(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 10. avgusta 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavila začetek protidampinškega postopka (v nadaljnjem besedilu: protidampinški postopek) v zvezi z uvozom v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država).

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (3), objavila začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom v Unijo nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije in začela ločeno preiskavo (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijski postopek).

(3)

Protidampinški postopek je bil uveden na podlagi pritožbe, ki jo je 28. junija 2012 vložila Evropska zveza za železo in jeklo (Eurofer) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih žic iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike in uporabnike ter indijske organe.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, vključenih v postopek, in da bi se preiskava zaključila v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku sporočila, da bo izbrala vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe in tako smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(7)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v zadevni državi pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(8)

Zahtevane informacije je predložilo skupaj 18 proizvajalcev izvoznikov, nekateri med njimi spadajo v isto skupino, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec, 7 proizvajalcev izvoznikov pa je zaprosilo za individualno preiskavo, če ne bi bili vključeni v vzorec. Petnajst od teh sodelujočih družb je poročalo o izvozu žic iz nerjavnega jekla v Unijo v obdobju preiskave. Zato je bil vzorec izbran na podlagi informacij, ki jih je predložilo teh 15 proizvajalcev izvoznikov.

(9)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati. Izbrani vzorec sta sestavljali dve posamezni družbi in skupina družb, sestavljena iz štirih povezanih družb, ki so skupaj predstavljale več kot 63 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(10)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države o izbiri reprezentativnega vzorca. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(11)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, je bil vzorec omejen na smiselno število družb, ki jih je bilo mogoče preiskati v razpoložljivem času. Družbe, preiskane za namen preiskave, so navedene v uvodni izjavi 19.

(12)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 8, je bilo na začetku prejetih 7 zahtevkov za individualno preiskavo. Zato se je štelo, da bi bile individualne preiskave v tej fazi preveč obremenjujoče in bi onemogočile pravočasen zaključek preiskave.

(13)

Vseeno se bodo zahtevki izvoznikov, ki so v predpisanem roku predložili potrebne informacije, proučili v preostanku preiskave.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je sprva vseboval pet proizvajalcev, za katere je Komisija pred začetkom preiskave vedela, da izdelujejo žice iz nerjavnega jekla v Uniji. Komisija je izbrala vzorec na podlagi prodaje, obsega proizvodnje in zemljepisne lege. Zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku tudi pozvane, naj izrazijo svoja stališča o začasnem vzorcu. Predložena ni bila nobena pripomba glede predlaganega vzorca. Analiza izpolnjenih vprašalnikov je pokazala, da je imel eden od izbranih proizvajalcev Unije povezano družbo, ki se prav tako ukvarja z izdelavo in prodajo žic iz nerjavnega jekla. Zato je bila v vzorec vključena tudi ta povezana družba. Tako je šest vzorčenih proizvajalcev Unije predstavljalo 46,5 % ocenjene celotne proizvodnje Unije. Vzorec se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili vsi nepovezani uvozniki pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku.

(16)

Zahtevane informacije je predložilo skupaj devet nepovezanih uvoznikov, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je izbrala vzorec treh družb, ki so predstavljale 23,8 % uvoza iz Indije v Unijo v OP na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. Vendar dva od izbranih izvoznikov v vzorcu nista predložila izpolnjenega vprašalnika. Zato vzorčenja v tej fazi preiskave ni bilo mogoče uporabiti, uvozniki pa bodo v preostanku preiskave ponovno pozvani k sodelovanju.

(17)

Vprašalniki so bili poslani trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom (skupinam proizvajalcev izvoznikov) v Indiji in proizvajalcem izvoznikom, ki so zahtevali individualno preiskavo, šestim vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim nepovezanim uvoznikom in devetim znanim uporabnikom.

(18)

Izpolnjene vprašalnike so predložili trije vzorčeni proizvajalci izvozniki (skupine proizvajalcev izvoznikov) v Indiji in dva proizvajalca izvoznika, ki sta zahtevala individualno preiskavo, šest vzorčenih proizvajalcev Unije, en nepovezan uvoznik in trije uporabniki.

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih strani:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(21)

Zadevni izdelek je žica iz nerjavnega jekla, ki vsebuje:

trenutno uvrščene pod oznaki KN 7223 00 19 in 7223 00 99 in s poreklom iz Indije.

(22)

Ena stran je trdila, da obstajajo vrste t. i. „visokotehnoloških“ izdelkov, ki se razlikujejo od drugih vrst zadevnega izdelka, proizvedenega v Indiji kot tudi v Uniji. Poleg tega je trdila, da visokotehnološke vrste v nasprotju z večino vrst, izvoženih iz Indije v Unijo, niso osnovni izdelki, temveč posebne vrste izdelka proizvedene za posebne uporabe, iz določene vrste jekla in z določenim premerom, zato se jih ne bi smelo vključiti v preiskavo.

(23)

V tej fazi se zdi, da visokotehnološke vrste sodijo v opredelitev izdelka in imajo podobne osnovne, fizične, kemične in tehnične lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami zadevnega izdelka. Poleg tega kaže, da te vrste proizvajajo tudi proizvajalci v Uniji, torej tehnološke vrste sodijo v obseg preiskave.

