19.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/59

(1)

Ta sklep obravnava državno pomoč, ki jo je uvedla Portugalska v obliki sheme zavarovanja kratkoročnih izvoznih posojil (v nadaljnjem besedilu: shema).

(2)

Portugalska je 12. januarja 2009 priglasila shemo zavarovanja kratkoročnih izvoznih posojil na podlagi oddelka 5.1 Sporočila Komisije „Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi“ (2) (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir).

(3)

Čeprav je bila shema prvotno priglašena kot zavarovanje kratkoročnih izvoznih posojil za države OECD, obsega tudi domače trgovinske transakcije.

(4)

Ker so portugalski organi potrdili, da se je shema izvajala od januarja 2009, je Komisija z dopisom z dne 19. aprila 2010 Portugalsko obvestila, da je bila shema vpisana v register nepriglašenih pomoči.

(5)

Komisija je z dopisom z dne 27. oktobra 2010 obvestila Portugalsko o začetku preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s shemo.

(6)

Portugalski organi so z dopisom z dne 29. novembra 2010 poslali svoje pripombe na dopis Komisije z dne 27. oktobra 2010. Priložili so dva dopisa zavarovateljev kreditov (CESCE in COSEC) z dne 22. novembra 2010 oziroma 23. novembra 2010.

(7)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije dne 9. aprila 2011 (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe o shemi. Prejete niso bile nobene pripombe.

(8)

Portugalski organi so trdili, da se je zaradi trenutne finančne krize povečalo tveganje za komercialne dejavnosti. To je posledično privedlo do vse bolj konservativnega odnosa s strani zavarovateljev kreditov, kar pa se je odražalo v ravni zavarovalnega kritja za tveganja pri komercialnih dejavnostih.

(9)

Cilj sheme je obravnavanje tržne nepopolnosti zaradi nerazpoložljivosti zavarovanja posojil in pomoč pri obnovi zaupanja v trg zavarovanj posojil.

(10)

Ti cilji se dosegajo z zagotavljanjem kritja zavarovanja posojil izvoznikom in podjetjem, katerim začasno ni na voljo kritje zavarovanja izvoznih posojil na zasebnem trgu za transakcije s kupci v državah OECD ali za domače transakcije.

(11)

Zavarovalni sektor se je po navedbah portugalskih organov od leta 2008 bistveno skrčil, to pa je povzročilo nerazpoložljivost kritja. Do 30. septembra 2010 se je skupna vrednost zavarovanega portfelja med 31. decembrom 2008 in 31. decembrom 2009 zmanjšala za 32,84 %, med 31. decembrom 2009 in 30. septembrom 2010 pa za nadaljnjih 22,4 %. Skupna vrednost zavarovalnega portfelja se je s 30,6 milijarde EUR leta 2008 zmanjšala na 15,9 milijarde EUR leta 2010. Število zavarovanih podjetij se je zmanjšalo, in sicer s 3 709 konec leta 2008 na 2 290 septembra 2010. Dopisi zavarovateljev so bili predloženi tudi za utemeljitev potrebe po nadaljnjem izvajanju sheme do konca leta 2010, čeprav je v dopisih navedeno, da največji znesek kritja, dodeljen s shemo, ne bo dosežen. V teh dopisih je bila pojasnjena potreba po shemi, in sicer s sklicevanjem na povečano tveganje pri zavarovanju izvoznih posojil zaradi splošnih gospodarskih razmer v času okrevanja po krizi s posledičnim zvišanjem cen in zmanjšanjem kritja s strani zasebnih zavarovateljev v nekaterih sektorjih.

(12)

Nacionalna pravna podlaga za shemo sta zakonski odlok št. 175/2008 z dne 26. avgusta 2008 o ustanovitvi sklada Finova in zakonski odlok št. 211/1998 z dne 16. julija 1998, ki določa pravila, ki se uporabljajo za skupne poroštvene družbe (kot je bil spremenjen z zakonskima odlokoma št. 19/2001 z dne 30. januarja 2001 in št. 309-A/2007 z dne 7. septembra 2007).

(13)

Shema se izvaja prek naslednjih zasebnih zavarovateljev posojil, dejavnih na portugalskem trgu: COSEC, CESCE, COFACE in Credito y Caución.

(14)

Glede na informacije, ki so jih portugalski organi predložili 26. novembra 2010, je bilo oktobra 2010 shemi pridruženih 399 upravičencev.

(15)

V naslednjih preglednicah je navedena delitev posojilnih limitov, odobrenih oktobra 2010.

(16)

Izkoriščanje s strani posredniškega zavarovatelja:

(17)

Razčlenitev po tržnem deležu v eurih na domače in izvozne transakcije oktobra 2010:

(18)

Razčlenitev po velikosti upravičenca:

(19)

Shema zajema poslovna tveganja (kot so nesolventnost in podaljšane zamude plačil), povezana z izvoznimi transakcijami z državami OECD za obdobje, krajše od dveh let, ter tveganja, povezana z domačimi trgovinskimi transakcijami.

(20)

Javno zavarovanje deluje kot mehanizem za dodelitev tveganja („top-up“) z zasebnimi zavarovatelji. Dodeli se le kot dopolnilo kritja, ki ga zagotovi zasebni zavarovatelj.

(21)

Po navedbah portugalskih organov se javno zavarovanje dodeli pod povsem enakimi pogoji kot zasebno zavarovanje. Zato znesek, ki ga krije javno zavarovanje, ne sme presegati zneska, ki ga krije zasebni zavarovatelj. Vendar veljavna zavarovalna premija znaša 60 % premije, ki jo zaračunava zasebni zavarovatelj. Leta 2009 je povprečna stopnja, ki se je uporabljala v okviru sheme, pomenila 0,21 % prometa, medtem ko je tržna stopnja, ki so jo zaračunavali zasebni zavarovatelji, v povprečju pomenila 0,36 % prometa. Tudi povprečni tržni stopnji (0,23-odstotna leta 2007 in 0,24-odstotna leta 2008) sta bili višji od povprečne stopnje, ki se je od leta 2009 naprej uporabljala v okviru sheme.

