20.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 84/72

(1)

Direktive Unije, ki so bile sprejete na področju avtorske in sorodnih pravic, že zagotavljajo visoko stopnjo varstva imetnikov pravic in s tem okvir, v katerem lahko pride do izkoriščanja vsebine, varovane s temi pravicami. Navedene direktive prispevajo k razvoju in ohranjanju ustvarjalnosti. Na notranjem trgu, na katerem ni izkrivljanja konkurence, varstvo inovacij in intelektualnega ustvarjanja spodbuja tudi naložbe v inovativne storitve in izdelke.

(2)

Za razširjanje vsebine, varovane z avtorsko in sorodnimi pravicami, ki vključuje knjige, avdiovizualne produkcije in glasbene posnetke ter povezane storitve, je potrebno licenciranje pravic s strani različnih imetnikov avtorske in sorodnih pravic, kot so avtorji, izvajalci, producenti in založniki. Običajno lahko imetnik pravic izbira med individualnim ali kolektivnim upravljanjem svojih pravic, razen če države članice določijo drugače, v skladu s pravom Unije ter mednarodnimi obveznostmi Unije in njenih držav članic. Upravljanje avtorske in sorodnih pravic vključuje izdajanje licenc uporabnikom, revizijo uporabnikov, spremljanje uporabe pravic, uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, pobiranje prihodkov iz pravic na podlagi izkoriščanja pravic ter razdelitev imetnikom pravic dolgovanih zneskov. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic imetnikom pravic omogočajo, da prejmejo nadomestilo za uporabo, ki ga sami ne bi mogli nadzirati ali uveljavljati, in sicer tudi na tujih trgih.

(3)

Na podlagi člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Unija pri svojih ukrepih upoštevati kulturno raznolikost ter prispevati k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic imajo in bi morale še naprej imeti pomembno vlogo pri spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, tako da najmanjšim in manj priljubljenim repertoarjem omogočajo dostop na trg, in da zagotavljajo socialne, kulturne in izobraževalne storitve v korist imetnikov pravic in javnosti.

(4)

Kadar imajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic sedež v Uniji, bi morale uživati pravice, ki jih zagotavljajo Pogodbe, ko zastopajo imetnike pravic s stalnim prebivališčem ali sedežem v drugih državah članicah ali izdajajo licence uporabnikom s stalnim prebivališčem ali sedežem v drugih državah članicah.

(5)

Nacionalna pravila, ki urejajo delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic, se med seboj bistveno razlikujejo, zlasti kar zadeva njihovo preglednost in odgovornost do članov in imetnikov pravic. To je pripeljalo do številnih težav zlasti tujih imetnikov pravic, kadar ti želijo uveljavljati svoje pravice, in do slabega finančnega upravljanja pobranih prihodkov. Izkoriščanje avtorske in sorodnih pravic na notranjem trgu je neučinkovito v škodo članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetnikov pravic in uporabnikov tudi zaradi težav pri delovanju organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

(6)

Potreba po izboljšanju delovanja organizacij za kolektivno upravljanje pravic je bila ugotovljena že v Priporočilu Komisije 2005/737/ES (3). V navedenem priporočilu je določenih več načel, kot so svoboda imetnikov pravic pri izbiri organizacije za kolektivno upravljanje pravic, enaka obravnava kategorij imetnikov pravic in pravična razdelitev licenčnin. Poleg tega so bile organizacije za kolektivno upravljanje pravic pozvane, naj uporabnikom pred začetkom pogajanj zagotovijo zadostne informacije o tarifah in repertoarju. Vključena so tudi priporočila o odgovornosti, zastopanosti imetnikov pravic v organih odločanja kolektivnih organizacij za upravljanje pravic in reševanju sporov. Vendar se priporočila ni povsod enako upoštevalo.

(7)

Da se zagotovijo enakovredni varovalni ukrepi po vsej Uniji, bi morale biti zaradi varstva interesov članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetnikov pravic in tretjih oseb zakonodaje držav članic v zvezi z upravljanjem avtorske pravice in izdajanjem večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela usklajene. Zato bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo člen 50(1) PDEU.

(8)

Namen te direktive je zagotoviti usklajevanje nacionalnih pravil v zvezi z dostopom do dejavnosti upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ki jih opravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, načini njihovega vodenja ter okvirom nadzora nad njimi, in zato bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo tudi člen 53(1) PDEU. Ker gre za sektor, ki zagotavlja storitve po vsej Uniji, bi morala ta direktiva imeti za pravno osnovo člen 62 PDEU.

(9)

Namen te direktive je določiti zahteve za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, da se zagotovi visoko raven upravljanja, finančnega poslovodenja, preglednosti in poročanja. To pa ne bi smelo preprečiti državam članicam, da za organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na njihovem ozemlju ohranijo ali uvedejo strožje standarde od tistih, določenih v naslovu II te direktive, če so ti strožji standardi skladni s pravom Unije.

(10)

Nič v tej direktivi ne bi smelo preprečiti državi članici, da bi enake ali podobne določbe uporabljala za organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem zunaj Unije, ki pa poslujejo v tej državi članici.

(11)

Nič v tej direktivi ne bi smelo preprečiti organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, da v skladu s pravili o konkurenci, določenimi v členih 101 in 102 PDEU, sklepajo sporazume o zastopanju z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic na področju upravljanja pravic, da bi olajšale, izboljšale in poenostavile postopke za izdajanje licenc uporabnikom, tudi za izdajanje enotnih računov, pod enakimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji ter ponudile večozemeljske licence tudi na področjih, ki niso navedena v naslovu III te direktive.

(12)

Ta direktiva se uporablja za vse organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razen naslova III, ki se uporablja le za tiste organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki upravljajo pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo na večozemeljski osnovi, vendar ne bi smela posegati v določbe držav članic v zvezi z upravljanjem pravic, kot je individualno upravljanje, razširjeni učinki sporazuma med reprezentativno organizacijo za kolektivno upravljanje pravic in uporabnikom, to je razširjene kolektivne licence, obvezno kolektivno upravljanje pravic in pravne domneve za zastopanje ali prenos pravic na organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(13)

Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da z zakonom, predpisom ali drugim specifičnim zadevnim mehanizmom določijo pravično nadomestilo imetnikom pravic za izjeme ali omejitve pravice do reproduciranja iz Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in plačilo imetnikom pravic za odstopanja od izključne pravice glede javnega posojanja iz Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki se uporablja na njihovem ozemlju, ter pogoje za njihovo zbiranje.

(14)

Ta direktiva od organizacij za kolektivno upravljanje pravic ne zahteva, da privzamejo specifično pravno obliko. Te organizacije v praksi poslujejo v različnih pravnih oblikah, kot so združenja, kooperative ali družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih imajo pod nadzorom ali v lasti imetniki avtorske in sorodnih pravic ali subjekti, ki zastopajo takšne imetnike pravic. V nekaterih izjemnih primerih pa zaradi pravne oblike organizacije za kolektivno upravljanje pravic element lastništva ali nadzora ni prisoten. Takšne so recimo fundacije, ki nimajo članstva. Vseeno bi se morale določbe te direktive uporabljati tudi za te organizacije. Podobno bi države članice morale sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi se preprečilo izogibanje obveznostim iz te direktive z izbiro druge pravne oblike. Priznati bi bilo treba, da so lahko subjekti, ki zastopajo imetnike pravic, in ki so člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, tudi druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, združenja imetnikov pravic, zveze ali druge organizacije.

(15)

Imetnikom pravic bi moralo biti na voljo, da upravljanje svojih pravic zaupajo neodvisnim subjektom za upravljanje. Taki neodvisni subjekti za upravljanje so poslovni subjekti, ki se razlikujejo od organizacij za kolektivno upravljanje pravic, med drugim zato, ker jih imetniki pravic nimajo pod nadzorom ali v lasti. V kolikor pa taki neodvisni subjekti za upravljanje izvajajo enake dejavnosti kot organizacije za kolektivno upravljanje pravic, bi morali biti obvezani k dajanju določenih podatkov imetnikom pravic, ki jih zastopajo, organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, uporabnikom in javnosti.