(24)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek in izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije, ter izdelek, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se ti izdelki štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

Med preveritvenimi obiski v prostorih treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Indiji in med poznejšo analizo zbranih informacij je bilo ugotovljeno, da so vsi predložili nekaj informacij, ki jih ni bilo mogoče šteti za zanesljive.

(26)

Komisija je v primeru enega od proizvajalcev izvoznikov ugotovila, da stroški, ki jih je navedel v vprašalniku, niso skladni in jih ni bilo mogoče uskladiti s stroški, zabeleženimi v notranjem računovodskem sistemu proizvajalca.

(27)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da so ugotovljene razlike med stroški, sporočenimi Komisiji, in stroški, odkritimi v notranjem računovodskem sistemu med preveritvenim obiskom, posledica napak pri registraciji transakcij in razlik v računovodskih metodah, zlasti v zvezi s porabo surovin. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da podatki v notranjem računovodskem sistemu niso zanesljivi in se ne bi smeli uporabiti za namene preiskave. Čeprav proizvajalec izvoznik uporablja isti računovodski sistem že več let, je trdil, da bi morala analiza Komisije temeljiti na stroških, navedenih v izpolnjenem vprašalniku, in ne na podatkih o stroških iz notranjega računovodskega sistema družbe.

(28)

Opozoriti je treba, da kljub temu, da so bili podatki iz notranjega računovodskega sistema skladni z revidiranimi računovodskimi izkazi, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, med preveritvenim obiskom ni bilo mogoče ugotoviti usklajenosti in s tem povezave med razpredelnicami stroškov, ki so bile posebej pripravljene za tekočo preiskavo, in podatki iz notranjega računovodskega sistema. Zato se v skladu s členom 18 osnovne uredbe šteje, da je treba za namen te protidampinške preiskave uporabiti informacije iz računovodskega sistema proizvajalca izvoznika.

(29)

Zaradi tega je Komisija začasno prilagodila podatke o stroških, ki jih je zagotovil navedeni proizvajalec izvoznik v izpolnjenem vprašalniku, z uporabo razpoložljivih dejstev iz njegovega notranjega računovodskega sistema.

(30)

Komisija je v primeru drugega proizvajalca izvoznika ugotovila, da podatki iz sistema za upravljanje zalog proizvajalca ne podpirajo podatkov o nakupih in porabi surovin, ki so bili Komisiji sporočeni v izpolnjenem vprašalniku. Zlasti se je izkazalo, da se je razdelitev po vrstah jekla v teh virih razlikovala. Komisija ugotavlja, da je vrsta jekla ključni dejavnik pri določanju cene končnega izdelka. Nezanesljive informacije v zvezi z vrsto jekla bi lahko resno izkrivile izračune stroškov in prodajnih cen posameznih vrst izdelka in bi torej lahko bile zavajajoče.

(31)

Toda proizvajalec izvoznik je trdil, da so bile računalniške datoteke, ki so vsebovale podatke o nakupih surovin in jih je Komisija zbrala med preveritvenim obiskom, nepopolne, saj so druge enote v družbi opravile dodatne nakupe surovin, vendar navedeni nakupi niso bili sporočeni ali vključeni v računalniške datoteke, ki jih je Komisija zbrala med preveritvenim obiskom in proučila. Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da so opažene razlike v količinah vrst jekla posledica dejstva, da se nekatere vrste jekla delno medsebojno prekrivajo in da nekateri deli proizvodnega procesa niso sledljivi na ravni posameznih vrst jekla.

(32)

Vendar Komisija ugotavlja, da zgornje trditve družbe v zvezi z dodatnimi nakupi surovin ne zadostujejo za pojasnitev opaženih neskladij na ravni posameznih vrst jekla. Komisija tudi ugotavlja, da družba trdi, da ni mogoče natančno slediti posameznim vrstam jekla v vseh fazah proizvodnega procesa. Ta trditev še dodatno spodkopava zanesljivost celotnega sistema poročanja o vrstah jekla. Predložene informacije v zvezi z vrstami jekla je treba začasno šteti za zavajajoče.

(33)

Komisija meni, da sporočena razdelitev surovin po vrstah jekla ni zanesljiva in se je začasno ne sme upoštevati ter da morajo ugotovitve temeljiti na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zaradi nezanesljivosti celotnega sistema poročanja ugotovitev ni bilo mogoče utemeljiti s sporočenimi vrstami jekla. Zato se je za izračun splošne stopnje dampinga za vse izdelke uporabila skupna poraba vseh surovin kot celota, brez upoštevanja razdelitve po vrstah jekla.

(34)

Komisija je v primeru tretjega proizvajalca izvoznika med preveritvenim obiskom ugotovila, da tokovi surovin, sporočeni v izpolnjenem vprašalniku, niso bili skladni s podatki iz računovodskega sistema proizvajalca. Zdelo se je, da se je razdelitev po vrstah jekla v dveh virih razlikovala.