(22)

Vsi vrnjeni zneski se v primeru zavarovanega dogodka razdelijo med državo in zasebnim zavarovateljem, kar sorazmerno z deležem zagotovljenega skupnega kritja, tj. deležem kvote, zagotavlja osnovno kritje. Postopek izterjave vodi zasebni zavarovatelj.

(23)

Shema je bila priglašena 12. januarja 2009 za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010. Komisiji ni bilo priglašeno nobeno podaljšanje obdobja.

(24)

Glede na informacije, ki so jih portugalski organi predložili Komisiji, najvišje poroštvo na enega upravičenca znaša 1,5 milijona EUR.

(25)

Glede na informacije, ki so jih portugalski organi predložili Komisiji, celotni proračun sheme tako za domače kot tuje izvozne transakcije znaša 2 milijardi EUR (5).

(26)

Komisija je v svojem sklepu z dne 27. oktobra 2010 o začetku formalnega postopka preiskave navedla svojo predhodno oceno in izrazila pomisleke glede združljivosti sheme z notranjim trgom. Ti pomisleki so se nanašali na:

(27)

Portugalski organi so v svojih pripombah o začetku formalnega postopka preiskave trdili, da trditev Komisije, da imajo podjetja v okviru sheme prednost, ki jim sicer ne bi bila zagotovljena, ni skladna s cilji, navedenimi v začasnem okviru. Da bi dokazali tržno nepopolnost, se portugalski organi sklicujejo na škodni količnik, ki je leta 2008 dosegel rekordna 102 % kljub dejstvu, da se je v primerjavi z letom 2008 konec leta 2009 število podjetij, kritih z zavarovanjem, zmanjšalo za 29,41 % in za nadaljnjih 12,53 % do konca septembra 2010. Vrednost zavarovanega portfelja se je v primerjavi z letom 2008 konec leta 2009 zmanjšala za 32,84 %, do septembra 2010 pa za nadaljnjih 22,36 %. Portugalska prav tako trdi, da so take sheme sprejele tudi druge države članice.

(28)

Portugalska v zvezi s selektivno naravo prednosti trdi, da shema ni selektivna, ampak pomeni ukrep splošnega značaja, ki ne povzroča nobene znotrajsektorske ali medsektorske diskriminacije. Portugalska prav tako obžaluje, da Komisija ni zagotovila opredelitve tega, kaj pomeni splošni ukrep. Odsotnost diskriminacije se po navedbah Portugalske dokazuje z: (i) uporabo sheme pri podjetjih iz drugih držav članic, ki so dejavna na Portugalskem; (ii) sprejetjem prijav za shemo od vseh štirih zavarovateljev, dejavnih na Portugalskem, od katerih so vsi vsaj delno v lasti tujih institucij; (iii) odsotnostjo spremembe potreb po financiranju med krizo; (iv) glavnim upravičencem sheme, ki je oktobra 2010 pomenil segment dejavnosti v zvezi z nacionalnim trgom (73,2 %); (v) možnostjo, da vsa podjetja, dejavna na Portugalskem, uporabljajo shemo neodvisno od tega, ali je narava njihovih dejavnosti povezana s trgovino z blagom (sektor „gradnje“ je od sheme pridobil sredstva v višini 2 155 000 EUR, sektor „prometa“471 500 EUR, sektor „drugih storitev – razen trgovine“ pa 4 580 000 EUR), čeprav so izvozna posojila po svoji naravi v glavnem povezana s transakcijami z blagom. Poleg tega po navedbah Portugalske model „top-up“ ne bi bil vir diskriminacije, saj nobenemu podjetju ne preprečuje, da bi se o taki politiki pogajalo z zasebnim zavarovateljem. Javni organi se v celoti zanašajo na oceno tveganja zasebnih zavarovateljev. Po navedbah portugalskih organov tudi največji limit, določen na zavarovanje, velikim podjetjem, ki so imela koristi od sheme, ne onemogoča dostopa do le-tega (do 47,79 % glede na vrednost dejavnosti – za srednje velika podjetja do 33,79 % in za mala podjetja do 18,42 % – vendar le do 31,58 % glede na število upravičencev – za srednje velika podjetja do 39,60 % in za mala podjetja do 28,82 %). Ta največji limit je oblikovan za zagotovitev, da so vključena državna sredstva sorazmerna s cilji, ki se skušajo doseči, in da je tveganje dobro razpršeno, hkrati pa večjemu številu podjetij zagotavlja dostop do sheme. Po navedbah portugalskih organov dejstvo, da največji limit sheme ni bil porabljen, dokazuje odsotnost diskriminiranja velikih podjetij. Poleg tega Portugalska dvomi v povezavo med sodno prakso, ki jo je Komisija navedla v točki 36 sklepa o začetku formalnega postopka preiskave, in diskriminacijo. Obžaluje, da Komisija ni določila meril, ki morajo biti izpolnjena v zvezi z ukrepom, da se ta obravnava kot ukrep splošne narave.

(29)

Portugalska je nižje cene sheme v primerjavi s tistimi iz zasebnega zavarovanja upravičila s trditvijo, da je mogoče zaradi tega, ker se podjetja odločajo, da bodo v okviru sheme zavarovala manj tvegane dejavnosti, pri čemer prepuščajo bolj tvegane dejavnosti kritju iz zasebnega zavarovanja, opaziti škodljivo selekcijo. Glede na to po navedbah portugalskih organov obrazložitev Komisije ne bi bila ustrezna za sektor izvoznega posojila, v katerem se tveganje z zneskom posojila ne poveča, kot se poveča za bančna posojila. Po navedbah portugalskih organov je nizko tveganje dokazano tudi z dejstvom, da se je obseg zahtevkov, akumuliranih v shemi, oktobra 2010 povečal zgolj za 0,26 % skupne vrednosti sklenjenega zavarovanja. Poleg tega oblikovanje cen, ki se uporablja za državno poroštvo, po navedbah portugalskih organov ustreza oblikovanju cen na trgu pred krizo in zato upravičencem ne daje prednosti.