(16)

Avdiovizualni producenti, glasbeni producenti in izdajatelji televizijskih programov podeljujejo licence za lastne pravice, v nekaterih primerih hkrati s pravicami, ki so jim jih podelili na primer izvajalci na podlagi individualno izpogajanih sporazumov, in skrbijo za lastne interese. Knjižni, glasbeni in časopisni založniki podeljujejo licence za pravice, ki so jim bile podeljene na podlagi individualno izpogajanih sporazumov, in skrbijo za lastne interese. Zato avdiovizualnih producentov, glasbenih producentov, izdajateljev televizijskih programov in založnikov ne bi smeli obravnavati kot „neodvisne subjekte za upravljanje“. Tudi menedžerjev in agentov avtorjev in izvajalcev, ki delujejo kot posredniki in zastopajo imetnike pravic v njihovih odnosih z organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, ne bi smeli obravnavati kot „neodvisne subjekte za upravljanje“, saj ne upravljajo pravic v smislu določanja tarif, izdajanja licenc ali pobiranja denarja od uporabnikov.

(17)

Organizacijam za kolektivno upravljanje pravic bi moralo biti na voljo, da za opravljanje določenih dejavnosti, kot sta izdajanje računov uporabnikom ali razdelitev pripadajočih zneskov imetnikom pravic, določijo podružnice ali druge subjekte pod njihovim nadzorom. V takih primerih bi morale določbe te direktive, ki bi se uporabljale, če bi določeno dejavnost izvajala organizacija za kolektivno upravljanje pravic sama, veljati za dejavnosti podružnic ali drugih subjektov.

(18)

Za zagotovitev, da lahko imetniki avtorske in sorodnih pravic v celoti izkoristijo vse prednosti notranjega trga, kadar se njihove pravice upravljajo kolektivno, in da se prepreči neupravičeno poseganje v njihovo svobodo do uveljavljanja pravic, je treba v statute organizacij za kolektivno upravljanje pravic vključiti ustrezne varovalne ukrepe. Poleg tega organizacije za kolektivno upravljanje pravic pri zagotavljanju svojih storitev upravljanja ne bi smele neposredno ali posredno diskriminirati imetnikov pravic na podlagi njihovega državljanstva, prebivališča ali sedeža.

(19)

Ob upoštevanju svobod, ustanovljenih s PDEU, bi kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic moralo obsegati možnost, da imetnik pravice svobodno izbere organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, ki bo upravljala njegove pravice, bodisi je ta pravica priobčitev javnosti bodisi pravica reproduciranja, ali pa kategorije pravic, povezane z obliko izkoriščanja, kot so radiodifuzno oddajanje, filmsko predvajanje ali razmnoževanje za spletno distribucijo, vendar pod pogojem, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki jo želi izbrati imetnik pravice, že upravlja takšne pravice ali kategorije pravic.

Pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bi morala določiti skupščina članov te organizacije, če te pravice niso določene že v njenem statutu ali predpisane v pravu. Pomembno je, da so pravice in kategorije pravic določene na način, ki ohranja ravnovesje med svobodo imetnikov pravic, da razpolagajo s svojimi deli in drugimi vsebinami, ter sposobnostjo organizacije, da pravice upravlja učinkovito, ob upoštevanju zlasti vrste pravic, ki jih upravlja, in ustvarjalnega sektorja, v katerem deluje. Imetnikom pravic bi moralo biti ob ustreznem upoštevanju tega ravnovesja omogočeno, da enostavno umaknejo takšne pravice ali kategorije pravic iz organizacije za kolektivno upravljanje pravic in te pravice upravljati individualno ter za vse pravice ali kategorije pravic ali njihov del pooblastijo drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic ali subjekt ali upravljanje nanj prenesejo, ne glede na državo članico državljanstva, prebivališča oziroma sedeža ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic, drugega subjekta ali imetnika pravic. Kadar država članica v skladu s pravom Unije in mednarodnimi obveznostmi Unije in njenih držav članic določi obvezno kolektivno upravljanje pravic, je izbira imetnikov pravic omejena na druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

Zato bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki upravljajo različne vrste del ali vsebine, kot so literarna, glasbena ali fotografska dela, imetnikom pravic tudi omogočiti to prilagodljivost v zvezi z upravljanjem različnih vrst del ali druge vsebine. Kar zadeva nekomercialno uporabo, bi morale države članice določiti, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic sprejmejo potrebne korake, da lahko njihovi imetniki pravic uveljavljajo pravico do podeljevanja licenc za takšno uporabo. Taki koraki bi morali med drugim vključevati sklep organizacije za kolektivno upravljanje pravic o pogojih za uveljavljanje te pravice ter zagotavljanje informacij njihovim članom o teh pogojih. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale imetnike pravic obvestiti o tej možnosti izbire in jim omogočiti, da pravice, povezane s to izbiro, čim bolj enostavno uveljavljajo. Imetniki pravic, ki so že pooblastili organizacijo za kolektivno uveljavljanje pravic, se lahko obvestijo prek spletišča organizacije. Zahteva v pooblastilu, da imetniki pravic soglašajo z upravljanjem vsake pravice, kategorije pravic ali vrste del in druge vsebine, imetnikom pravic ne bi smela preprečevati, da predlagane naknadne spremembe tega pooblastila sprejmejo s tihim soglasjem v skladu z zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu. Ta direktiva ne izključuje niti pogodbenih določb, v skladu s katerimi ima prekinitev ali umik imetnikov pravic takojšen učinek na licence, podeljene pred takšno prekinitvijo ali umikom, niti pogodbenih določb, v skladu s katerimi takšne licence ostanejo nespremenjene za določeno obdobje po takšni prekinitvi ali umiku, samih po sebi. Takšne določbe pa ne bi smele ovirati uporabe te direktive v celoti. Ta direktiva ne bi smela posegati v možnosti imetnikov pravic, da svoje pravice upravljajo individualno, tudi v primeru nekomercialne uporabe.

(20)

Članstvo v organizacijah za kolektivno upravljanje pravic bi moralo temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih, tudi v zvezi z založniki, ki so na podlagi sporazuma o izkoriščanju pravic upravičeni do deleža prihodkov iz pravic, ki jih upravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, in do izterjave teh prihodkov od organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Ta merila ne bi smela obvezati organizacij za kolektivno upravljanje pravic k sprejemanju članov, če upravljanje njihovih pravic, kategorij pravic ali vrst del ali druge vsebine ne spada med njihove dejavnosti. Evidence, ki jih vodi organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bi morala omogočiti, da se identificira in locira člane in imetnike pravic, katerih pravice organizacija zastopa na podlagi pooblastil teh imetnikov pravic.

(21)

Da bi varovali tiste imetnike pravic, katerih pravice neposredno zastopa organizacija za kolektivno upravljanje pravic, vendar ne izpolnjujejo zahtev za članstvo, je primerno zahtevati, da se nekatere določbe te direktive, ki se uporabljajo za člane, uporabljajo tudi za takšne imetnike pravic. Države članice bi morale imeti možnost, da takšnim imetnikom pravic dodelijo tudi pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(22)

Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale delovati v najboljšem kolektivnem interesu imetnikov pravic, ki jih zastopajo. Zato je pomembno, da se zagotovijo sistemi, ki članom organizacije za kolektivno upravljanje pravic omogočajo uveljavljanje pravic na podlagi njihovega članstva, in sicer prek sodelovanja pri postopku odločanja organizacije. Nekatere organizacije za kolektivno upravljanje pravic imajo različne članske kategorije, ki lahko predstavljajo različne vrste imetnikov pravic, kot so producenti in izvajalci. Zastopanost teh različnih kategorij članov v postopku sprejemanja odločitev bi morala biti poštena in uravnotežena. Pravila o skupščini članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic bi bila manj učinkovita, če ne bi bilo določb o tem, kako bi morala skupščina potekati. Zato je treba zagotoviti, da se skupščina sklicuje redno in vsaj enkrat letno ter da najpomembnejše odločitve organizacije za kolektivno upravljanje pravic sprejema skupščina.