(35)

Proizvajalec izvoznik je priznal nekaj napak v vprašalniku, ki ga je izpolnil, hkrati pa je trdil, da je razlike v skupnih količinah surovin mogoče uskladiti tako, da se upoštevajo spremembe v zalogah. Toda družba je trdila tudi, da zaradi delnega prekrivanja vrst jekla ni mogoče natančno uskladiti podatkov za vsako posamezno vrsto jekla. Ta trditev še dodatno spodkopava zanesljivost celotnega sistema poročanja o vrstah jekla. Predložene informacije v zvezi z vrstami jekla je treba šteti za zavajajoče.

(36)

Komisija meni, da sporočena razdelitev surovin po vrstah jekla ni zanesljiva in se je začasno ne sme upoštevati ter da morajo ugotovitve temeljiti na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zaradi nezanesljivosti celotnega sistema poročanja ugotovitev ni bilo mogoče utemeljiti s sporočenimi vrstami jekla. Zato se je za izračun splošne stopnje dampinga za vse izdelke uporabila skupna poraba vseh surovin kot celota, brez upoštevanja razdelitve po vrstah jekla.

(37)

Vsak proizvajalec izvoznik je prejel individualno pismo, v katerem so bili navedeni posebni in podrobni razlogi za mnenje, da nekaterih podatkov, navedenih v izpolnjenem vprašalniku, ni mogoče sprejeti. Komisija jim je poleg tega sporočila, da namerava sprejeti začasne ugotovitve na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(38)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so imeli možnost, da predložijo pripombe, in so zahtevali zaslišanja, ki so bila odobrena. Predložili so tudi pisne pripombe glede možne uporabe člena 18 osnovne uredbe. Čeprav so družbe predložile pojasnila, z njimi ni bilo mogoče zadovoljivo razjasniti zgoraj opisanih vprašanj, zato so bili nekateri podatki zamenjani z najzanesljivejšimi dostopnimi dejstvi.

(39)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen, tj. ali je celotni obseg te prodaje predstavljal vsaj 5 % skupnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe. Komisija je ugotovila, da je bil celotni obseg prodaje podobnega izdelka vsakega vzorčenega proizvajalca na domačem trgu reprezentativen.

(40)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih vzorčeni proizvajalci, pri katerih je bil celotni obseg domače prodaje reprezentativen, prodali na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(41)

Vendar, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1, so se primerjave, opisane spodaj, za dva od proizvajalcev izvoznikov opravile na podlagi skupne količine vseh izdelkov, namesto da bi se ločeno primerjale posamezne vrste izdelkov.

(42)

Za vsako vrsto izdelka, ki jo je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katero se je izkazalo, da je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo proučeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega enake ali primerljive vrste izdelka, prodanega za izvoz v Unijo.

(43)

Komisija je nato proučila, ali se prodaja na domačem trgu vsakega vzorčenega proizvajalca lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(44)

Kadar je obseg prodaje določene vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali je višja od njih, pomenil več kakor 80 % celotnega obsega prodaje zadevne vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje zadevne vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(45)

Če je obseg dobičkonosne prodaje predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje zadevne vrste ali je bila tehtana povprečna cena zadevne vrste nižja od proizvodnih stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste v OP.

(46)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovanja.

(47)

Če ni bilo prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali če vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(48)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali in po potrebi prilagojeni tehtani povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA) ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvarili vzorčeni proizvajalci izvozniki, prišteli k njihovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Proizvodni stroški in stroški PSA so bili po potrebi prilagojeni, zlasti kot je pojasnjeno v oddelku 3.1, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruiranju normalne vrednosti.

(49)

Vsaka družba prejme svoje individualne podrobne izračune, uporabljene pri določitvi njene normalne vrednosti, in bo imela možnost predložiti pripombe.

(50)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(51)

Kadar se je zadevni izdelek izvozil neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(52)

Če je izvoz v Unijo potekal prek povezane družbe, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V takih primerih so bile prilagoditve izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno z dajatvami in davki, ter za stroške PSA in dobiček. Uporabljeni so bili stroški PSA povezanega izvoznika, smiselna stopnja dobička pa je bila določena na podlagi stopnje dobička neodvisnega izvoznika zadevnega izdelka.

(53)

Normalna vrednost in izvozna cena vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(54)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(55)

Na tej podlagi so se opravile prilagoditve v zvezi s stroški kopenskega in čezmorskega prevoza, stroški zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja in kredita, popusti in provizijami, če se je pokazalo, da vplivajo na primerljivost cen.

(56)

Kot določa člen 2(11) in (12) osnovne uredbe, je bila za vsako vzorčeno družbo tehtana povprečna normalna vrednost, določena za podobni izdelek, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka.

(57)

Ker je bil člen 18 osnovne uredbe uporabljen za vse tri vzorčene proizvajalce izvoznike, v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe stopnje dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, ni bilo mogoče določiti na podlagi povprečne stopnje dampinga vzorčenih družb.

(58)

V tem primeru se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga, ki se uporabi za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike, začasno določi z uporabo njihove izvozne cene, določene na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu, in normalne vrednosti, določene za vzorčene proizvajalce iz Indije, v kolikor uporaba člena 18 osnovne uredbe ni vplivala na povprečno normalno vrednost.

(59)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 28,0 %.