(30)

Shema po navedbah portugalskih organov ne povzroča izkrivljanja konkurence med državami članicami, ker: (i) obsega tudi nacionalne dejavnosti, (ii) se stroški zavarovanja v državah članicah razlikujejo, kot kaže različno oblikovanje cen zavarovanja, in (iii) ta vrsta storitve na trgu ni na voljo.

(31)

Komisija po objavi sklepa Komisije o začetku formalnega postopka preiskave v Uradnem listu Evropske unije dne 9. aprila 2011 ni prejela nobenih pripomb tretjih strani.

(32)

Člen 107(1) PDEU določa:

„Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(33)

Da se lahko uporabi člen 107(1) PDEU, mora obstajati ukrep pomoči, ki bremeni državo in je dodeljen z državnimi sredstvi, vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco na notranjem trgu z dajanjem selektivne prednosti nekaterim podjetjem.

(34)

Kot je pojasnjeno v sklepu Komisije z dne 27. oktobra 2010 o začetku formalnega postopka preiskave, država neposredno zagotovi zavarovanje, kakršne koli izgube, ki izvirajo iz sheme, pa vplivajo na državni proračun. Zato shema vključuje državna sredstva. Portugalska ne nasprotuje vključenosti državnih sredstev.

(35)

Komisija je v svojih sklepih o shemah zavarovanja kratkoročnih izvoznih posojil analizirala trge zavarovanj kratkoročnih izvoznih posojil (7). Premijske stopnje na trgu zavarovanj kratkoročnih izvoznih posojil so praviloma določene v pogodbah za obdobje najmanj enega leta. Zato je kakršno koli spreminjanje cen ponujenega kritja učinkovito samo z zakasnitvijo. Poleg tega je tržna praksa taka, da se ponudba zavarovanja posojil prilagaja z zviševanjem ali zniževanjem zneskov ponujenih posojil, ne pa s spreminjanjem stopnje, zaračunane za kritje. Ta praksa je opazna tudi od začetka finančne krize, kot dokazujejo dopisi o zavrnitvi kritja, ki jih je poslala Portugalska, in dopisi o zavrnitvi, poslani v drugih primerih v zvezi s shemami zavarovanja kratkoročnih izvoznih posojil (8). Na splošno dopisi zavarovateljev o zavrnitvi izvoznikom kot drugo možnost ne nudijo višje cene za kritje nekaterih kupcev. Dokazi kažejo, da so zasebni zavarovatelji zaradi finančne krize bistveno zmanjšali ponujeno kritje, pogosto pa so ga v celoti umaknili. Drugi podatki, ki so jih predložili tržni operaterji, potrjujejo zgoraj navedeno (9). Zato konkurenca med zavarovatelji temelji v glavnem na količini in ne na cenah. Država se je z ukrepom odzvala na povpraševanje, ki ga obstoječi zasebnimi operaterji ne krijejo. Vendar bi se nov operater na konkurenčnem trgu brez državnega posredovanja na povpraševanje odzval z dodelitvijo dodatnega zavarovalnega kritja. Posledično je bil namen državnega posredovanja zaščititi tržne položaje zasebnih operaterjev, ki so že dejavni na portugalskem trgu.

(36)

Zavarovanje kratkoročnih izvoznih posojil je proizvod, pri katerem zavarovatelj v trgovinski transakciji prevzame trgovinsko in politično tveganje neplačila s strani kupca. Banke ponujajo tudi možnost, da z dokumentarnim akreditivom in odkupom terjatev brez regresa prevzamejo trgovinska tveganja trgovinskih transakcij. Zavarovanje kratkoročnih izvoznih posojil, ki ga nudijo zavarovalnice izvoznih posojil, in dokumentiran akreditiv, ki ga nudijo banke, sta nadomestili na strani povpraševanja na trgu za zaščito pred trgovinskim tveganjem pri trgovinskih transakcijah. Izvozniki bi se lahko brez državnega posredovanja vsaj v določeni meri zatekli k dokumentarnemu akreditivu (akreditiv), ki ga nudijo banke (10). Ukrep zaradi možne zamenljivosti med zavarovanjem kratkoročnih izvoznih posojil, ki jih nudijo zavarovatelji, in dokumentarnim akreditivom, ki ga nudijo banke, daje prednost sektorju zavarovanja kratkoročnih izvoznih posojil, ker na trgu prispeva k ohranjanju tržnega deleža zavarovateljev izvoznih kreditov za zaščito pred trgovinskimi in političnimi tveganji trgovinskih transakcij. Prednost je selektivna zato, ker banke niso upravičene do prijave za shemo, v okviru katere je javno zavarovanje ponujeno samo kot nadomestilo za kritje, ki ga dodelijo zasebni zavarovatelji.

(37)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da ukrep zavarovateljem daje selektivno prednost.

(38)

Shemi pridruženi izvozniki in trgovinske družbe plačajo premijo, ki je nižja od tržne premije. To vodi do krepitve položaja podjetij, ki imajo od sheme koristi, v primerjavi s tistimi, ki bi svoje kritje morebiti prejela le od zasebnih zavarovateljev po tržni ceni. Sama krepitev položaja nekaterih tržnih akterjev z ukrepi sheme se v primerjavi z njihovimi konkurenti v primerljivem položaju obravnava kot prednost (11). V tem primeru krepitev položaja teh upravičencev brez posredovanja države ne bi bila možna v enaki meri.

(39)

Poleg tega, kot je potrdila Portugalska, kritje vsaj do določene mere na trgu ni na voljo za tveganja, krita v okviru sheme. Zato imajo podjetja, ki imajo koristi od sheme, dvojno prednost v obliki dostopa do zavarovalnega kritja, ki v nasprotnem primeru ne bi bilo na voljo: ne le, da imajo korist od premije, ki je nižja od tržne cene, ampak imajo korist tudi od dodatnega kritja.

(40)

Portugalska shema je dejansko selektivna.