(23)

Vsem članom organizacij za kolektivno upravljanje pravic bi bilo treba omogočiti sodelovanje in glasovanje na skupščini članov. Uveljavljanje teh pravic bi moralo biti predmet samo poštenih in sorazmernih omejitev. V nekaterih izjemnih primerih so organizacije za kolektivno upravljanje pravic pravno ustanovljene v obliki fundacije in zato nimajo članov. V takšnih primerih pooblastilo skupščine članov izvaja organ, ki mu je zaupana nadzorna funkcija. Kadar imajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic subjekte, ki predstavljajo imetnike pravic kot njihove člane, kar se lahko zgodi, kadar je organizacija za kolektivno upravljanje pravic družba z omejeno odgovornostjo, njeni člani pa so združenja imetnikov pravic, bi se lahko države članice odločile, da nekatere ali vse pristojnosti skupščine članov izvaja skupščina teh imetnikov pravic. Skupščina članov bi morala imeti vsaj pooblastilo za opredelitev dejavnosti upravljanja, zlasti glede tega, kako organizacija za kolektivno upravljanje pravic uporablja prihodke iz naslova pravic. To pa ne bi smelo vplivati na možnost držav članic, da določijo strožja pravila za npr. naložbe, združitve ali najem posojil, vključno s prepovedjo katere koli od teh transakcij. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale spodbujati aktivno sodelovanje svojih članov na skupščini. Treba bi bilo olajšati uveljavljanje glasovalnih pravic tako za člane, ki se udeležijo skupščine, kot tudi za člane, ki se je ne. Članom bi moralo biti omogočeno, da poleg uveljavljanja svojih pravic z elektronskimi sredstvi na skupščini članov sodelujejo in glasujejo prek pooblaščenca. V primerih navzkrižja interesov bi bilo treba glasovanje prek pooblaščenca omejiti, obenem pa bi morale države članice določiti omejitve glede pooblaščencev le, če to ne vpliva na primerno in uspešno sodelovanje članov pri sprejemanju odločitev. Imenovanje pooblaščencev zlasti prispeva k primernemu in uspešnemu sodelovanju članov pri sprejemanju odločitev in imetnikom pravic omogoča dejansko izbiro organizacije za kolektivno upravljanje pravic ne glede na to, v kateri državi članici ima organizacija sedež.

(24)

Članom bi bilo treba omogočiti sodelovanje pri stalnem spremljanju upravljanja organizacij za kolektivno upravljanje pravic. V ta namen bi morale te organizacije imeti nadzorno funkcijo, ki ustreza njihovi organizacijski strukturi, in bi morale članom omogočiti zastopanost v organu, ki opravlja to funkcijo. Nadzorno funkcijo lahko glede na organizacijsko strukturo organizacije za kolektivno upravljanje pravic izvaja ločen organ, kot je nadzorni svet, ali pa nekateri ali vsi direktorji v upravnem odboru, ki ne upravljajo poslovanja organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Zahteva po pošteni in uravnoteženi zastopanosti članov ne bi smela preprečevati organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, da izvolijo tretje osebe za opravljanje nadzorne funkcije, vključno z osebami s primernim strokovnim znanjem in imetniki pravic, ki ne izpolnjujejo zahtev za članstvo ali v organizaciji niso zastopani neposredno, temveč preko subjekta, ki je član organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(25)

Za zagotovitev preudarnega upravljanja mora biti vodstvo organizacije za kolektivno upravljanje pravic neodvisno. Vodilni delavci, ki so bodisi izvoljeni kot direktorji bodisi najeti oziroma zaposleni v organizaciji na podlagi pogodbe, bi morali pred zaposlitvijo in kasneje vsako leto prijaviti morebitna navzkrižja njihovih interesov in interesov imetnikov pravic, ki jih predstavlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic. Takšne letne izjave bi morale pripraviti tudi osebe, ki izvajajo nadzorno funkcijo. Države članice bi morale imeti možnost, da od organizacije za kolektivno upravljanje pravic zahtevajo, da te izjave dajo na voljo javnosti ali jih posredujejo javnim organom.

(26)

Organizacije za kolektivno upravljanje pravic zbirajo, upravljajo in razdeljujejo prihodek iz naslova izkoriščanja pravic, za katere so jih pooblastili imetniki pravic. Do tega prihodka so končno upravičeni imetniki pravic, ki imajo lahko neposredno pravno razmerje z organizacijo ali ki jih lahko zastopa subjekt, ki je član organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali ki so zastopani prek sporazuma o zastopstvu. Zato je pomembno, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic zelo skrbno pobira, upravlja in razdeljuje ta prihodek. Točna razporeditev je mogoča le, kadar organizacije za kolektivno upravljanje pravic vodijo ustrezne evidence o članstvu, licencah in uporabi del ter druge vsebine. Ustrezne podatke, ki so potrebni za učinkovito kolektivno upravljanje pravic, bi morali zagotoviti tudi imetniki pravic in uporabniki, preverjale pa bi jih organizacije za kolektivno upravljanje pravic.

(27)

Pobrane zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic, bi bilo treba na računih hraniti ločeno od vseh lastnih sredstev, ki jih ima morebiti organizacija. Brez vpliva na možnost držav članic, da določijo strožja pravila za naložbe, vključno s prepovedjo usmerjanja prihodkov iz pravic v naložbe, bi bilo treba naložbe prihodkov iz pravic izvesti v skladu s splošno naložbeno politiko in politiko obvladovanja tveganj organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Za ohranitev visoke ravni varstva pravic imetnikov pravic in zagotovitev, da se vsi prihodki, ki lahko izhajajo iz izkoriščanja takih pravic, zagotovijo v njihovo korist, bi bilo treba naložbe organizacije za kolektivno upravljanje pravic upravljati v skladu z merili, ki jo zavezujejo k preudarnemu ravnanju in hkrati omogočajo njeno odločanje o najvarnejši in najučinkovitejši naložbeni politiki. To bi moralo omogočiti, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic izbere razporeditev sredstev, ki ustreza natančni obliki in trajanju kakršne koli izpostavljenosti tveganju katerih koli naloženih prihodkov iz pravic in ne posega neupravičeno v katere koli prihodke iz pravic, do katerih so upravičeni imetniki pravic.

(28)

Ker so imetniki pravic upravičeni do nadomestila za izkoriščanje njihovih pravic, provizije za upravljanje ne smejo preseči utemeljenih provizij za upravljanje pravic, o vsakem odbitku, razen provizij za upravljanje, na primer odbitek za socialne, kulturne ali izobraževalne namene, pa bi morali odločati člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale v odnosu do imetnikov pravic delovati pregledno glede na pravila, ki urejajo take odbitke. Enake zahteve bi morale veljati za vsako odločitev, da se bodo prihodki iz pravic uporabili za kolektivno razdeljevanje, kot so štipendije. Imetniki pravic bi morali imeti nediskriminatorni dostop do vseh socialnih, kulturnih ali izobraževalnih storitev, ki se financirajo s takimi odbitki. Ta direktiva ne bi smela vplivati na odbitke v skladu z nacionalnim pravom, kot so odbitki za nudenje socialnih storitev imetnikom pravic s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, glede kakršnih koli vidikov, ki jih ta direktiva ne ureja, če so ti odbitki v skladu s pravom Unije.

(29)

Razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic oziroma posamezne kategorije imetnikov pravic, bi bilo treba izvesti hitro in v skladu s splošno politiko o razdelitvi sredstev zadevne organizacije za kolektivno upravljanje pravic, tudi če to izvaja drug subjekt, ki zastopa imetnike pravic. Samo objektivni razlogi, na katere organizacija za kolektivno upravljanje pravic nima vpliva, lahko upravičijo zamudo pri razdeljevanju in plačilu zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Zato okoliščine, kot je naložba prihodkov iz pravic brez možnosti predčasnega dviga sredstev ne bi smeli biti upravičeni razlogi za takšno zamudo. Primerno je državam članicam prepustiti odločitve o pravilih za pravočasno razdeljevanje in učinkovito iskanje ter identifikacijo imetnikov pravic, če obstajajo takšni objektivni razlogi. Poleg tega je treba od organizacij za kolektivno upravljanje pravic za zagotovitev ustrezne in učinkovite razdelitve zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, brez poseganja v možnost držav članic, da določijo strožja pravila, zahtevati, da sprejmejo skrbne in razumne ukrepe v dobri veri, s katerimi se identificirajo in locirajo ustrezni imetniki pravic. Primerno je tudi, da bi člani organizacije za kolektivno upravljanje pravic, kolikor je to mogoče, v skladu z nacionalnim pravom, odločili o uporabi kakršnih koli zneskov, ki jih ni mogoče razdeliti v primerih, ko imetnikov pravic, ki so upravičeni do teh zneskov, ni mogoče identificirati ali locirati.