(60)

Komisija je za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indije najprej opredelila raven sodelovanja. V ta namen je bila izvedena primerjava med skupnimi izvoženimi količinami, navedenimi v vzorčenih izpolnjenih vprašalnikih, in celotnim uvozom iz Indije, ugotovljenim na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu. Ker je bila raven sodelovanja visoka, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni najvišje stopnje dampinga, določene za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(61)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 32,3 %.

(62)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(63)

Podobni izdelek je proizvajalo 27 proizvajalcev Unije. Šteje se, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo imenovani „industrija Unije“.

(64)

Za določitev celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave so se uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(65)

Treba je omeniti, da je eden od proizvajalcev Unije, ki je povezan s proizvajalcem izvoznikom iz Indije in ki je nasprotoval začetku preiskave, tudi vključen v opredelitev industrije Unije.

(66)

Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala približno 139 141 ton. Ta številka vključuje proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjen obseg proizvodnje preostalih proizvajalcev Unije, ki se med preiskavo niso javili.

(67)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo v vzorec vključenih šest proizvajalcev Unije, ki so predstavljali 46,5 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(68)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in celotnega uvoza. Leto 2009 so zaznamovale izjemno visoke cene niklja, ki je glavna surovina za izdelavo zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ter svetovni negativni učinki finančne krize, zaradi česar je bila raven potrošnje Unije v navedenem letu izredno nizka. Vendar so se med letom 2009 in OP razmere na trgu izboljšale, kot je prikazano v spodnji preglednici, in potrošnja Unije se je povečala za 50 %.

(69)

Ugotovljeno je bilo, da se je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo v smislu obsega in tržnega deleža razvijal na naslednji način:

(70)

Obseg uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, in sicer za 110 %. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2009 in 2010, ko se je uvoz iz Indije povečal za 72 %, potrošnja Unije pa za 42 %. Čeprav se je potrošnja med letom 2010 in OP povečala le za 5 %, pa se je obseg uvoza iz Indije v istem obdobju še naprej močno povečeval, in sicer za 22 %.

(71)

Tržni delež dampinškega uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju močno povečal, in sicer za 40 %.

(72)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 22, je ena stran izrazila zaskrbljenost glede dejstva, da protidampinški vprašalnik ni dopuščal možnosti razlikovanja zlasti nekaterih vrst zadevnega izdelka, ki so po njenem mnenju drugačne.

(73)

Ta težava je bila v vprašalniku rešena z razširitvijo t. i. kontrolnih številk izdelka, da bi se jasno opredelile ustrezne vrste v preiskavi, zlasti za izvedbo primerjave cen. V tej fazi je preiskava pokazala, da so proizvajalci izvozniki iz Indije izvažali le omejene količine teh visokotehnoloških vrst. Ne glede na to je treba poudariti, da so spremembe kontrolnih številk izdelka zagotovile neposredno primerjavo cen nekaterih vrst izdelkov s cenami podobnih vrst izdelka.

(74)

Spodnja preglednica prikazuje povprečno ceno dampinškega uvoza:

(75)

Povprečne cene uvoza iz Indije so se v obravnavanem obdobju povečale za 35 %, vendar so v istem obdobju ostale nižje od prodajnih cen industrije Unije (glej uvodno izjavo 93). To pojasnjuje porast obsega uvoza in znatno povečanje tržnega deleža izvoznikov iz Indije za 40 % v istem obdobju.

(76)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije za vrsto izdelka, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za dampinško uvožene vrste izdelka vzorčenih proizvajalcev iz Indije, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu.

(77)

Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodka od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal 15-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države na trg Unije. Dejstvo, da so bile cene dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju nižje v primerjavi s cenami proizvajalcev Unije, pojasnjuje znatno povečanje obsega uvoza iz Indije in njegovega tržnega deleža med letom 2009 in OP.

(78)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza iz Indije na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo vzorčenje uporabljeno za pregled morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(80)

Komisija je za namene analize škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. V zvezi s tem se gospodarski položaj industrije Unije oceni na podlagi (a) makroekonomskih kazalnikov, in sicer kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež in rast, zaposlenost, produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, za katere so bili podatki zbrani na ravni celotne industrije Unije, in na podlagi (b) mikroekonomskih kazalnikov, in sicer kazalnikov, kot so povprečna cena na enoto, stroški na enoto, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala, zaloge in stroški dela, za katere so bili podatki zbrani na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(81)

Omeniti je treba, da so se za določitev makroekonomskih kazalnikov in zlasti podatkov, ki se nanašajo na nevzorčene proizvajalce Unije, uporabile vse razpoložljive informacije o industriji Unije, vključno z informacijami iz pritožbe, podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem, in izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(82)

Mikroekonomski kazalniki so bili določeni na podlagi informacij, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih sporočili vzorčeni proizvajalci Unije.

(83)

Trendi proizvodnje Unije, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(84)

Proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 32 %, kar je v določeni meri posledica pozitivnega razvoja potrošnje. Toda obseg proizvodnje se med letom 2010 in OP ni spremenil.

(85)

Medtem ko se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju izboljšala in povečala za 13 odstotnih točk, je proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju v osnovi ostala stabilna.