(41)

V prvotni navedbi, da je shema selektivna, gre za to, da so podjetja, ki jim ukrep koristi, skoraj izključno podjetja, ki trgujejo z blagom, medtem ko imajo podjetja, ki zagotavljajo storitve, od sheme precej manj koristi. Portugalski organi v zvezi s formalnim postopkom preiskave navajajo, da ni pravnih ovir, ki bi podjetjem, ki niso vključena v komercialne dejavnosti, preprečevale, da bi imela koristi od sheme, ter da je sektorjem „gradnje“, „prometa“ in „drugih storitev – razen trgovine“ shema koristila. Vendar se Portugalska tudi strinja, da zavarovanje izvoznih posojil po svoji naravi v glavnem vključuje transakcije z blagom. Podjetja, ki nudijo prevozne in druge storitve, so oktobra 2010 pomenile le 2,4 % zavarovanj, zagotovljenih v okviru sheme. Glede na to, da je bilo od skupno 361 podjetij, ki so imela koristi od sheme, samo 8 podjetij, ki nudijo storitve, in da so pomenila 1,25-odstotni delež posojilnih limitov, je jasno, da je zadevni ukrep v glavnem pomagal podjetjem, ki trgujejo z blagom.

(42)

Obstajajo tudi drugi elementi, ki kažejo, da je shema dejansko selektivna.

(43)

Prvič, kljub trditvi portugalskih organov, da je shema splošnega značaja, ker so upravičenci določeni z objektivnimi merili, ki ne vključujejo diskriminacije institucij iz drugih držav članic, pogoji, določeni v okviru sheme, pri izbiranju upravičencev dopuščajo določeno mejo diskrecije. Shema sledi modelu „top-up“, po katerem so do sheme upravičena samo podjetja, ki imajo posojilni limit pri zasebnem zavarovatelju, medtem ko podjetja, ki jim zasebni zavarovatelji posojil v celoti zavrnejo kritje, niso upravičena do modela „top-up“. Shema presojo o upravičenosti do kritja v celoti prepušča zasebnim podjetjem. Če ni enotnih in objektivnih meril za določanje tveganja, ki ga prinašajo transakcije, ki jih izvede vsak izvoznik ali trgovec, shema zasebnim operaterjem dopušča nekaj proste presoje pri ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetij, ki so upravičena do prijave za kritje. Sodišče je menilo, da je treba to obravnavati kot neselektivno, ukrep pa mora temeljiti na merilu uporabe, ki je objektivno, ne sme imeti geografskega ali sektorskega stranskega pomena in mora biti v skladu s cilji ukrepa (12). Ker v tem primeru ni objektivnih meril za odločitev o dodelitvi zasebnega kritja, to vodi do morebitne diskriminacije med upravičenci, ki so v primerljivem dejanskem položaju (13).

(44)

Drugič, tudi če bi se merila za dostop do sheme obravnavala kot objektivna, Sodišče meni, da sam obstoj objektivnih meril ne prejudicira selektivne narave ukrepa, če ukrep daje prednost določenim podjetjem na škodo drugih. Zato je Sodišče navedlo, da „[d]ejstvo, da pomoč ni namenjena enemu ali več vnaprej določenim posebnim prejemnikom, ampak je predmet številnih objektivnih meril, v skladu s katerimi se lahko v okviru predhodno določene celotne proračunske razdelitve dodeli neomejenemu številu upravičencev, ki niso prvotno posamezno določeni, ne zadostuje za dvom o selektivni naravi ukrepa in skladno s tem njegovi razvrstitvi kot državna pomoč v smislu člena 92 Pogodbe [107(1) PDEU]. Ta okoliščina kvečjemu pomeni, da zadevni ukrep ni individualna pomoč. Vendar temu ukrepu ne onemogoča, da bi se obravnaval kot sistem pomoči, ki pomeni selektiven in zato specifičen ukrep, če zaradi meril, ki urejajo njegovo uporabo, na škodo drugih daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ (14). Zato Sodišče meni, da se državno posredovanje ne sme ocenjevati glede na njegove vzroke ali cilje, ampak glede na njegove učinke (15). V tem primeru je shema dejansko selektivna.

(45)

Tretjič, da bi bil ukrep splošne narave, mora ne le temeljiti na objektivnih in horizontalnih merilih, ampak tudi ne sme biti omejen niti časovno niti na njegovem področju uporabe. Čeprav Portugalska vztraja, da je shema splošnega značaja, je ta omejena tako časovno kot na področju uporabe, vključno s samo naravo modela „top-up“, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43.

(46)

Ne nazadnje, merila v okviru sheme niso skladna s ciljem in logiko ukrepa (16). Čeprav bi zasebni zavarovatelji shemo uporabljali na objektiven način, bi bila v okviru sheme upravičena samo podjetja, katerih kritje se je med krizo zmanjšalo. Podjetja, za katera so zasebni zavarovatelji v celoti preklicali posojilne limite, so izključena iz sheme. Zato shema kljub svojemu cilju, da se obravnava domnevna nedostopnost kritja na zasebnem trgu, ne vključuje podjetij, ki jih je zmanjšanje zasebnih zavarovalnih zmogljivosti na trgu najbolj prizadelo. Glede na to oblika ukrepa ni ustrezna za obravnavanje ugotovljene tržne nepopolnosti.

(47)

Na podlagi navedenih ugotovitev so prednosti izvoznikov in trgovinskih družb, ki so pridruženi shemi, selektivne narave.

(48)

Shema ob upoštevanju vpliva na trgovino obsega izvozne transakcije in domače transakcije s tržnim blagom.

(49)

Ker shema obsega domače transakcije, bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami do te mere, da bi znatno izkrivljala trgovinske tokove, na primer s preusmeritvijo gospodarskih dejavnosti od izvoza k domačim transakcijam.

(50)

Glede na sodno prakso Sodišča v zvezi z izkrivljanjem konkurence preprosto dejstvo, da se z gospodarsko prednostjo, ki jo podjetje drugače ne bi prejelo za običajno opravljanje svoje dejavnosti, okrepi konkurenčni položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji, kaže na možno izkrivljanje konkurence (17).