(30)

Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi lahko upravljale pravice in pobirale prihodke iz naslova njihovega izkoriščanja na podlagi sporazumov o zastopanju z drugimi organizacijami. Organizacija za kolektivno upravljanje pravic zaradi varstva pravic članov drugih kolektivnih organizacij za upravljanje pravic ne bi smela razlikovati med pravicami, ki jih upravlja na podlagi sporazumov o zastopanju, in pravicami, ki jih upravlja neposredno v imenu svojih imetnikov pravic. Prav tako se organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ne bi smeli dovoliti odbitki od prihodkov iz pravic pobranih v imenu druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razen provizij za upravljanje, brez izrecnega soglasja te druge organizacije. Primerno je od organizacij za kolektivno upravljanje pravic tudi zahtevati, da izvajajo razdeljevanje in plačilo zneskov drugim organizacijam na podlagi takšnih sporazumov o zastopanju istočasno z razdeljevanjem in plačilom zneskov svojim lastnim članom in imetnikom pravic nečlanom, ki jih zastopajo. Poleg tega bi bilo treba zahtevati od organizacije prejemnice, da tudi sama nemudoma razdeli zneske, do katerih so upravičeni imetniki pravic, ki jih zastopa.

(31)

Pošteni in nediskriminatorni poslovni pogoji licenciranja so zlasti pomembni za zagotovitev, da lahko uporabniki pridobijo licence za dela in druge vsebine, ki jih upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ter da imetniki pravic prejmejo ustrezno nadomestilo. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki bi zato morali pogajanja v zvezi z licenciranjem voditi v dobri veri in uporabljati tarife, ki bi morale biti določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril. Primerno je zahtevati, da je višina licenčnin ali nadomestil, ki jih določijo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, razumna, med drugim glede na ekonomsko vrednost uporabe pravic v danih okoliščinah. Končno bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic brez nepotrebnega odlašanja odgovoriti na zahteve uporabnikov za pridobitev licenc.

(32)

V digitalnem okolju morajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic svoj repertoar redno licencirati za popolnoma nove oblike izkoriščanja in poslovne modele. V takšnih primerih in za zagotovitev okolja, ki omogoča razvoj takšnih licenc, brez poseganja v uporabo pravil konkurenčnega prava, bi bila potrebna prilagodljivost organizacij za kolektivno upravljanje pravic, da lahko čim hitreje zagotovijo individualizirane licence za inovativne spletne storitve brez tveganja, da bi pogoji za te licence lahko pomenili precedens za določanje pogojev za druge licence.

(33)

Da bi zagotovili, da lahko organizacije za kolektivno upravljanje pravic izpolnijo obveznosti iz te direktive, bi morali uporabniki tem organizacijam dati na voljo ustrezne podatke o uporabi pravic, ki jih zastopajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Ta obveznost ne bi smela veljati za fizične osebe, ki delujejo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, za katere potemtakem ne velja opredelitev uporabnika, kot je določena v tej direktivi. Poleg tega bi bilo treba informacije, ki jih potrebujejo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, omejiti na razumne, potrebne in dosegljive uporabnikom, da bi takim organizacijam omogočili opravljanje njihovih nalog, upoštevajoč posebni položaj malih in srednjih podjetij. To obveznost bi lahko vključili v sporazum med organizacijo za kolektivno upravljanje pravic in uporabnikom; taka vključitev ne izključuje pravic do informacij, ki so določene z nacionalnim pravom. Za zagotavljanje informacij s strani uporabnikov bi morali veljati roki, ki organizacijam za kolektivno upravljanje pravic omogočajo upoštevanje rokov za razdeljevanje zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Ta direktiva ne bi smela posegati v možnost držav članic, da zahtevajo, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic s sedežem na svojem ozemlju izdajajo skupne račune.

(34)

Za okrepitev zaupanja imetnikov pravic, uporabnikov in drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic v storitve upravljanja pravic, ki jih zagotavljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, bi morala vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic izpolnjevati posebne zahteve glede preglednosti. Vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic ali njen član, ki je subjekt, odgovoren za razdeljevanje ali plačilo zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic, bi zato moral posameznim imetnikom pravic vsaj enkrat letno zagotoviti določene informacije, kot na primer zneske, ki se jim razdelijo ali plačajo, in odbitke. Prav zato bi bilo treba od organizacij za kolektivno upravljanje pravic zahtevati, da drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, katerih pravice upravljajo na podlagi sporazumov o zastopanju, zagotovijo zadostne informacije, vključno s finančnimi informacijami.

(35)

Za zagotovitev, da imajo imetniki pravic, druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki dostop do informacij o obsegu dejavnosti organizacije in o delih ali drugi vsebini, ki jo zastopa, bi morala organizacija za kolektivno upravljanje pravic v odgovor na ustrezno utemeljeno zahtevo zagotoviti tudi tovrstne informacije. Odločanje o tem, če in v kakšni meri se lahko za izvajanje te storitve zaračuna razumno provizijo, bi bilo treba prepustiti nacionalnemu pravu. Vsaka organizacija za kolektivno upravljanje pravic bi morala tudi objaviti podatke o svoji strukturi in načinu izvajanja svojih dejavnosti, vključno predvsem s svojimi statuti in splošno politiko glede provizij za upravljanje, odbitkov in tarif.

(36)

Za zagotovitev, da lahko imetniki pravic spremljajo in primerjajo zadevno delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic, bi morale take organizacije objavljati letno poročilo o preglednosti, ki vsebuje primerljive revidirane finančne informacije o njihovih dejavnostih. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale kot del letnega poročila o preglednosti objaviti tudi posebno letno poročilo o uporabi zneskov, namenjenih za socialne, kulturne in izobraževalne storitve. Ta direktiva ne bi smela preprečiti organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, da objavi informacije, ki jih zahteva letno poročilo o preglednosti, v enem samem dokumentu, recimo kot del svojih letnih računovodskih izkazov, ali v ločenih poročilih.

(37)

Ponudniki spletnih storitev, pri katerih se uporabljajo glasbena dela, kot so glasbene storitve, ki potrošnikom omogočajo prenos ali pretočno predvajanje glasbe, in tudi druge storitve, ki zagotavljajo dostop do filmov ali iger, pri katerih je glasba pomemben element, morajo najprej pridobiti pravico do uporabe takih del. V skladu z Direktivo 2001/29/ES se za vsako pravico pri spletnem izkoriščanju glasbenih del zahteva pridobitev licence. Kar zadeva avtorje, so te pravice izključna pravica do reproduciranja in izključna pravica do priobčitve glasbenih del javnosti, ki vključuje pravico do dajanja na voljo javnosti. Te pravice lahko upravljajo posamezni imetniki pravic, kot so avtorji ali glasbeni založniki, ali organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki imetnikom pravic zagotavljajo storitve kolektivnega upravljanja. Različne organizacije za kolektivno upravljanje pravic lahko upravljajo pravici avtorjev do reproduciranja in do priobčitve javnosti. Poleg tega ima lahko v nekaterih primerih pravice za isto delo več imetnikov pravic, ki lahko za izdajanje licenc za svoj delež pravic za zadevno delo pooblastijo različne organizacije. Vsak uporabnik, ki želi zagotavljati spletno storitev, pri kateri potrošnikom ponuja širok izbor glasbenih del, bi moral združiti pravice za dela različnih imetnikov pravic in organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

(38)

Čeprav internet ne pozna meja, je spletni trg za glasbene storitve v Uniji še vedno razdrobljen, digitalni enotni trg pa še ni popolnoma vzpostavljen. Zapletenost in zahtevnost, povezani s kolektivnim upravljanjem pravic v Evropi, sta v več primerih povzročili razdrobljenost evropskega digitalnega trga za spletne glasbene storitve. To stanje je v popolnem nasprotju s hitro naraščajočim povpraševanjem s strani potrošnikov po dostopu do digitalne vsebine in povezanih inovativnih storitvah, vključno preko nacionalnih meja.