(86)

Trendi v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem in rastjo so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(87)

Po znatnem povečanju med letoma 2009 in 2010 zaradi povečane potrošnje se je obseg prodaje nepovezanim strankam upočasnil in nanj ni pozitivno vplivalo nadaljnje povečanje povpraševanja (4,9 % med letoma 2010 in 2011). To se kaže tudi v trendu povečevanja končnih zalog, ki so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 41 %, kot je prikazano v uvodni izjavi 100.

(88)

Poleg tega se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4,7 odstotne točke kljub stalnemu povečevanju potrošnje, ki se je povečala za 50 %.

(89)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 68, se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP povečala za 50 %, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza v istem obdobju znatno povečal, in sicer za 110 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 70. Rast trga Unije je med letom 2009 in OP torej deloma absorbiral dampinški uvoz, medtem ko se je prodaja industrije Unije na trgu Unije v istem obdobju povečala za 40 %. To kaže, da industrija Unije zaradi vedno večjega tržnega deleža dampinškega uvoza ni mogla v celoti izkoristiti rasti potrošnje Unije.

(90)

Kljub težkemu finančnemu položaju, ki je opisan v uvodnih izjavah 94–99, je zaposlenost v industriji Unije v obravnavanem obdobju ostala relativno stabilna. Produktivnost, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega na leto, se je glede na povečan obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo 84) v istem obdobju povečala za 30 %, kar nakazuje, da si je industrija Unije močno prizadevala izboljšati svojo učinkovitost.

(91)

Stopnje dampinga treh od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz Indije presegajo raven de minimis (glej uvodno izjavo 62). Glede na sektor zadevnega izdelka, obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz Indije, ki so obravnavani zgoraj, učinka dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(92)

Spomniti je treba, da so bili leta 1999 uvedeni protidampinški in protisubvencijski ukrepi (4) za zadevni izdelek. Vendar pa zaradi časovne razlike med iztekom ukrepov, uvedenih leta 1999, in sedanjo preiskavo ni razpoložljivih podatkov za oceno učinka preteklega dampinga. V preiskavi vsekakor ni bilo odkritih nikakršnih dokazov, da industrija še vedno okreva od preteklih dampinških praks.

(93)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju povišala za 34 %. Povečanje kaže na splošno povišanje stroškov surovin, s katerim se je industrija soočala v istem obdobju. Proizvajalci Unije so lahko leta 2011 in v OP samo zmerno povišali cene, da bi pokrili vedno večje proizvodne stroške, in sicer ravno dovolj, da je njihova dobičkonosnost leta 2011 ostala nekoliko višja od 1 %, v OP pa na ravni praga dobička. Torej, kot kažejo številke v zgornji preglednici, industrija Unije tudi z znatnim povišanjem prodajne cene ni dosegla ustrezne ravni dobička.

(94)

Denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije ter njihova zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju razvijali na naslednji način:

(95)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije je bila določena tako, da se je neto dobiček pred obdavčitvijo od prodaje podobnega izdelka nepovezanim strankam izrazil kot odstotek ustreznih prihodkov od prodaje. Vzorčeni proizvajalci Unije so leta 2009 ustvarjali izgubo, vendar so leta 2010 začeli okrevati zaradi 50-odstotnega povečanja potrošnje, ki je opisano v uvodni izjavi 68. Toda stopnje dobička so bile pri 0,2 % še vedno precej nižje od primerne stopnje dobička v jeklarskem sektorju, čeprav se je dobičkonosnost nekoliko povečala. Stopnja ciljnega dobička je bila res začasno določena na 5 %, ker se šteje, da to ustreza stopnji, ki bi jo industrija te vrste v sektorju preiskovanega izdelka lahko dosegla s prodajo podobnega izdelka v Uniji v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza, kot je navedla industrija Unije. Poleg tega je teh 5 % stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je obravnavala kot ustrezna minimalna stopnja v drugih preiskavah podobnih izdelkov v istem sektorju.

(96)

Proizvajalci Unije so v OP dosegli prag dobička, toda zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz, cen niso mogli uskladiti s stroški in zato niso dosegli zadovoljivih rezultatov. Ta položaj je pojasnjen tudi z dejstvom, da se izdelek iz preiskave obravnava kot osnovni izdelek, zato so cene glavni dejavnik, ki vpliva na izbiro strank.

(97)

Denarni tok, to je sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, ki je bil izračunan na podlagi poslovanja, je bil negativen do leta 2010. Čeprav se je leta 2011 izboljšal, se je med letom 2011 in OP zmanjšal za 34 %.

(98)

Razvoj dobičkonosnosti in denarnega toka je v obravnavanem obdobju omejil zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za vlaganje v svoje dejavnosti in ogrozil njihov razvoj. Zato je bila zmožnost zbiranja kapitala in kritja stroškov proizvajalcev Unije omejena. Čeprav je vzorčenim proizvajalcem Unije v letu 2010 uspelo izvesti nekaj naložb, povezanih s podobnim izdelkom, se je obseg teh pozneje zmanjšal, zlasti v OP, ko se je zmanjšal za 51 % v primerjavi z ravnjo iz leta 2010. Poleg tega, čeprav je donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb, leta 2011 postala pozitivna, se je v OP občutno zmanjšala, in sicer za 5,9 odstotne točke, s tem pa je dosegla nizko raven 0,8 %.