(51)

Ker se shema uporablja za izvoz, vključno za druge države članice, ukrep nedvomno vpliva na trgovinske tokove med državami članicami, saj pospešuje izvajanje izvozne dejavnosti upravičencev.

(52)

Shema prav tako vpliva na trgovino, če obsega domače transakcije. Kadar pomoč, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi konkurenčnimi podjetji v trgovini znotraj Unije, je treba po dobro uveljavljeni sodni praksi šteti, da pomoč vpliva na ta podjetja. V zvezi s tem bi lahko dejstvo, da je bil gospodarski sektor liberaliziran na ravni Unije, pripomoglo k odločitvi, da ima pomoč dejanski ali potencialni vpliv na konkurenco in da vpliva na trgovino med državami članicami. Poleg tega ni nujno, da je samo upravičeno podjetje vključeno v trgovino znotraj Unije. Pomoč, ki jo država članica dodeli podjetju, lahko prispeva k ohranjanju ali povečevanju dejavnosti na domačem trgu, pri čemer imajo podjetja, ustanovljena v drugih državah članicah, manj možnosti za prodor na trg zadevne države članice. Poleg tega lahko krepitev podjetja, ki do takrat ni bilo vključeno v trgovino znotraj Unije, to podjetje postavi v položaj, ki mu omogoča prodor na trg druge države članice (18).

(53)

V tem primeru ukrep koristi podjetjem, dejavnim v različnih sektorjih, ki so odprti za trgovino znotraj Evropske unije. Zato tudi prednosti, dodeljene za domače transakcije podjetij, ki so dejavna samo na portugalskem trgu, vplivajo na trgovino med državami članicami.

(54)

Poleg tega je namen ukrepa podpreti komercialne trgovinske dejavnosti podjetij, ustanovljenih na Portugalskem, v nasprotju s podjetji, ustanovljenimi v drugih državah članicah. Zato lahko ukrep izkrivlja konkurenco na notranjem trgu.

(55)

Ta projekt posledično pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Pomoč se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če izpolnjuje katerega od pogojev za izjeme iz Pogodbe.

(56)

Komisija je v svojem sporočilu določila pogoje, pod katerimi se pomoč zavarovateljem v obliki državno podprtih shem kratkoročnih izvoznih kreditov šteje za združljivo. Začasni okvir glede na finančno krizo določa pogoje uporabe sporočila.

(57)

Točka 2.5 spremenjenega sporočila (19) opredeljuje „tržna tveganja“ kot trgovinska in politična tveganja v zvezi z javnimi in nejavnimi dolžniki, registriranimi v državah, ki so naštete v prilogi (20) k sporočilu. Finančne prednosti v korist zavarovateljev izvoznih posojil, ki vnesejo ali krijejo transakcijo, opredeljeno kot tržno tveganje, so običajno prepovedane.

(58)

V točki 3.1 sporočila je navedeno, da dejavniki, ki lahko izkrivljajo konkurenco med zasebnimi in javnimi ali javno podprtimi zavarovatelji izvoznih posojil, ki nudijo zavarovanja pred tržnimi tveganji, vključujejo pravne in dejanske državne garancije za zadolževanje in izgube. Take garancije omogočajo, da se zavarovatelji zadolžujejo po stopnjah, ki so nižje od običajnih tržnih stopenj ali jim izposojanje denarja omogočajo. Poleg tega obidejo potrebo zavarovateljev, da se sami pozavarujejo na zasebnem trgu.

(59)

V zvezi z državami, ki niso naštete v prilogi k sporočilu, so taka tveganja v smislu sporočila „netržna“, sporočilo pa ne vključuje javne podpore za zavarovanje le-teh.

(60)

Točka 4.2 sporočila določa, da „tržna tveganja“ ne morejo biti krita z zavarovanjem izvoznih posojil s pomočjo držav članic. Vendar točka 4.4 sporočila določa, da lahko javni ali javno podprti zavarovatelji izvoznih posojil pod določenimi pogoji začasno krijejo ta tveganja. Zlasti je navedeno, da se tveganja, nastala v zvezi z dolžniki, registriranimi v državah, ki so naštete v prilogi k sporočilu, štejejo za začasno netržna samo, če se lahko dokaže, da kritje zasebnega zavarovanja za tveganja, ki se običajno obravnavajo kot tržna, ni na voljo. Države članice, ki želijo uveljaviti to odstopno klavzulo, morajo zagotoviti tržno poročilo in predložiti dokaze dveh velikih, mednarodno priznanih zavarovateljev izvoznih posojil ter domačega zavarovatelja posojil, ki dokazujejo nerazpoložljivost kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev. Poleg tega mora javno podprt zavarovatelj izvoznih posojil, kolikor je mogoče, uskladiti svoje premijske stopnje za taka netržna tveganja s stopnjami, ki jih drugje zaračunavajo zasebni zavarovatelji izvoznih posojil za zadevno vrsto tveganj, in zagotoviti opis pogojev, ki jih namerava javni zavarovatelj izvoznih posojil uporabiti za taka tveganja.

(61)

Da se postopek pospeši, se je do 31. decembra 2010 v začasnem okviru poenostavil dokaz, ki ga morajo zagotoviti države članice, da dokažejo nerazpoložljivost kritja. Države članice so morale v ta namen predložiti dokaze, ki sta jih zagotovila velik mednarodno priznan zasebni zavarovatelj izvoznih posojil in nacionalni zavarovatelj posojil ali vsaj štirje dobro uveljavljeni izvozniki na domačem trgu. Začasni okvir je bil podaljšan do 31. decembra 2011 (21).