(39)

V Priporočilu 2005/737/ES se je spodbujalo novo regulativno okolje, ki bolj ustreza upravljanju avtorske in sorodnih pravic na ravni Unije za zagotavljanje zakonitih spletnih glasbenih storitev. Priznalo se je, da v času spletnega izkoriščanja glasbenih del komercialni uporabniki potrebujejo politiko izdajanja licenc, ki ustreza splošni razširjenosti spletnega okolja in se uporablja za več ozemelj. Vendar priporočilo ni zadostovalo za spodbuditev razširjenega večozemeljskega licenciranja za spletne pravice za glasbena dela ali za obravnavo posebnih potreb večozemeljskega licenciranja.

(40)

V spletnem glasbenem sektorju, v katerem kolektivno upravljanje pravic avtorjev na ozemeljski ravni ostaja norma, je bistveno, da se v vse bolj čezmejnem okviru ustvarijo pogoji za najučinkovitejše prakse licenciranja organizacij za kolektivno upravljanje pravic. Zato je ustrezno, da se zagotovi vrsta pravil, ki določajo osnovne pogoje za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja za pravice avtorjev za glasbena dela za spletno uporabo, ključno z besedili pesmi, s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic. Enaka pravila bi morala veljati za takšno licenciranje vseh glasbenih del, vključno z glasbenimi deli, vključenimi v avdiovizualna dela. Vendar spletne storitve, ki omogočajo le dostop do glasbenih del v obliki grafične izdaje glasbenega dela, ne bi smele biti zajete. Določbe te direktive bi morale zagotoviti potrebno minimalno kakovost čezmejnih storitev, ki jih opravljajo organizacije za kolektivno upravljanje pravic, zlasti kar zadeva preglednost zastopanega repertoarja in natančnost finančnih tokov, povezanih z uporabo pravic. Oblikovati bi morale tudi okvir za lažje prostovoljno združevanje glasbenega repertoarja in pravic, s tem pa zmanjšanje števila licenc, ki jih uporabnik potrebuje za izvajanje večozemeljske storitve, ki vključujejo več repertoarjev. Te določbe bi morale organizaciji za kolektivno upravljanje pravic omogočiti, da drugo organizacijo zaprosi za zastopanje njenega repertoarja na večozemeljski osnovi, če sama ne more ali ne želi izpolniti zahtev. Zaprošena organizacija bi morala imeti obveznost, da sprejme pooblastilo organizacije prosilke, pod pogojem, da že združuje repertoarje in ponuja ali izdaja večozemeljske licence. Razvoj zakonitih spletnih glasbenih storitev v Uniji bi moral prispevati tudi k boju proti spletnim kršitvam avtorske pravice.

(41)

Razpoložljivost točnih in celovitih informacij o glasbenih delih, imetnikih pravic in pravicah, za zastopanje katerih je posamezna organizacija za kolektivno upravljanje pravic pooblaščena na zadevnem ozemlju, je zlasti pomembna za učinkovit in pregleden postopek licenciranja, nadaljnjo obdelavo poročil o uporabnikih in s tem povezanega izdajanja računov ponudnikom storitev ter razporeditev zneskov upravičencem. Zato bi morale biti organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence za glasbena dela, sposobne takšne podrobne podatke obdelati hitro in natančno. To zahteva uporabo zbirk podatkov o lastništvu pravic, licenciranih na večozemeljski osnovi, ki vsebuje podatke, ki omogočajo identifikacijo del, pravic, imetnikov pravic, za zastopanje katerih je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, in ozemelj, ki jih zajema pooblastilo. Vse spremembe teh informacij bi bilo treba upoštevati brez nepotrebnega odlašanja, zbirke podatkov pa bi bilo treba nenehno posodabljati. Te zbirke podatkov bi morale prispevati tudi k povezovanju informacij o delih z informacijami o fonogramih ali morebitnih drugih posnetkih, v katerih je bilo delo uporabljeno. Pomembno je tudi, da se potencialnim uporabnikom in imetnikom pravic ter organizacijam za kolektivno upravljanje pravic zagotovi dostop do informacij, ki jih potrebujejo za identifikacijo repertoarja, ki ga te organizacije zastopajo. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi lahko sprejele ukrepe za zaščito verodostojnosti in celovitosti podatkov, nadzor nad njihovo ponovno uporabo ali varstvo poslovno občutljivih informacij.

(42)

Za zagotovitev čim večje točnosti podatkov o glasbenem repertoarju, ki jih obdelujejo, bi bilo treba od organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence za glasbena dela, zahtevati, da svoje zbirke podatkov po potrebi stalno in brez odlašanja posodabljajo. Vzpostaviti bi morale enostavno dostopne postopke, da bi jih lahko ponudniki spletnih storitev ter imetniki pravic in druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic obveščali o morebitnih netočnostih, ki bi jih zbirke podatkov organizacij lahko vsebovale v zvezi z deli v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, vključno s pravicami – delno ali v celoti – in ozemlji, za katere so pooblastili zadevno organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, vendar brez ogrožanja verodostojnosti in celovitosti podatkov, s katerimi razpolaga organizacija za kolektivno upravljanje pravic. Ker Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) vsakemu posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, zagotavlja pravico do popravkov, izbrisa ali blokiranja netočnih ali nepopolnih podatkov, bi morala tudi ta direktiva zagotoviti, da se brez nepotrebnega odlašanja popravijo netočne informacije o imetnikih pravic ali drugih organizacijah za kolektivno upravljanje pravic v primeru večozemeljskih licenc. Prav tako bi morale imeti organizacije za kolektivno upravljanje pravic možnosti, da elektronsko obdelajo registracijo del in pooblastila za upravljanje pravic. Ker je avtomatizacija informacij pomembna za hitro in učinkovito obdelavo podatkov, bi morale organizacije za kolektivno upravljanje pravic omogočiti uporabo elektronskih sredstev za strukturirano sporočanje teh informacij s strani imetnikov pravic. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale v največji možni meri zagotoviti, da takšna elektronska sredstva upoštevajo ustrezne prostovoljne industrijske standarde ali prakse, razvite na mednarodni ravni ali ravni Unije.

(43)

Industrijski standardi za uporabo na glasbenem področju, poročanje o prodaji in izdajanje računov so bistveni za učinkovitejšo izmenjavo podatkov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki. Pri spremljanju uporabe licenc bi bilo treba spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov. Za zagotovitev, da se s to večjo učinkovitostjo dosežeta hitrejše finančno obravnavanje in s tem hitrejša zagotovitev plačil imetnikom pravic, organizacije za kolektivno upravljanje pravic ne bi smele odlašati pri izdajanju računov ponudnikom storitev in razdeljevanju zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic. Da bi bila ta zahteva učinkovita, morajo uporabniki organizacijam za kolektivno upravljanje pravic zagotoviti točna in pravočasna poročila o uporabi del. Od organizacij za kolektivno upravljanje pravic se ne bi smelo zahtevati, da sprejemajo poročila uporabnikov v lastniških formatih, kadar so na voljo industrijski standardi v splošni uporabi. Organizacijam za kolektivno upravljanje pravic ne bi smeli preprečiti oddajanja storitev v zvezi z izdajanjem večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela, v zunanje izvajanje. Souporaba ali združevanje zmogljivosti zalednega poslovanja bi moralo organizacijam za kolektivno upravljanje pravic pomagati izboljšati storitve upravljanja in racionalizirati naložbe v orodja za upravljanje podatkov.

(44)

Z združevanjem različnih glasbenih repertoarjev za namene večozemeljskega licenciranja se pospešuje postopek licenciranja, pri čemer se z zagotavljanjem dostopa do vseh repertoarjev trgu za večozemeljsko licenciranje krepi kulturna raznolikost in prispeva k zmanjšanju števila transakcij, ki jih mora izvesti spletni ponudnik storitev, da lahko ponudi storitve. To združevanje repertoarjev bi moralo pospešiti razvoj novih spletnih storitev in tudi omogočiti zmanjšanje stroškov transakcij, ki se prenesejo na potrošnike. Zato bi bilo treba organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki večozemeljskih licenc za svoj glasbeni repertoar ne želijo ali ne morejo izdajati neposredno, spodbujati, naj za upravljanje svojega repertoarja na nediskriminatorni osnovi prostovoljno pooblastijo druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Izključnost sporazumov o večozemeljskih licencah bi omejevala izbiro uporabnikom, ki želijo pridobiti večozemeljske licence, in tudi izbiro organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, ki želijo uporabljati storitve upravljanja svojega repertoarja na več ozemljih. Zato bi bilo treba vse sporazume o zastopanju med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic za zagotavljanje večozemeljskega licenciranja skleniti na neizključni podlagi.