(99)

Glede na zgoraj navedeno je mogoče sklepati, da je finančna uspešnost vzorčenih proizvajalcev Unije v OP ostala nekoliko negotova.

(100)

Raven zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 41 %, to povečanje pa je sovpadlo z izgubo tržnega deleža, zlasti v OP.

(101)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju skromno povečali, zato niso odločilen dejavnik pri povečanju stroškov proizvodnje.

(102)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije ni v celoti izkoristila povečanja potrošnje v obravnavanem obdobju in zlasti v OP. Večina kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije se je sprva, tj. med letoma 2009 in 2010, precej izboljšala, toda pozneje je njen gospodarski položaj stagniral ali se celo poslabšal.

(103)

Nekateri kazalniki, kot sta proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije, so se v času razcveta trga med letoma 2009 in 2010 res znatno povečali, toda od leta 2010 naprej so zabeležili upočasnitev. Ta položaj se je pojavil kljub nadaljnjemu povečanju potrošnje.

(104)

Poleg tega je cenovni pritisk, ki je prevladoval na trgu Unije zlasti v OP, resno vplival na kazalnike škode v zvezi s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, naložbe in dobičkonosnost. Industrija Unije ni mogla dovolj zvišati svojih cen, da bi pokrila proizvodne stroške med letoma 2009 in 2010. Dobičkonosnost se je med letoma 2009 in 2011 izboljšala in je leta 2011 ustvarila majhen dobiček v višini 1,4 %; v OP pa se je začela spet slabšati in je dosegla le prag dobička. To pomeni, da je bila oslabljena tudi zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in okrevanje.

(105)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(106)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz Indije industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se šteje za znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, in sicer zaradi zagotovitve, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(107)

Preiskava je pokazala, da se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju povečala za 50 % in da se je istočasno obseg uvoza iz Indije več kot podvojil. Po drugi strani je povečanje dampinškega uvoza sovpadlo z upočasnjeno rastjo obsega prodaje industrije Unije nepovezanim strankam med letom 2010 in OP.

(108)

V zvezi s cenovnim pritiskom, ki je v obravnavanem obdobju prevladoval na trgu Unije, je bilo ugotovljeno, da so povprečne cene uvoza iz Indije v celem obdobju ostale nižje od povprečnih prodajnih cen industrije Unije. Dampinški uvoz iz Indije je v OP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za povprečno 15 % in tako povečal svoj tržni delež za 40 % med letom 2009 in OP, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4,7 odstotne točke (s 67,6 % leta 2009 na 62,9 % v OP). Izguba tržnega deleža kaže, da je industrija Unije lahko samo v omejenem obsegu izkoristila povečano potrošnjo.

(109)

Industrija Unije je zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov poskušala zvišati ceno na enoto za nepovezane stranke, kot je prikazano v uvodni izjavi 93. Vendar zaradi cenovnega pritiska, ki ga je povzročil vse večji obseg dampinškega uvoza iz Indije, kot je navedeno zgoraj, zvišanje cen ni zadostovalo za pokritje naraščajočih stroškov, zato industrija Unije ni mogla doseči zadovoljive ravni dobička, ki se lahko šteje za nujno za to industrijo.

(110)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da je povečanje dampinškega uvoza iz Indije po cenah, ki so stalno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, odločilno prispevalo k povzročitvi znatne škode za industrijo Unije.

(111)

Poleg dampinškega uvoza iz Indije, ki je predstavljal 48 % celotnega uvoza na trg Unije v OP, je bilo treba v zvezi z vzročno zvezo proučiti tudi druge vire uvoza, vključno z Ljudsko republiko Kitajsko, Korejo in Švico.

(112)

Preiskava je pokazala, da so povprečne prodajne cene proizvajalcev izvoznikov iz Koreje in Švice v obravnavanem obdobju in zlasti v OP ostale nad prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov iz Indije in industrije Unije. Poleg tega se je tržni delež teh dveh držav v OP zmanjšal za 0,5 oziroma 1,6 odstotne točke.

(113)

Povprečna cena uvoza iz Ljudske republike Kitajske je bila nižja od ravni cen industrije Unije, tržni delež navedene države pa je v obravnavanem obdobju naraščal. Vendar pa je preiskava pokazala, da je bil nabor izdelkov, uvoženih iz Kitajske, drugačen in da kitajski izdelki niso neposredno konkurenčni izdelkom industrije Unije ali izdelkom s poreklom iz Indije. Zato se je štelo, da izvoz iz Kitajske ne more znatno vplivati na osnovne vrste izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije na trgu Unije. Torej je bil morebiten učinek uvoza iz Kitajske na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, minimalen.

(114)

Vseeno je proizvajalec izvoznik trdil, da bi bilo treba uvoz žic iz nerjavnega jekla iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Švice vključiti v obseg te preiskave.