(62)

Portugalska je predložila številne dopise izvoznikov, ki kažejo, da je bilo kritje za številne transakcije zavrnjeno. Vendar Komisija meni, da v dopisih, ki so jih predložili portugalski organi, ni zadostnih dokazov za nerazpoložljivost kritja. Razlogi iz dopisov o zavrnitvi so bodisi zaupni ali pa izrecno navajajo, da je vzrok za zavrnitev slab likvidnostni in finančni položaj stranke, kar je običajna poslovna praksa na pravilno delujočem trgu zavarovanj. Portugalska je v svojem odgovoru na sklep Komisije z dne 27. oktobra 2010 o začetku formalnega postopka preiskave predložila podatke, ki kažejo zmanjšanje števila podjetij, ki sklenejo zavarovanje (upad je do konca leta 2009 v primerjavi s predhodnim letom 29,41-odstotni, do septembra 2010 pa se je povečal za nadaljnjih 12,53 %), pa tudi zmanjšanje vrednosti zavarovanega portfelja (32,84-odstotni upad konec leta 2009 v primerjavi s predhodnim letom, do septembra 2010 pa se je povečal še za nadaljnjih 22,36 %). Vendar je v enem od dveh dopisov zasebnih zavarovateljev, ki jih je predložila Portugalska in ki kažejo na nerazpoložljivost kritja na zasebnem trgu (v dopisu CESCE z dne 22. novembra 2010), navedeno, da so se zaradi zmanjšanja nabavnih trgov zmanjšale tudi finančne potrebe podjetij. Zato domnevno zmanjšanje obsega zavarovanj ni zadosten dokaz za nerazpoložljivost kritja na trgu.

(63)

Poleg tega bi v primeru, če kritje na zasebnem trgu dejansko ni razpoložljivo in bi nato postalo razpoložljivo, ko bi država dodelila delno kritje, to lahko pomenilo, da so zavarovatelji prejeli državno pomoč. Ker se ta trg prilagaja predvsem s količino in ne s cenami, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, razpoložljivost posojila, ki izhaja iz državne pomoči, omogoča operaterjem, ki so že prisotni na trgu, da ohranijo svoj položaj.

(64)

Stopnje, ki se zaračunavajo v okviru sheme, pomenijo 60 % stopnje, ki jo zaračuna zasebni zavarovatelj za kritje iste stranke. Poleg se lahko, v nasprotju z navedbami Portugalske, tveganje, ki se v okviru sheme prenese na državo, obravnava kot večje od tveganja, ki ga samostojno krije zasebni zavarovatelj. Ponovno je treba poudariti, da se tveganje neplačila poveča, če se poveča zavarovani znesek. Tako bi izvoznik z večjim zneskom zavarovalnega kritja z danim kupcem sklenil več trgovinskih poslov. Skupni obseg poslov bi lahko presegel sposobnost vračila s strani kupca.

(65)

Portugalski organi menijo, da je tveganje dodatnih transakcij manjše, ker bi izvoznik, ki je pridobil omejeno kritje, najprej zavaroval najbolj tvegane kupce; izvoznik s povečanim kritjem bi postopoma zavaroval manj tvegane kupce. Vendar argument ne upošteva dejstva, da se posojilni limiti odobrijo na kupca, zato izvoznik nima možnosti, da bi celoten dodeljeni limit uporabil izključno za posojilno najmanj sposobne kupce.

(66)

Poleg tega bi argument portugalskih organov, da so dodatne zavarovane transakcije manj tvegane od transakcij, ki jih zavaruje zasebni zavarovatelj, privedel do sklepa, da zasebni zavarovatelji za določeno raven premije sprejmejo večje tveganje, medtem ko za enako raven premije ne krijejo transakcij z manjšim tveganjem. Če bi bil ta argument pravilen, bi racionalen zasebni zavarovatelj zavaroval več transakcij, kar bi povečalo njihov prihodek iz premij in zmanjšalo tveganje. Z drugimi besedami, argument portugalskih organov bi pokazal na neracionalno vedenje zasebnih zavarovateljev, ki bi pristali na to, da namesto manj tveganega dela portfelja zavarujejo bolj tvegan del. Zato tega argumenta ni mogoče sprejeti.

(67)

Država je zaradi povečanega tveganja, ki ga krije ukrep, pri samostojnem dodeljevanju in oblikovanju cen prvotnega kritja izpostavljena večjim pričakovanim končnim izgubam kot zasebni zavarovatelj. Zato mora v primeru sheme „top-up“, kadar se odločitev za razširitev kritja sprejme šele po določitvi premije za prvotni limit zavarovanja posojil, cena sheme „top-up“ odražati večje tveganje možnega presežnega kritja. Argument portugalskih organov, v skladu s katerim bi podjetja izvajala škodljivo selekcijo, kar bi zagotovilo, da bi bile bolj tvegane dejavnosti krite z zasebnim zavarovanjem, ni podprt z nobenimi konkretnimi podatki, niti z znano tržno prakso. Najpogostejša oblika zasebnega zavarovanja kratkoročnih posojil (celotna politika prometa) zahteva, da je celoten portfelj posojilnih prodaj krit v okviru politike. Zato zavarovanemu podjetju ni omogočeno, da bi svoja tveganja zavarovalo selektivno. Komisija meni, da bi moralo dodatno zavarovanje upoštevati višjo raven pričakovanega tveganja. Zato bi morale biti cene višje od cen, ki jih zasebni zavarovatelji zaračunavajo za osnovno kritje.

(68)

V tem primeru so stopnje, zaračunane v okviru sheme, nižje od veljavnih stopenj na trgu zavarovanj izvoznih posojil, kar je potrdila Portugalska v svojem odgovoru na sklep Komisije z dne 27. oktobra 2010 o začetku formalnega postopka preiskave. Te cene so tudi nižje od tržnih stopenj iz leta 2007 in leta 2008. Zato tudi argument, ki so ga izpostavili portugalski organi in po katerem cene ustrezajo tržnim stopnjam pred krizo, ni potrjen. Poleg tega bi morala biti v ceni upoštevana tudi raven pričakovanega tveganja. Zato bi morale biti cene dejansko višje od tržnih cen.

(69)

Glede na navedeno shema, ki jo uporabljajo zavarovatelji, ni skladna s sporočilom in začasnim okvirom.

(70)

Člen 107(3)(c), ki se uporablja v običajnih tržnih okoliščinah, in člen 107(3)(b) PDEU, ki se uporablja v obdobju resnih motenj v gospodarstvu, omogočata, da se pomoč pod določenimi pogoji šteje za združljivo z notranjim trgom.

(71)

Komisija opozarja, da je treba člen 107(3)(b) PDEU v skladu s sodno prakso uporabljati restriktivno in da mora obravnavati motnjo v celotnem gospodarstvu države članice (22).

(72)

Da se ukrepi pomoči lahko štejejo za združljive, morajo v skladu z načeli, določenimi v začasnem okviru (odstavku 5.1), kot je bil podaljšan do 31. decembra 2012, izpolnjevati naslednja merila:

(a)

(b)

(c)

(73)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 46, oblika sheme izključuje podjetja, ki jih kriza najbolj prizadene, in zato obravnavanje domnevne tržne nepopolnosti glede nerazpoložljivosti zasebnega kritja ni ustrezno.

(74)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 62, informacije, ki jih je zagotovila Portugalska, kljub temu, da kažejo na napetosti na trgu zasebnih zavarovanj posojil, ne dokazujejo nerazpoložljivosti kritja. Zato ni mogoče dokazati nujnosti državnega posredovanja.

(75)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 in 64, stopnje, ki se zaračunavajo v okviru sheme, pomenijo 60 % stopnje, ki jo zaračuna zasebni zavarovatelj za kritje iste stranke.

(76)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 65 in 67, mora v primeru sheme „top-up“, kadar se odločitev za razširitev kritja sprejme šele po določitvi premije za prvotni limit zavarovanja posojil, cena sheme „top-up“ odražati večje tveganje možnega presežnega kritja.

(77)

Cilj zagotovitve domnevno nerazpoložljivega zavarovalnega kritja bi se lahko dosegel tudi s shemo, katere cene se določijo na tak način, da odražajo osnovno tveganje, ki ga prevzame država. Zato oblikovanje cen sheme, ki temelji na premiji, nižji od premije, ki bi se za podobna tveganja zaračunavala na trgu, ni sorazmerno s ciljem sheme.

(78)

Glede na navedeno dela sheme v zvezi z zavarovanjem izvoznih posojil ni mogoče šteti za združljivega s pomočjo za izvoznike na podlagi člena 107(3)(b) PDEU in začasnega okvira.

(79)

Glede na člen 107(3)(c) so vsi argumenti v zvezi z primernostjo, nujnostjo in sorazmernostjo v analizi združljivosti na podlagi člena 107(3)(b) enako ustrezni. Zato pomoč za zavarovatelje izvoznih posojil v okviru sheme vpliva na trgovinske pogoje v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(80)

V zvezi z uporabo sheme za domače transakcije bi lahko zavarovanje notranje trgovine, ki je pod tržno ceno, trgovinske transakcije odvrnilo od izvoza v korist domačih transakcij in bi imelo velik vpliv na uvoz. Zato je državna podpora pod običajnimi tržnimi pogoji v korist dejavnostim notranje trgovine strogo prepovedana. Vendar pododstavka (b) in (c) člena 107(3) PDEU v določenih okoliščinah omogočata, da se pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom. Sporočilo in začasni okvir v tem smislu za zavarovanje kratkoročnih izvoznih posojil določata merila za združljivost ukrepov pomoči. Vendar ta besedila ne vključujejo notranjih trgovinskih transakcij.

(81)

Vendar je Portugalska v okviru začasnega okvira priglasila shemo v okviru trenutne finančne krize. Zato je treba ugotoviti, ali bi se shema glede na daljnosežne posledice trenutne gospodarske krize lahko štela za združljivo neposredno na podlagi člena 107(3)(b) PDEU. Če ne, je treba analizirati, ali se lahko ukrep šteje za združljivega na podlagi člena 107(3)(c).

(82)

V zvezi z združljivostjo na podlagi člena 107(3)(b) PDEU ta določba Komisiji omogoča, da pomoč razglasi za združljivo z notranjim trgom, če je njen cilj „odprava resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(83)

Komisija opozarja, da je treba člen 107(3)(b) PDEU uporabljati restriktivno in da mora obravnavati motnjo, ki vpliva na celotno gospodarstvo države članice (24). Prav tako opozarja, da mora ukrep izpolnjevati načela primernosti, nujnosti in sorazmernosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

(84)

Ukrep je bil sprejet v okviru trenutne finančne krize in je časovno omejen.

(85)

Komisija je prejela dopise izvoznikov in zasebnih zavarovateljev, ki kažejo zmanjšanje zavarovalnega kritja za domače transakcije. Portugalski organi trdijo, da se je škodni količnik povečal na 102 %. Vendar ugotovitev ni prepričljiva, ker povečanje sledi stalnemu trendu od leta 2004, kot je prikazano v ugotovitvah, ki so jih zagotovili portugalski organi. To stalno povečevanje škodnega količnika, tudi pred izbruhom finančne krize, lahko kaže na strukturno težavo na trgu in ne na tržno nepopolnost pri financiranju notranje trgovine. Zato Komisija ni našla dokazov, da je shema primerna za obravnavanje resne motnje v gospodarstvu, in meni, da sheme ni mogoče razglasiti za združljivo z začasnim okvirom ali členom 107(3)(b).

(86)

Cilj sheme v zvezi z združljivostjo ukrepa na podlagi sporočila in člena 107(3)(c) je obravnavati nerazpoložljivost kritja na trgu zavarovanj. Vendar ker gre za shemo „top-up“, ki zasebnim zavarovateljem dopušča nekaj proste presoje pri izbiri upravičenca, shema iz kritja morda izključuje podjetja, ki so v dejanskem položaju, primerljivem s podjetji, ki imajo kritje, vendar jih je kriza bolj prizadela. Za taka izključena podjetja bi se zavarovalno kritje v celoti umaknilo in ne samo delno preklicalo. Poleg tega ukrep upravičencem ne zagotavlja samo dodatnega kritja, ampak tudi prednost v zvezi z oblikovanjem cen, če so premije pod tržnimi stopnjami. Kot je že navedeno, stopnje, ki se zaračunavajo v okviru sheme, pomenijo 60 % stopnje, ki jo zaračuna zasebni zavarovatelj za kritje iste stranke, medtem ko dejstvo, da se limit kritja poveča na dvojno vrednost prvotnega limita, pomeni večje tveganje, ki ga premija ne odraža. Raven oblikovanja cen v okviru sheme ni upravičena glede na potrebo po obravnavi nerazpoložljivosti zavarovalnega kritja. Shema ni sorazmerna z doseganjem njenega navedenega cilja glede na morebitna izkrivljanja konkurence.

(87)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da državna pomoč, dodeljena za dejavnosti zavarovanja notranje trgovine, ne izpolnjuje pogojev iz pododstavkov (b) in (c) člena 107(3) PDEU ter ni združljiva z notranjim trgom.

(88)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da shema dodeljuje državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki je ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom.

(89)

V primeru negativnih sklepov v zvezi z nezakonito pomočjo Komisija v skladu s členom 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (25) odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenci vrnejo pomoč. Izterja se samo pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom.

(90)

Namen izterjave je ponovna vzpostavitev stanja, ki je obstajalo pred dodelitvijo pomoči. Doseženo je takrat, ko upravičenci povrnejo nezdružljive pomoči in zato izgubijo prednosti, ki so jih bili deležni v nasprotju z njihovimi konkurenti. Znesek, ki ga je treba vrniti, mora odpraviti gospodarsko prednost, dano upravičencem.

(91)

Ker za povračilo državnega kritja ni na voljo nobena ustrezna tržna cena, je treba določiti ustrezno merilo za natančno količinsko opredelitev zneska pomoči. Kot je določeno v prvi alinei točke 4.2 obvestila Komisije o poroštvih (26), se lahko „gotovinski ekvivalent dotacije“ poroštva za posojilo v ustreznem letu izračuna na enak način kot ekvivalent dotacije ugodnega posojila. Zato se lahko znesek pomoči izračuna kot razlika med teoretično tržno stopnjo in stopnjo, pridobljeno z državnim poroštvom, potem ko se odštejejo vse plačane premije.

(92)

V zvezi s pomočjo za zavarovatelje prednost obstaja v obliki ohranjanja tržnega deleža zavarovateljev. Če pomoči ne bi bilo, bi lahko kritje zagotovil drug tržni akter. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 35, konkurenčnost na trgu v glavnem temelji na količini in ne na cenah. Poleg tega je tržna praksa taka, da se določi povprečna cena za celoten portfelj, ki se nato zavaruje pri istem zavarovatelju (27), s čimer se zavarovano podjetje izogne selektivnosti. Selektivnost se lahko pojavi, če je zavarovano podjetje plačalo povprečno ceno samo za stranke z večjim tveganjem in ni zavarovalo strank z manjšim tveganjem ali strank z manjšim tveganjem ni zavarovalo pri drugem zavarovatelju. Zato bi v primeru, če bi drug tržni akter izvoznikom zagotovil kritje za celotne zahtevane posojilne limite tudi po višji ceni, izvozniki verjetno prenesli vse svoje zavarovalne police k drugemu ponudniku kritja. Prednost v monetarnem smislu je stopnja dobička, realizirana na obseg, ki ga zavaruje vsak zasebni zavarovatelj, in zmanjšana za stroške v zvezi z obsegom. Če sheme ne bi bilo, bi te elemente, pretvorjene v dobičke, ki jih realizirajo zasebni zavarovatelji, ki sodelujejo v shemi v obdobju, v katerem je kritje „top-up“ zagotovila država, evidentiral drug tržni akter. Zato se pomoč v korist zavarovateljev količinsko opredeli kot dobiček, ki ga realizirajo zavarovatelji, ki sodelujejo v shemi v obdobju, ko je veljala, in sicer zaradi njihovega kritja posameznih izvoznikov in domačih trgovinskih družb, pridruženih shemi. Prednost za stranke, pridružene shemi, je treba izračunati na ravni vsakega posameznega zavarovatelja, ki sodeluje v shemi, v primeru, če dobiček presega znesek de minimis, pa ga je treba vrniti.

(93)

V zvezi z izvozniki morajo upravičenci pod tržnimi pogoji plačati povračilo za državno kritje. Zato je treba znesek pomoči izračunati kot razliko med dejansko tržno stopnjo, prilagojeno za spremembo ravni tveganja. Komisija je na podlagi razumnih predpostavk in splošne tržne prakse razvila metodo za izračun zneska, ki ga je treba vrniti (pojasnjena je v Prilogi k temu sklepu). V skladu s to metodo je teoretična tržna cena za kritje, ki ga dodeli država, enaka 110-odstotni ceni (v smislu premijske stopnje), ki jo zasebni zavarovatelj zaračuna v primeru vsakega posameznega izvoznika. Ker cena, ki se zaračuna v okviru sheme, pomeni 60 % premij, ki jih zaračuna zasebni zavarovatelj, je znesek, ki ga je treba vrniti pri vsaki transakciji, enak znesku, ki ga država zaračuna v okviru sheme, pomnoženem s 5/6.

(94)

Znesek iz uvodne izjave 93 pomeni znesek, ki ga je treba vrniti, in obresti vračila, ki so dejansko obračunane za znesek od datuma, ko je bila pomoč na voljo upravičencem (datum posameznih poroštev), do dejanskega vračila zneska. Obresti vračila se izračunajo z obrestnoobrestnim računom v skladu s poglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (28), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 271/2008 (29).

(95)

Ta sklep se izvede takoj, zlasti v zvezi z vračilom vseh posameznih pomoči, dodeljenih v okviru sheme, razen pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz uredb, sprejetih v skladu s členoma 1 in 2 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 (30), ali so dodeljene v okviru katere koli druge odobrene sheme pomoči do največjih intenzivnosti pomoči ali limitov de minimis, ki se uporabljajo za to vrsto pomoči –

(a)

seznam upravičencev, ki so prejeli pomoč v okviru sheme iz člena 1, in skupni znesek pomoči, ki ga je prejel vsak izmed njih;

(b)

skupni znesek (glavnica in obresti na terjatev), ki ga je treba izterjati od vsakega upravičenca;

(c)

natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(d)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencem naročeno, naj vrnejo pomoč.