(45)

Za člane organizacij za kolektivno upravljanje pravic je zlasti pomembna preglednost pogojev, pod katerimi organizacije za kolektivno upravljanje pravic upravljajo spletne pravice. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi zato morale svojim članom zagotoviti zadostne informacije o glavnih pogojih vsakršnega sporazuma, s katerim katero koli drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic pooblaščajo za zastopanje spletnih glasbenih pravic teh članov za namene večozemeljskega licenciranja.

(46)

Prav tako je pomembno, da se od vseh drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki ponujajo ali izdajajo večozemeljske licence, zahteva, da sprejmejo zastopanje repertoarja katere koli druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki sama neposredno tega ne izvaja. Za zagotovitev, da ta zahteva ni nesorazmerna in da ne presega tistega, kar je potrebno, bi morala zahteva, da zaprošena organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejme zastopanje, veljati le, če je prošnja omejena na spletno pravico ali kategorije spletnih pravic, ki jih sama zastopa. Poleg tega bi morala ta zahteva veljati le za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki združujejo repertoar, in ne bi smela biti razširjena na organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki večozemeljske licence zagotavljajo le za svoj repertoar. Prav tako ne bi smela veljati za organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki le združujejo pravice za ista dela, da lahko glede takšnih del licence izdajajo skupno za pravico do reproduciranja in pravico do priobčitve javnosti. Za varstvo interesov imetnikov pravic organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je pooblastiteljica, in za zagotovitev, da lahko manjši in manj znani repertoarji v državah članicah dostopajo na notranji trg pod enakopravnimi pogoji, je pomembno, da se repertoar organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je pooblastiteljica, upravlja pod enakimi pogoji kot repertoar pooblaščene organizacije za kolektivno upravljanje pravic in da je vključen v ponudbe, ki jih pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic naslovi na ponudnike spletnih storitev. Provizija za upravljanje, ki jo zaračuna pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic, bi morala tej organizaciji omogočiti povrnitev sredstev za potrebne in razumne naložbe. Noben sporazum, s katerim organizacija za kolektivno upravljanje pravic drugo organizacijo ali organizacije pooblašča za izdajanje večozemeljskih licenc za lasten glasbeni repertoar za spletno uporabo, prvi organizaciji za kolektivno upravljanje pravic ne bi smel preprečevati, da še naprej izdaja licence, ki so omejene na ozemlje države članice, v kateri ima navedena organizacija sedež, za lasten repertoar in kateri koli drug repertoar, za zastopanje katerega je pooblaščena na tem ozemlju.

(47)

Cilji in učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic bi bili pomembno ogroženi, če imetniki pravic ne bi mogli uveljavljati takšnih pravic glede večozemeljskih licenc, kadar organizacija za kolektivno upravljanje pravic, ki so jo pooblastili za svoje pravice, ni izdajala ali ponujala večozemeljskih licenc ali ni želela za to pooblastiti druge organizacije za kolektivno upravljanje pravic. Zato bi bilo v takšnih okoliščinah pomembno, da lahko imetniki pravic uveljavljajo pravico, da sami ali prek druge stranke ali strank izdajajo večozemeljske licence, za katere zaprošajo ponudniki spletnih storitev, tako da iz prvotne organizacije za kolektivno upravljanje pravic umaknejo svoje pravice v meri, ki je potrebna za večozemeljsko licenciranje za spletno uporabo, vendar te iste pravice ohranijo v prvotni organizaciji za kolektivno upravljanje pravic za namene enoozemeljskega licenciranja.

(48)

RTV organizacije licenco za lastna oddajanja televizijskih in radijskih programov, ki vključujejo glasbena dela, običajno pridobijo pri lokalni organizaciji za kolektivno upravljanje pravic. Ta licenca je pogosto omejena na dejavnosti razširjanja televizijskih in radijskih programov. Licenca za spletne pravice za glasbena dela bi bila potrebna za omogočanje dostopa do takšnih televizijskih in radijskih programov prek spleta. Za lažje izdajanje licenc za spletne pravice za glasbena dela za namene istočasnega prenosa in prenosa z zamikom zadevnih televizijskih in radijskih programov na spletu je treba določiti odstopanje od pravil, ki bi sicer veljala za večozemeljsko licenciranje spletnih pravic za glasbena dela. Takšno odstopanje bi bilo treba omejiti na tisto, kar je potrebno, da se omogoči dostop do televizijskih ali radijskih programov prek spleta, in na material, ki je jasno in podrejeno povezan s prvotnim oddajanjem, produciranim za namene, kot je dopolnjevanje, predogled ali pregled zadevnega televizijskega ali radijskega programa. To odstopanje ne bi smelo povzročiti izkrivljanja konkurence z drugimi storitvami, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do posameznih glasbenih ali avdiovizualnih del prek spleta, ali omejevalnih ravnanj, kot je razdelitev trga ali potrošnikov, kar bi bilo v nasprotju s členom 101 ali 102 PDEU.

(49)

Zagotoviti je treba učinkovito izvrševanje določb nacionalnega prava, sprejetih na podlagi te direktive. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic bi morale svojim članom zagotoviti posebne postopke za obravnavanje pritožb. Ti postopki bi morali biti na voljo tudi drugim imetnikom pravic, ki jih organizacija za kolektivno upravljanje pravic neposredno zastopa, in drugim organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, v imenu katerih organizacija za kolektivno upravljanje pravic upravlja pravice na podlagi sporazuma o zastopanju. Poleg tega bi lahko države članice določile, da se spori med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, njihovimi člani, imetniki pravic ali uporabniki, ki izhajajo iz uporabe te direktive, obravnavajo v hitrem, neodvisnem in nepristranskem postopku za alternativno reševanje sporov. Zlasti učinkovitost pravil o izdajanju večozemeljskih licenc za spletne pravice za glasbena dela bi lahko bila manjša, če sporov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in drugimi strankami ne bi reševali hitro in učinkovito. Zato je ustrezno, da se brez poseganja v pravico do sprožitve postopka pred sodiščem zagotovi možnost enostavno dostopnega, učinkovitega in nepristranskega izvensodnega postopka za reševanje sporov, kot sta mediacija ali arbitraža, med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence, na eni strani in ponudniki spletnih glasbenih storitev, imetniki pravic ali drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic na drugi strani. Ta direktiva ne določa podrobnosti o tem, kako organizirati takšno alternativno reševanje sporov, niti ne določa, kateri organ naj bi to izvajal, če je zagotovljena neodvisnost, nepristranskost in učinkovitost tega organa. Ustrezno je tudi zagotoviti, da imajo države članice neodvisne, nepristranske in učinkovite postopke za reševanje sporov, ki jih izvajajo organi z izkušnjami in znanjem s področja prava o intelektualni lastnini ali sodišča, ki so primerna za reševanje gospodarskih sporov med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in uporabniki glede obstoječih ali predlaganih pogojev licenciranja ter ali glede kršitev pogodb.

(50)

Države članice bi morale vzpostaviti ustrezne postopke, s katerimi bo mogoče spremljati skladnost organizacij za kolektivno upravljanje pravic s to direktivo. Za to direktivo ni primerno omejevati izbiro držav članic glede pristojnih organov niti glede predhodnega ali naknadnega nadzora organizacij za kolektivno upravljanje pravic, vendar bi bilo treba zagotoviti, da so taki organi sposobni učinkovito in pravočasno obravnavati vse pomisleke, ki lahko nastanejo pri izvajanju te direktive. Državam članicam ne bi smela biti naložena obveznost ustanovitve novih pristojnih organov. Poleg tega bi moralo biti možno, da člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, imetniki pravic, uporabniki, kolektivne organizacije za upravljanje pravic in druge zainteresirane strani pristojne organe obvestijo o dejavnostih ali razmerah, ki po njihovem mnenju pomenijo kršitev zakona s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic ter tudi uporabnikov. Države članice bi morale zagotoviti, da lahko pristojni organi uvedejo sankcije in ukrepe v primeru neizpolnjevanja določb nacionalne zakonodaje za izvajanje te direktive. Ta direktiva ne določa podrobnosti o vrstah sankcij ali ukrepov, če so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Takšne sankcije ali ukrepi lahko vključujejo ukaz za razrešitev direktorjev, ki so ravnali malomarno, inšpekcijski pregled prostorov organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali umik dovoljenja za delovanje organizacije v primerih, kjer je bilo izdano takšno dovoljenje. Ta direktiva bi morala ostati nevtralna glede ureditev sistemov predhodnega izdajanja dovoljenj in nadzora nad njimi, ki obstajajo v državah članicah, vključno z zahtevo po reprezentativnosti organizacije za kolektivno upravljanje pravic, če so ti sistemi skladni s pravom Unije in če ne ovirajo uporabe te direktive v celoti.

(51)

Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za večozemeljsko licenciranje bi bilo treba sprejeti posebne določbe o spremljanju njihovega izvajanja. Zato bi morali pristojni organi držav članic in Komisija med seboj sodelovati. Države članice bi si morale zajemno pomagati z izmenjavo informacij med pristojnimi organi zavoljo lažjega nadzora organizacij za kolektivno upravljanje pravic.

(52)

Pomembno je, da organizacije za kolektivno upravljanje pravic spoštujejo pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov vsakega imetnika pravic, člana, uporabnika in drugega posameznika, katerega osebne podatke obdelujejo. Direktiva 95/46/ES ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru navedene direktive in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Imetnikom pravic bi bilo treba zagotoviti ustrezne informacije o obdelavi njihovih podatkov, prejemnikih teh podatkov, časovnih omejitvah glede hrambe takšnih podatkov v kateri koli zbirki podatkov ter načinu uveljavljanja pravic imetnikov pravic do dostopa, popravka ali izbrisa podatkov v skladu s Direktivo 95/46/ES. Zlasti bi bilo treba kot osebni podatek v smislu navedene direktive obravnavati edinstvene identifikatorje, s katerimi je osebo mogoče posredno identificirati.

(53)

Določbe o izvršilnih ukrepih ne bi smele posegati v pristojnosti nacionalnih neodvisnih javnih organov, ki jih ustanovijo države članice v skladu s Direktivo 95/46/ES za spremljanje spoštovanja nacionalnih predpisov, sprejetih za izvajanje navedene direktive.

(54)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Določbe v tej direktivi glede reševanja sporov strankam ne bi smele odvzeti pravice do sprožitve postopka pred sodiščem, ki jo zagotavlja Listina.

(55)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja možnosti članov organizacij za kolektivno upravljanje pravic za izvajanje nadzora nad dejavnostmi teh organizacij, zagotovitve zadostne preglednosti s strani organizacij za kolektivno upravljanje pravic in izboljšanje večozemeljskega licenciranja za pravice avtorjev za spletno uporabo glasbenih del, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Določbe te direktive ne posegajo v uporabo konkurenčnih pravil ali katerega koli drugega ustreznega prava na drugih področjih, vključno z zaupnostjo, poslovnimi skrivnostmi, zasebnostjo, dostopom do dokumentov, pogodbenim pravom ter mednarodnim zasebnim pravom v zvezi s kolizijo zakonov in spori o pristojnosti sodišč, svobodo združevanja delavcev in delodajalcev ter njihovo pravico, da se organizirajo.

(57)

Države članice so se v skladu s skupno politično deklaracijo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih (7) zavezale, da bodo v utemeljenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov upravičeno.

(58)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki je svoje mnenje podal 9. oktobra 2012 –

(a)

„organizacija za kolektivno upravljanje pravic“ pomeni vsako organizacijo, ki je z zakonom ali z dodelitvijo, licenco ali katerim koli drugim pogodbenim dogovorom pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov pravic, pri čemer je to njen edini ali glavni namen, in ki izpolnjuje eno ali obe naslednji merili:

(b)

„neodvisni subjekt za upravljanje“ pomeni vsako organizacijo, ki je z zakonom ali z dodelitvijo, licenco ali katerim koli drugim pogodbenim dogovorom pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov pravic, pri čemer je to njen edini ali glavni namen, in ki:

(c)

„imetnik pravic“ pomeni vsako osebo ali subjekt, razen organizacije za kolektivno upravljanje pravic, ki je imetnik avtorske ali sorodnih pravic ali ki je na podlagi sporazuma o izkoriščanju pravic ali zakona upravičena do deleža prihodka iz pravic;

(d)

„član“ pomeni imetnika pravic ali subjekt, ki zastopa imetnike pravic, vključno z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in združenji imetnikov pravic, ki izpolnjujejo zahteve organizacije za kolektivno upravljanje pravic glede članstva in so včlanjeni v tako organizacijo;

(e)

„statut“ pomeni akt o ustanovitvi, statut, pravila ali dokumentov o ustanovitvi organizacije za kolektivno upravljanje pravic;

(f)

„skupščina članov“ pomeni organ organizacije za kolektivno upravljanje pravic, v katerem člani sodelujejo in uveljavljajo svoje glasovalne pravice, ne glede na pravno obliko organizacije;

(g)

„direktor“ pomeni:

(h)

„prihodek iz pravic“ pomeni prihodek, ki ga prejme organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu imetnikov pravic, v zvezi z izključno pravico, pravico do plačila ali pravico do nadomestila;

(i)

„provizije za upravljanje“ pomenijo znesek, ki ga organizacija za kolektivno upravljanje pravic zaračuna, odbije ali kompenzira od prihodka iz pravic ali kakršnega koli prihodka iz naložb prihodka iz pravic za kritje stroškov upravljanja avtorske ali sorodnih pravic;

(j)

„sporazum o zastopanju“ pomeni vsak sporazum med organizacijami za kolektivno upravljanje pravic, v skladu s katerim ena organizacija za kolektivno upravljanje pravic drugo pooblasti za upravljanje pravic, ki jih zastopa, vključno s sporazumom, sklenjenim v skladu s členoma 29 in 30;

(k)

„uporabnik“ pomeni vsako osebo ali subjekt, ki opravlja dejanja, za katera je treba pridobiti pooblastilo imetnikov pravic oziroma v zvezi s katerimi je treba zagotoviti plačilo ali nadomestilo imetnikom pravic, ter ne deluje v vlogi potrošnika;

(l)

„repertoar“ pomeni dela, na katerih pravice upravlja organizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(m)

„večozemeljska licenca“ pomeni licenco, ki zajema ozemlje več kot ene države članice;

(n)

„spletne pravice za glasbena dela“ pomenijo katere koli pravice avtorjev za glasbena dela iz členov 2 in 3 Direktive 2001/29/ES, ki so potrebne za zagotavljanje spletnih storitev;

(a)

splošni politiki o razdelitvi zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic;

(b)

splošni politiki uporabe nerazdeljivih zneskov;

(c)

splošni naložbeni politiki glede prihodka iz pravic in vseh prihodkov iz naložb prihodka iz pravic;

(d)

splošni politiki o odbitkih od prihodka iz pravic in vseh prihodkov iz naložb prihodka iz pravic;

(e)

uporabi nerazdeljivih zneskov;

(f)

politiki obvladovanja tveganj;

(g)

odobritvi katerih koli pridobitev, prodaje ali hipotek na nepremičnine;

(h)

odobritvi združitev in povezav, ustanovitvi podružnic, pridobitvi drugih subjektov, deležev ali pravic v drugih subjektih;

(i)

odobritvi najemanja posojil, dodeljevanja posojil ali zagotavljanja zavarovanja za posojila.

(a)

trajanje članstva;

(b)

prejeti zneski ali zneski, do katerih so upravičeni člani;

(a)

se zagotovi primerna in uspešna udeležba članov pri sprejemanju odločitev v organizaciji za kolektivno upravljanje pravic, ter

(b)

je zastopanost različnih kategorij članov v skupščini delegatov poštena in uravnotežena.

(a)

izvajanje pristojnosti, ki jih je nanj prenesla skupščina članov, tudi v skladu s členom 8(4) in (6);

(b)

spremljanje dejavnosti in opravljanja nalog oseb iz člena 10, vključno z izvajanjem odločitev skupščine članov in še posebej splošnih politik, navedenih v točkah (a) do (d) člena 8(5).

(a)

vseh interesih v organizaciji za kolektivno upravljanje pravic;

(b)

vsakem plačilu, ki so ga v preteklem finančnem letu prejeli od organizacije za kolektivno upravljanje pravic, vključno v obliki pokojninskih skladov, ugodnosti v naravi in drugimi vrstami prednosti;

(c)

vseh zneskih, ki so jih v preteklem finančnem letu kot imetniki pravic prejeli od organizacije za kolektivno upravljanje pravic;

(d)

izjavi glede katerega koli dejanskega ali morebitnega nasprotja med njihovimi kakršnimi koli osebnimi interesi in interesi organizacije za kolektivno upravljanje pravic ali med njihovimi kakršnimi koli obveznostmi do organizacije za kolektivno upravljanje pravic in dolžnostmi do katere koli druge pravne ali fizične osebe.

(a)

prihodke iz pravic in kakršne koli prihodke iz naložb prihodkov iz pravic, ter

(b)

morebitna lastna sredstva in prihodke od takih sredstev od provizij za upravljanje ali od drugih dejavnosti.

(a)

kadar obstaja kakršno koli morebitno nasprotje interesov, organizacija za kolektivno upravljanje pravic zagotovi, da je naložba opravljena zgolj v interesu teh imetnikov pravic;

(b)

sredstva se vložijo tako, da se zagotovijo varnost, kakovost, likvidnost in donosnost portfelja kot celote;

(c)

sredstva so ustrezno raznolika, da se preprečita preveliko zanašanje na kakršno koli določeno sredstvo in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

(a)

imetnikom pravic, ki jih zastopa, subjektom, ki zastopajo imetnike pravic, kadar so ti subjekti člani organizacij za kolektivno upravljanje pravic, in

(b)

vsem organizacijam za kolektivno upravljanje pravic, s katerimi je sklenila sporazum o zastopanju.

(a)

naslov dela ali druge vsebine;

(b)

ime imetnika pravic;

(c)

ime založnika ali producenta ter

(d)

katero koli drugo informacijo, ki je na voljo in ki bi lahko prispeva k identifikaciji imetnika pravic.

(a)

vse kontaktne podatke, za katere je imetnik pravic pooblastil organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, da jih uporabi za identificiranje in lociranje imetnika pravice;

(b)

prihodke iz pravic, dodeljene imetniku pravic;

(c)

zneske, ki jih je imetniku pravic plačala organizacija za kolektivno upravljanje pravic na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe;

(d)

obdobje, v katerem so se uporabljale pravice, zaradi česar so bili imetniku pravic dodeljeni in plačani zneski, razen če objektivni razlogi, povezani s poročanjem uporabnikov, preprečujejo, da bi organizacije za kolektivno upravljanje pravic zagotovile te informacije;

(e)

odbitke v zvezi s provizijami za upravljanje;

(f)

odbitke za vse namene, razen v zvezi s provizijami za upravljanje, vključno s tistimi, ki se zahtevajo po nacionalnem pravu za zagotavljanje katerih koli socialnih, kulturnih ali izobraževalnih storitev;

(g)

vse prihodke iz pravic, dodeljenih imetniku pravic in ki za katero koli obdobje niso bili poravnani.

(a)

dodeljene prihodke iz pravic, zneske, ki jih je plačala organizacija za kolektivno upravljanje pravic na kategorijo upravljanih pravic in vrsto uporabe, za pravice, ki jih upravlja na podlagi sporazuma o zastopanju, in vse dodeljene prihodke iz pravic, ki za katero koli obdobje niso bili poravnani;

(b)

odbitke v zvezi s provizijami za upravljanje;

(c)

odbitke za kateri koli namen, razen v zvezi s provizijami za upravljanje iz člena 15;

(d)

informacije o izdanih licencah ali licencah, katerih izdaja je bila zavrnjena, v zvezi z deli in drugimi vsebinami, ki ga zajema sporazum o zastopanju;

(e)

sklepe, ki jih je sprejela skupščina članov, če so ti sklepi pomembni za upravljanje pravic po sporazumu o zastopanju.

(a)

dela in druge vsebine, ki jih zastopa, pravice, s katerimi upravlja neposredno ali na podlagi sporazumov o zastopanju, ter ozemlja, ki jih pokriva, ali

(b)

kadar zaradi obsega dejavnosti organizacije za kolektivno upravljanje pravic takšnih del ali druge vsebine ni mogoče opredeliti, vrste del ali druge vsebine, ki jih zastopa, pravice, ki jih upravlja, in ozemlja, ki jih pokriva.

(a)

svoj statut;

(b)

svoje pogoje članstva in pogoje glede prekinitve pooblastila za upravljanje pravic, če ti niso vključeni v statut;

(c)

standardne licenčne pogodbe in standardne veljavne tarife, vključno s popusti;

(d)

seznam oseb iz člena 10;

(e)

svojo splošno politiko razdelitve zneskov, do katerih so upravičeni imetniki pravic;

(f)

svojo splošno politiko provizij za upravljanje;

(g)

svojo splošno politiko odbitkov, razen v zvezi s provizijami za upravljanje, od prihodkov iz pravic in o dohodku, ki izhaja iz naložb prihodkov iz pravic, vključno z odbitki za namene socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev;

(h)

seznam sporazumov o zastopanju, ki jih je sklenila, in imena organizacij za kolektivno upravljanje pravic, s katerimi je sklenila te sporazume o zastopanju;

(i)

splošno politiko uporabe nerazdeljivih zneskov;

(j)

razpoložljive postopke za obravnavanje pritožb in reševanje sporov v skladu s členi 33, 34 in 35.

(a)

sposobna je natančno identificirati v celoti ali delno glasbena dela, za katerih zastopanje je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(b)

sposobna je natančno identificirati v celoti ali delno za vsako ustrezno ozemlje pravice in njihove imetnike, za vsako glasbeno delo ali njegov del, za katerega zastopanje je pooblaščena organizacija za kolektivno upravljanje pravic;

(c)

uporablja enotne identifikatorje za identificiranje imetnikov pravic in glasbenih del, pri čemer upošteva, kolikor je to mogoče, prostovoljne industrijske standarde in prakse, oblikovane na mednarodni ravni ali ravni Unije;

(d)

uporablja ustrezna sredstva za pravočasno in učinkovito identifikacijo ter reševanje neskladja v podatkih drugih organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izdajajo večozemeljske licence za spletne pravice za glasbena dela.

(a)

glasbena dela, katere zastopa;

(b)

pravice, katere zastopa v celot ali delno, in

(c)

ozemlja, ki jih pokriva.

(a)

obdobje, v katerem so se uporabljale pravice, zaradi česar so imetniki pravic upravičeni do plačila, in ozemlja, na katerih so se uporabljale;

(b)

zneske, ki jih je organizacija za kolektivno upravljanje pravic pobrala in razdelila, ter odbitke, ki jih je izvedla, za vsako spletno pravico za vsako glasbeno delo, za katere so imetniki pravic delno ali v celoti pooblastili organizacijo za kolektivno upravljanje pravic, da jih zastopa;

(c)

zneske, ki jih je organizacija za kolektivno upravljanje pravic pobrala za imetnike pravic, odbitke, ki jih je izvedla, in zneske, ki jih je razdelila, v zvezi z vsakim ponudnikom spletnih storitev.

(a)

spore z dejanskim ali morebitnim ponudnikom spletnih storitev o uporabi členov 16, 25, 26 in 27;

(b)

spore z enim ali več imetniki pravic o uporabi členov 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 31;

(c)

spore z drugo organizacijo za kolektivno upravljanje pravic o uporabi členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30.

(a)

število organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki izpolnjujejo zahteve iz naslova III;

(b)

uporabo členov 29 in 30, vključno s številom sporazumov o zastopanju, ki jih organizacije za kolektivno upravljanje pravic sklenejo na podlagi navedenih členov;

(c)

delež repertoarja v državah članicah, ki je na voljo za izdajanje licenc na večozemeljski podlagi.

(a)

preučiti učinek prenosa te direktive na delovanje organizacij za kolektivno upravljanje pravic in neodvisnih subjektov za upravljanje na notranjem trgu in opozoriti na morebitne težave;

(b)

organizirati posvete o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz uporabe te direktive;

(c)

olajšati izmenjavo informacij o pomembnem razvoju zakonodaje in sodne prakse, pa tudi o pomembnem gospodarskem, socialnem, kulturnem in tehnološkem razvoju, zlasti digitalnega trga del in druge vsebine.