(115)

Poleg navedenih dejstev in premislekov je treba opozoriti, da v začetni fazi in vse do zdaj ni bilo dokazov o dampingu, škodi ali vzročni zvezi, ki bi utemeljili začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom iz navedenih držav. Tudi če bi obstajali dokazi, ki bi utemeljili preiskavo uvoza iz drugih držav, razlika v obravnavi, tj. začetek protidampinškega postopka samo proti uvozu iz Indije, ne bi pomenila diskriminacije. Zato trditev, da bi bilo treba te države vključiti v obseg preiskave, ni utemeljena in jo je treba zavrniti.

(116)

Na podlagi navedenega se sklene, da izvoz iz tretjih držav ni znatno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(117)

Celotni obseg izvoza zadevnega izdelka industrije Unije je predstavljal 8,5 % celotne proizvodnje v OP. To sliko kaže izvoz nepovezanim strankam s strani vzorčenih proizvajalcev Unije, katerih izvoz je predstavljal 7 % proizvodnje v OP, cene pa so bile 36 % višje kot cene na trgu EU v istem obdobju. Na podlagi tega se lahko sklene, da izvozna dejavnost industrije Unije ni mogla biti morebitni vzrok za znatno škodo.

(118)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi 68, je bila potrošnja v letu 2009 posebej nizka zaradi izredno visokih ravni cene niklja in učinkov gospodarske krize. Te razmere vsekakor pojasnjujejo posebno slab finančni položaj industrije Unije leta 2009. Vendar je treba omeniti, da se v razmerah naraščajoče potrošnje od leta 2010 naprej uspešnost nizkocenovnega dampinškega uvoza povsem razlikuje od uspešnosti industrije Unije.

(119)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije tudi med splošnim gospodarskim okrevanjem ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje in da se je njen tržni delež manjšal v celotnem obravnavanem obdobju, medtem ko se je tržni delež dampinškega izvoza iz Indije povečal.

(120)

Zato, čeprav sta gospodarska kriza in zvišanje cen surovin morda pripomogla k slabi uspešnosti industrije Unije, na splošno ni mogoče šteti, da je njun učinek prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(121)

Dokazano je bilo, da sta se obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju bistveno povečala (za 110 % oziroma 40 %). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta uvoz stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije, zlasti pa v OP (povprečno za 15 %).

(122)

To povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Indije je sovpadlo s počasnim razvojem finančnega položaja industrije Unije zlasti od leta 2010 naprej. Zato industrija Unije kljub okrevanju potrošnje povečanja proizvodnih stroškov ni mogla na zadovoljivi ravni prenesti na svoje stranke, posledično pa so finančni kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in naložbe, ostali na nizki ravni.

(123)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso bili takšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz Indije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Na podlagi navedene analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno ugotovi, da je dampinški uvoz iz Indije povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(125)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučevalo, ali kljub začasni ugotovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(126)

Industrija Unije vključuje 27 znanih proizvajalcev, ki predstavljajo celotno proizvodnjo podobnega izdelka v Uniji. Proizvajalci so v različnih državah članicah Unije in so v OP neposredno zaposlovali 1 747 ljudi v zvezi s podobnim izdelkom.

(127)

Eden od proizvajalcev Unije, ki predstavlja razmeroma majhen delež proizvodnje Unije in ima povezano družbo v Indiji, je nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 je trdil tudi, da visokotehnološki izdelki ne bi smeli biti zajeti in da uvedba enakih ukrepov za to vrsto izdelka ni v interesu Unije.

(128)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 72, se je ta težava v vprašalniku rešila z razširitvijo kontrolnih številk izdelka, s čimer so se jasno opredelile zadevne vrste v preiskavi. Vendar je preiskava v tej fazi pokazala, da preiskava zajema visokotehnološke izdelke in da proizvajalci izvozniki iz Indije izvažajo le omejene količine te vrste izdelkov. Zato se pomisleki, ki jih je izrazil ta proizvajalec, niso šteli za utemeljene, njegove trditve pa so bile zavrnjene.

(129)

Ugotovljeno je bilo, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Indije utrpela znatno škodo. Spomniti je treba, da industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti naraščajoče potrošnje in da je finančni položaj industrije Unije ostal negotov.

(130)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo protidampinških dajatev znova vzpostavili pravični pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen podobnega izdelka s proizvodnimi stroški.

(131)

Pričakuje se lahko tudi, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi pozitivno vplivalo na njeno dobičkonosnost in splošni finančni položaj. Uvedba ukrepov bi industriji omogočila, da ohrani in nadalje razvija svoja prizadevanja za stroškovno učinkovitost.

(132)

Če se ukrepi ne uvedejo, je pričakovati nadaljnje izgube tržnega deleža, dobičkonosnost industrije Unije pa bi se poslabšala.

(133)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz Indije v interesu industrije Unije.

(134)

Vprašalniki so bili poslani devetim uporabnikom v Uniji. Samo trije so predložili izpolnjene vprašalnike, kar pomeni približno 6 % celotnega uvoza zadevnega izdelka iz Indije v OP. Delujejo v sektorjih, povezanih s predelavo hrane, vključno s komercialnimi kuhinjami, pripravo in dostavo hrane in gospodinjskimi aparati, ter v avtomobilski industriji.

(135)

V povprečju so nakupi izdelkov iz Indije predstavljali približno 67 % njihovih celotnih nakupov zadevnega izdelka, le za enega od uporabnikov pa je bila Indija edini vir dobave. V OP je povprečni delež prometa, ki vključuje zadevni izdelek, predstavljal 54 % njihovega celotnega prometa.

(136)

Preiskava je pokazala, da je bila povprečna dobičkonosnost vseh sodelujočih uporabnikov v sektorjih, ki uporabljajo zadevni izdelek, v OP nad 9-odstotnim dobičkom od prometa.

(137)

Verjeten učinek predlaganih ukrepov je bil ocenjen na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili uporabniki, in celotnega trga Unije za zadevni in podobni izdelek. Ob predpostavki najslabšega možnega primera za trg Unije, tj. da povišanja cen ne bo mogoče prenesti na distribucijsko verigo in da bodo uporabniki še naprej kupovali izdelke iz Indije v enakih količinah kot prej, bi učinek dajatve na dobičkonosnost uporabnikov pomenil zmanjšanje za približno 1,2 odstotne točke.

(138)

Opozoriti je treba, da je imel eden od uporabnikov nevtralno stališče glede preiskave, saj meni, da uvedba ukrepov ne bo znatno vplivala na tržne cene, saj bi morebitno povišanje cen absorbirali distributerji.

(139)

Drug uporabnik je izrazil zaskrbljenost, da bodo ukrepi, če bodo uvedeni, vplivali tudi na nekatere vrste izdelkov, ki se v Uniji ne proizvajajo več. Vendar je preiskava pokazala, da se vrste izdelkov, ki jih je navedel zadevni uporabnik, v Uniji še vedno proizvajajo in da povpraševanje po navedenih vrstah nerjavnega jekla ni veliko. Poleg tega je treba opozoriti, da proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju niso proizvajali s polno zmogljivostjo in da bi se torej v primeru, da bi se povpraševanje povečalo, lahko ustrezno povečala tudi proizvodnja.

(140)

Treba je poudariti, da bi lahko uporabniki, kar zadeva kakovost ali ceno izdelka, enostavno zamenjali svoje vire dobave, ker je zadevni izdelek standardiziran v smislu sektorja in uporabe. Uvedba ukrepov ne sme izključevati možnosti uvoza zadevnega izdelka iz drugih držav in celo iz Indije, potem ko bodo odpravljeni učinki, ki zaradi dampinga izkrivljajo trgovino.

(141)

Ob upoštevanju navedenega, tudi če obstaja verjetnost, da bodo ukrepi za uvoz iz Indije na nekatere uporabnike vplivali bolj negativno kot na druge, se šteje, da je splošni učinek na uporabnike omejen.

(142)

Sodelovanje nepovezanih uvoznikov je bilo omejeno. Devet uvoznikov je predložilo informacije za vzorčenje, toda sodeloval je le eden. Ta družba je predstavljala približno 7 % skupnega uvoza iz Indije v OP. Družba nasprotuje uvedbi ukrepov, saj je Indija njen daleč najpomembnejši dobavitelj. Čeprav bi imela uvedba ukrepov negativen učinek na dobičkonosnost družbe uvoznice, ker bi imela tako višje stroške, bi morala biti družba sposobna prenesti vsaj del povišanja stroškov na svoje stranke.

(143)

Poleg tega bi se uvozniki lahko preusmerili na druge vire, vključno z industrijo Unije in drugimi državami izvoznicami.

(144)

Na podlagi tega se začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov.

(145)

Glede na navedeno se začasno sklene, da na podlagi informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Indije.

(146)

Poleg tega se ob upoštevanju splošnega učinka protidampinških ukrepov na trg Unije zdi, da pozitivni učinki, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine, ki so bolj omejene.

(147)

Glede na sklepne ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(148)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(149)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da bi moral vsak morebiten ukrep omogočiti industriji Unije, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza.

(150)

Zato je bila stopnja odprave škode izračunana na podlagi primerjave tehtane povprečne cene dampinškega uvoza, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen iz uvodne izjave 77, in neškodljive cene industrije Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela razumna stopnja dobička. Stopnja ciljnega dobička je bila začasno določena na 5 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 95.

(151)

Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene kot odstotek povprečne celotne uvozne cene CIF; glej uvodno izjavo 154.

(152)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške dajatve uvesti za uvoz nekaterih žic iz nerjavnega jekla s poreklom iz Indije na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(153)

Kar zadeva vzporedno protisubvencijsko preiskavo v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe in z drugim pododstavkom člena 24(1) Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (5), za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Vse subvencijske sheme, obravnavane v začasni protisubvencijski uredbi (6), se nanašajo na izvozno subvencioniranje. Ustrezne stopnje začasnih protidampinških dajatev zadevnih sodelujočih proizvajalcev se zato ustrezno prilagodijo.

(154)

Na podlagi navedenega so bile začasne stopnje protidampinških dajatev določene s primerjavo med stopnjami škode, stopnjami dampinga in stopnjami izravnalnih dajatev. V skladu s tem so predlagane protidampinške dajatve naslednje:

(155)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki ga proizvajajo te družbe, torej posebej navedeni pravni subjekti. Uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(156)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se nemudoma naslovi na Komisijo (7) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(157)

Za zagotovitev ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(158)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –