemer ni predložila dodatnih dokazov. Ta trditev je bila zavrnjena že v začasni fazi.

(106)

Korejska vlada je trdila še, da ukrepi niso v interesu Unije, ker so mnogi evropski predelovalci in uvozniki na zaslišanju septembra 2016 (glej uvodno izjavo 5 začasne uredbe) izrazili nasprotovanje, da bodo ukrepi negativno vplivali na odvisne predelovalce skupine Hansol, ki zajemajo sektor nižje v prodajni verigi v industriji lahkega termoreaktivnega papirja, in da so proizvajalci Unije velike družbe, odvisni predelovalci skupine Hansol pa so večinoma mala in srednja podjetja brez večjega vpliva na cene.

(107)

Zgornji trditvi sta bili zavrnjeni. V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da večina predelovalcev in uvoznikov v Uniji nasprotuje ukrepom, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi 109 v nadaljevanju. Poleg tega ni bilo mogoče skleniti, koliko bi ukrepi negativno vplivali na odvisne družbe skupine Hansol v Uniji, pri čemer je treba upoštevati, da je skupina Hansol sama poudarila, da je ena izmed takšnih odvisnih družb poslovala negativno zaradi slabega upravljanja. Kar zadeva velikost odvisnih predelovalcev skupine Hansol, je bilo ugotovljeno, da so pravzaprav del velike skupine. Ker je skupina Hansol sama priznala nepripravljenost končnih strank, da bi sprejele višje cene, je mogoče sklepati, da imajo stranke pri pogajanju o cenah pogajalsko moč.

(108)

Skupina Hansol je trdila, da so industrije Unije nižje v prodajni verigi skoraj soglasno nasprotovale uvedbi ukrepov in da je glede na spise, ki jih lahko pregledajo zainteresirane strani, vsaj 36 nepovezanih predelovalcev in končnih uporabnikov izrazilo močno nasprotovanje ukrepom. Po dokončnem razkritju je stran trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je večina sodelujočih predelovalcev in uporabnikov iz industrije Uniji nižje v prodajni verigi nasprotovala uvedbi ukrepov. Trdila je, da dejstvo, da nasprotovanja niso izrazile vse industrije Unije nižje v prodajni verigi oziroma da mnoge svojega stališča po začasnem razkritju niso ponovile, ne bi zmanjšalo njihovega nasprotovanja.

(109)

Zgornji trditvi sta bili zavrnjeni. Uvodna izjava 129 začasne uredbe vsebuje pregled omejenega sodelovanja nekaterih strani. Mnoge industrije Unije nižje v prodajni verigi med preiskavo niso podale svojega mnenja, po začasnem ali dokončnem razkritju pa nobena od industrij nižje v prodajni verigi ni predložila kakršnega koli stališča. Tega molka ni bilo mogoče razlagati kot nasprotovanja ukrepom, ampak kot „neznano stališče“. Kot je navedeno v uvodni izjavi 130 začasne uredbe, so predelovalci, ki so se odzvali in izrazili, da podpirajo ukrepe, kupili več lahkega termoreaktivnega papirja kot predelovalci, ki niso izrazili stališč ali so nasprotovali ukrepom. Po dodatnem dokončnem razkritju je svojo podporo ukrepom izrazil še en predelovalec. Tudi Konfederacija evropske papirne industrije, ki nazadnje zastopa veliko industrij nižje v prodajni verigi, je izrazila, da podpira ukrepe tako v začetni kot dokončni fazi. Iz spisov, ki so na voljo zainteresiranim stranem, pa je razvidno, da je približno ena tretjina nepovezanih predelovalcev in končnih uporabnikov, upoštevanih v uvodni izjavi zgoraj, na neki točki postopka pred začasnim razkritjem nasprotovala ukrepom.

(110)

Skupina Hansol je trdila, da ukrepi nasprotujejo interesu evropskih podjetij, ker se lahko trg Unije opredeli kot duopol/oligopol, pri čemer bi bilo treba konkurenco spodbujati, ni nadomestnih virov dobave, proizvajalci Unije nimajo konkurenčne infrastrukture in ne bi bili zmožni učinkovite zamenjave proizvodnje za lahek termoreaktivni papir, je malo verjetno, da bi se manjši proizvajalec Unije odločil spremeniti poslovno odločitev, s katero se je povečala dobičkonosnost, evropska mala in srednja podjetja, ki so aktivna v industriji nižje v prodajni verigi, pa se bodo spopadala z okrnjeno razpoložljivostjo dobave v kombinaciji s pretiranimi cenami, kar bo resno ogrozilo njihovo preživetje. Še več, ukrepi bi odpravili konkurenco in pomenili izgubo delovnih mest za uporabnike.

(111)

Zgornji trditvi sta bili zavrnjeni. Sam obstoj majhnega števila proizvajalcev v Uniji ni pomemben in, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 115 začasne uredbe, ni dokazov o protikonkurenčnih praksah. Glede na uvodno izjavo 131 začasne uredbe so v Uniji številni viri dobave. Obstajajo dodatne alternativne možnosti: uvoz skupine Hansol (po poštenih cenah) in manjši uvoz iz drugih tretjih držav. Trditvi o pomanjkanju konkurenčne infrastrukture med drugim nasprotuje stališče skupine Hansol z dne 8. decembra 2016, v katerem je industrija Unije opisana kot „zelo uspešna“. Manjši proizvajalec Unije pa je v primeru boljših obetov za lahek termoreaktivni papir pripravljen spremeniti svojo odločitev. Kar zadeva industrijo nižje v prodajni verigi, je mogoče sklepati, da bo ta imela koristi od precejšnje zmogljivosti industrije Unije (kot je navedeno v uvodni izjavi 73), zgoraj omenjenih različnih virov dobave in znova vzpostavljene konkurence na trgu Unije.

(112)

Skupina Hansol je trdila še, da bi ukrepi nasprotovali interesu potrošnikov, saj bi se jim preprečil dostop do cenovno ugodnega lahkega termoreaktivnega papirja. Ker ni bilo vsebinskih dokazov, s katerimi bi se ta trditev podprla, je bila trditev zavrnjena.

(113)

Skupina Hansol je trdila še, da bi ukrepi poleg poplave trga s kitajskimi majhnimi zvitki pomenili ustanovitev novih predelovalnih obratov ob mejah Unije s prostim dostopom do surovine in torej zaprtje mnogih predelovalcev v Uniji. Ker ni bilo vsebinskih dokazov, s katerimi bi se ta trditev podprla, je bila trditev zavrnjena.

(114)

Ker ni bilo drugih pripomb glede interesa drugih zainteresiranih strani, so bili sklepi iz uvodnih izjav od 129 do 134 začasne uredbe potrjeni.

(115)

Skupina Hansol je trdila, da si je izbrana skupina evropskih podjetij prizadevala za umetno povečanje dobičkov, tako da je pri Komisiji poskušala doseči zlorabo protidampinškega instrumenta.

(116)

Zgornja trditev ni bila podrobneje utemeljena. Komisija je poudarila, da je preiskava potekala v okviru veljavnega pravnega okvira ob upoštevanju najvišjih standardov nevtralnosti in preglednosti.

(117)

Drugih pripomb v zvezi z interesom Unije ni bilo, zato je bil sklep iz uvodne izjave 135 začasne uredbe potrjen.

(118)

Po začasnem razkritju nobena izmed strani ni predložila pripomb glede ciljnega dobička, začasno uporabljenega za izračun nelojalnega nižanja ciljnih cen. Poleg tega nobena stran ni predložila pripomb glede ciljnega dobička v dokončni fazi.

(119)

Skupina Hansol je izpodbijala uporabo člena 2(9), ki ga je Komisija uporabila pri izračunu škode, pri čemer je navedla, da se člen 2(9) uvršča med določbe osnovne uredbe o dampingu in ga po analogiji ni mogoče uporabiti za izračun stopnje škode. Stran se ni strinjala, da izračun temelji predvsem na prilagojeni prodajni transakciji za majhne zvitke, tj. drugačen izdelek, ki ni predmet preiskave. Skupina Hansol meni, da konkurenca med prodajo majhnih zvitkov njenih povezanih predelovalcev v Uniji in prodajo velikih zvitkov industrije Unije ni smiselna in da je Komisija z izračunom stopnje škode na podlagi prodajnih cen izdelka, ki ni podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe, kršila člen 3(3) osnovne uredbe. Stran je svoje stališče v smislu vzročne povezave utemeljila s sklicevanjem na člen 3(6) osnovne uredbe, poročilo pritožbenega organa STO glede Kitajske in GOES (12) ter poročilo Odbora STO glede Kitajske in rentgenskih skenerjev (13).

(120)

Z izračunom stopnje škode se ugotovi, ali bi uvedba nižje stopnje dajatve (od tiste, ki temelji na stopnji dampinga) na izvozno ceno dampinškega uvoza zadostovala za odpravo škode, ki jo povzroči dampinški uvoz. Ta presoja bi morala temeljiti na izvozni ceni na ravni meja Unije, tj. ravni, ki se šteje za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Pri izvozu prek povezanih uvoznikov je bila izvozna cena po analogiji s pristopom, uporabljenim pri izračunih stopnje dampinga, konstruirana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, ustrezno prilagojeni v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ker je izvozna cena nujen element za izračun stopnje škode in ker je ta člen edini člen osnovne uredbe, v katerem so navedena navodila o konstruiranju izvozne cene, je njegova uporaba po analogiji utemeljena.

(121)

Komisija je menila, da na določitev ustrezne uvozne cene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ne bi smelo vplivati to, ali je izvoz namenjen povezanim ali neodvisnim gospodarskim subjektom v Uniji. Metodologija, ki jo je uporabila Komisija, je zagotovila enako obravnavo v obeh primerih.

(122)

Izračun stopnje škode bi običajno moral temeljiti na primerjavi cen na ravni konkurence v EU. V tem primeru se le majhen del izvoza zadevnega izdelka proda nepovezanim strankam v EU. Velika večina zadevnega izdelka se proda povezanim predelovalcem v Uniji, ki izdelke predelajo v majhne zvitke. V teh okoliščinah je bila večina konkurence na ravni povezanih predelovalcev. Po analogiji z izračuni dampinga se te prodajne cene za namen objektivne primerjave cen ne bi mogle šteti za zanesljive. Zato so morale biti uvozne cene zadevnega izdelka konstruirane. V oddelku 2.2 zgoraj je podrobneje pojasnjeno, zakaj je bilo treba v izračunih upoštevati majhne zvitke in zakaj je bilo treba za nekatere transakcije konstruirati izvozne cene.

(123)

Ker je Komisija potrdila svoj pristop, da je za namen izračunov upoštevala majhne zvitke, je sklicevanje na člen 3(3) in (6) osnovne uredbe, poročilo pritožbenega organa STO glede Kitajske in GOES ter poročilo Odbora STO glede Kitajske in rentgenskih skenerjev nepomembno.

(124)

Zaradi zgornjih razlogov je Komisija menila, da je bil uporabljeni pristop točen, in je te trditve zavrnila.

(125)

Da bi se upoštevala ista metodologija kot pri izračunu dampinga, je bilo v dokončni fazi določeno, da se bo stopnja dampinga izračunala z uporabo istega tehtanja kot v oddelku 2.4.1 te uredbe. Ta pristop in popravki, pojasnjeni v oddelku 2 zgoraj, so vključevali revizijo začasno določene stopnje škode.

(126)

Tako določena dokončna stopnja škode je znašala 37,0 %.

(127)

Opozoriti je treba, da se večina prodaje skupine Hansol opravi prek povezanih strani za predelavo v majhne zvitke. Skupina Hansol je po dokončnem razkritju ugovarjala dejstvu, da je Komisija konstruirala ceno CIF, uporabljeno kot imenovalec za to prodajo (glej uvodno izjavo 51 zgoraj). V zvezi s tem je med drugim navedla, da bi cena CIF, ki jo je Komisija začasno uporabljala kot imenovalec pri izračunu stopnje dampinga za to prodajo, privedla do dajatve, ki bi presegala znesek ugotovljenega dampinga. Skupina Hansol je za odpravo tega domnevnega izkrivljanja predlagala, naj Komisija naj namesto dajatve ad valorem uporabi protidampinško dajatev v obliki določenega zneska na tono.

(128)

Trditev je bila ustrezno preučena in ob upoštevanju posebnih okoliščin te zadeve v zvezi z določanjem zanesljive cene CIF za to prodajo je Komisija sklenila, da bi bilo primerneje uporabiti obliko dajatve, za katero ni potrebna določitev zanesljive cene CIF. Komisija je zato sklenila, da bi bilo treba protidampinško dajatev namesto v obliki dajatve ad valorem, kot je bila naložena začasno, naložiti kot fiksen znesek v evrih na neto tono.

(129)

Ob upoštevanju vprašanj, omenjenih v zgornjem oddelku, bi morale stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, temeljiti na stopnji dampinga in biti naslednje:

(130)

Po dodatnem dokončnem razkritju je skupina Hansol trdila, da bi posebna dajatev, izračunana in navedena v zadnjem stolpcu zgornje preglednice, odražala znesek dampinga, ki presega znesek, ugotovljen v preiskavi. Vendar je bil izračun, na podlagi katerega je prišla do te ugotovitve, napačen, saj v njem ni upoštevano tehtanje, kakor je opisano v uvodni izjavi 46 začasne uredbe in v uvodni izjavi 49 zgoraj. Trditev je bila zato zavrnjena.

(131)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave.

(132)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 50 začasne uredbe, je bila raven sodelovanja v tej zadevi visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pomenil celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Zato je preostala protidampinška dajatev temeljila na ravni sodelujoče družbe.

(133)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(134)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo. Zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo dajatve, določeno v skladu s členom 1(2) te uredbe, bi bilo treba sprostiti.

(135)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –