25.4.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 115/18

(1)

Ker vlagatelji poskušajo izpolniti tudi socialne cilje in si ne prizadevajo zgolj za doseganje finančnega donosa, se v Uniji vse bolj razvija trg socialnega vlaganja, ki ga sestavljajo tudi investicijski skladi, ki vlagajo v socialna podjetja. Taki investicijski skladi zagotavljajo finančna sredstva socialnim podjetjem, ki so dejavnik socialnih sprememb, saj ponujajo inovativne rešitve za socialne težave, pomagajo na primer pri odpravljanju socialnih posledic finančne krize, in pomembno prispevajo k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020, kakor so določeni v sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(2)

Ta uredba je del pobude za socialno podjetništvo, ki jo je vzpostavila Komisija v svojem sporočilu z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Pobuda za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij“.

(3)

Določiti je treba skupni okvir pravil v zvezi z uporabo oznake „EuSEF“ za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, zlasti sestavo portfelja skladov, ki delujejo pod to oznako, njihove upravičene naložbene cilje, naložbena orodja, ki jih lahko uporabljajo, in kategorije vlagateljev, ki so upravičeni do vlaganja vanje, z enotnimi pravili v Uniji. Brez takšnega skupnega okvira obstaja tveganje, da države članice sprejemajo različne ukrepe na nacionalni ravni, kar bi neposredno negativno vplivalo na pravilno delovanje notranjega trga in ga oviralo, saj bi za sklade, ki želijo delovati v celotni Uniji, v različnih državah članicah veljala različna pravila. Poleg tega bi lahko različne zahteve glede kakovosti sestave portfelja, naložbenih ciljev in upravičenih vlagateljev povzročile različne stopnje varstva vlagateljev ter ustvarile nejasnost v zvezi z naložbenim predlogom, povezanim s kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo. Vlagatelji bi morali imeti tudi možnost primerjati naložbene predloge različnih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo. Odpraviti je treba bistvene ovire za čezmejno zbiranje sredstev prek kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in preprečiti izkrivljanje konkurence med temi skladi ter preprečiti, da bi v prihodnosti nastale podobne ovire pri trgovanju in bistvena izkrivljanja konkurence. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(4)

Sprejeti je treba uredbo, ki bo določila enotna pravila za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo in naložila ustrezne obveznosti njihovim upraviteljem v vseh državah članicah, ki želijo zbirati kapital v celotni Uniji v okviru oznake „EuSEF“. S temi zahtevami bi bilo treba zagotoviti zaupanje vlagateljev, ki želijo vlagati v take sklade. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za obstoječe nacionalne ureditve, ki omogočajo naložbe v socialno podjetništvo in za katere se ne uporablja oznaka „EuSEF“.

(5)

Z opredelitvijo zahtev glede kakovosti pri uporabi oznake „EuSEF“ v obliki uredbe se zagotovi, da se te zahteve neposredno uporabljajo za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva z uporabo te oznake. To prav tako zagotavlja enotne pogoje za uporabo te oznake s tem, da se prepreči obstoj različnih nacionalnih zahtev, ki so posledica prenosa direktive. Upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov, ki uporabljajo oznako, bi morali upoštevati enaka pravila v celotni Uniji, kar bo tudi povečalo zaupanje vlagateljev. S to uredbo se zmanjšuje regulativna zapletenost in stroški upraviteljev za ravnanje v skladu s pogosto različnimi nacionalnimi pravili, ki urejajo take sklade, zlasti za upravitelje, ki želijo kapital zbirati čezmejno. Prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(6)

Obstajati bi morala možnost notranjega ali zunanjega upravljanja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Pri notranjem upravljanju kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo je sklad tudi upravitelj in bi moral zato izpolnjevati vse zadevne zahteve za upravitelje po tej uredbi in biti registriran v skladu s to uredbo. Vendar kvalificiranemu skladu za socialno podjetništvo z notranjim upravljanjem ne bi smelo biti dovoljeno, da deluje kot zunanji upravitelj drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali podjemov za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(7)

Za pojasnitev odnosa med to uredbo in drugimi pravili za kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje je treba določiti, da se ta uredba uporablja le za upravitelje kolektivnih naložbenih podjemov, ki niso KNPVP iz področja uporabe Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (4), ki so bili ustanovljeni v Uniji in so registrirani pri pristojnem organu v matični državi članici v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (5), če ti upravitelji upravljajo portfelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo. Vendar bi morali zunanjim upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so registrirani v skladu s to uredbo, dovoliti tudi upravljanje KNPVP, če za to pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

(8)

Poleg tega se ta uredba uporablja le za upravitelje tistih kolektivnih naložbenih podjemov, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU. Za namene te uredbe se prag izračuna na enak način kot prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU.

(9)

Vendar pa bi morali imeti upravitelji, registrirani v skladu s to uredbo in katerih skupna upravljana sredstva naknadno presežejo prag iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU ter zato potrebujejo dovoljenje pristojnih organov matične države članice v skladu s členom 6 navedene direktive, možnost še naprej uporabljati oznako „EuSEF“ v zvezi s trženjem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v Uniji, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive in v zvezi s kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo še naprej ves čas izpolnjujejo določene zahteve za uporabo oznake „EuSEF“ iz te uredbe. To velja tako za obstoječe kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, kot za tiste, ki so ustanovljeni po prekoračitvi praga.

(10)

Kadar upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov ne želijo uporabljati oznake „EuSEF“, se ta uredba ne uporablja. V teh primerih se morala še naprej uporabljati veljavna nacionalna pravila in splošna pravila Unije.

(11)

Ta uredba bi morala določiti enotna pravila o značilnostih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, zlasti o kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera bo dovoljeno vlaganje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, in naložbenih instrumentih, ki bodo uporabljeni. To je potrebno za jasno razmejitev med kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo in alternativnimi naložbenimi skladi, ki uporabljajo druge, manj specializirane naložbene strategije, na primer odkupe, ki jih ta uredba ne želi spodbujati.

(12)

Za zagotavljanje potrebne jasnosti in zanesljivosti bi bilo treba s to uredbo določiti tudi enotna merila za opredelitev socialnih podjetij kot kvalificiranih portfeljskih podjetij. Socialno podjetje bi moralo biti opredeljeno kot izvajalec dejavnosti v socialni ekonomiji, katerega glavni cilj je doseganje socialnega učinka, ne pa ustvarjanje dobička za lastnike in delničarje. Deluje z zagotavljanjem izdelkov in storitev za trg, svoje dobičke pa uporablja pretežno za doseganje socialnih ciljev. Upravlja se odgovorno in pregledno, predvsem z vključevanjem zaposlenih, potrošnikov in zainteresiranih strani, na katere vplivajo njegove komercialne dejavnosti.

(13)

Ker je glavni cilj socialnih podjetij doseganje pozitivnega socialnega učinka in ne povečevanje dobička, bi morala ta uredba spodbujati samo kvalificirana portfeljska podjetja, ki se osredotočajo na doseganje pozitivnega socialnega učinka, ki ga je mogoče izmeriti. Izmerljiv in pozitiven socialni učinek bi lahko vključeval zagotavljanje storitev za priseljence, ki bi bili sicer izključeni, ali ponovno vključevanje marginaliziranih skupin na trg dela z zagotavljanjem zaposlitve, usposabljanja ali druge pomoči. Socialna podjetja uporabljajo svoj dobiček za doseganje svojega glavnega socialnega cilja ter se upravljajo odgovorno in pregledno. Kadar kvalificirano portfeljsko podjetje izjemoma želi dobiček razdeliti med svoje delničarje in lastnike, bi moralo imeti vnaprej določene postopke in pravila za razdelitev dobička. Ta pravila bi morala določati, da taka razdelitev dobička ne ogroža glavnega socialnega cilja kvalificiranega socialnega portfeljskega podjetja.

(14)

Socialna podjetja zajemajo zelo različna podjetja, imajo različne pravne oblike in zagotavljajo socialne storitve ali izdelke občutljivim, marginaliziranim, prikrajšanim ali izključenim osebam. Take storitve vključujejo dostop do stanovanja, zdravstvene oskrbe, pomoči za starejše osebe ali invalide, otroškega varstva, zaposlitve in usposabljanja ter obvladovanje odvisnosti. Socialna podjetja vključujejo tudi podjetja, ki pri proizvodnji izdelkov ali storitev upoštevajo socialni cilj, pri čemer pa lahko njihove dejavnosti obsegajo tudi nesocialne izdelke ali storitve. Te dejavnosti zajemajo socialno in poklicno vključenost z zagotavljanjem dostopa do zaposlitve za osebe, ki so prikrajšane zlasti zaradi nezadostnih kvalifikacij ali socialnih ali poklicnih težav, zaradi katerih so izključene in marginalizirane. Te dejavnosti lahko obsegajo tudi varstvo okolja s socialnim učinkom, na primer z odpravljanjem onesnaževanja, recikliranjem in obnovljivimi viri energije.

(15)

V skladu s ciljem natančne opredelitve kolektivnih naložbenih podjemov, ki bodo zajeti s to uredbo, ter da se zagotovi osredotočenje na zagotavljanje kapitala socialnim podjetjem, bi morali kot kvalificirani skladi za socialno podjetništvo veljati skladi, ki nameravajo vsaj 70 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložiti v taka podjetja. Kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ne bi smelo biti dovoljeno, da več kot 30 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic vložijo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe. To pomeni, da bi bilo treba v življenjski dobi kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo 70 % prag rezervirati za kvalificirane naložbe, 30 % prag pa bi moral biti zgornja meja za nekvalificirane naložbe. Ta praga bi bilo treba izračunati na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh ustreznih stroškov, ter deležev v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih. Ta uredba bi morala določati podrobnosti, potrebne za izračun pragov.

(16)

Namen te uredbe je spodbuditi rast socialnih podjetij v Uniji. Naložbe v kvalificirana portfeljska podjetja s sedežem v tretjih državah lahko kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo prinesejo več kapitala ter s tem koristijo socialnim podjetjem v Uniji. Vendar ta uredba v nobenem primeru ne bi smela koristiti naložbam v portfeljska podjetja, ustanovljena v tretjih državah, za katere je značilno pomanjkanje ustreznih dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in z vsako drugo državo članico, v katerih so enote ali deleži kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo namenjeni trženju, ali pomanjkanje učinkovite izmenjave informacij pri davčnih zadevah.

(17)

Kvalificiran sklad za socialno podjetništvo bi moral najprej biti ustanovljen v Uniji, da bi lahko uporabljal oznako „EuSEF“, kot jo določa ta uredba. Komisija bi morala v dveh letih od datuma začetka uporabe te uredbe pregledati omejitev uporabe oznake „EuSEF“ za sklade, ustanovljene v Uniji, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah.

(18)

Upravitelji skladov za socialno podjetništvo bi morali biti sposobni med življenjsko dobo sklada privabljati dodatne kapitalske zaveze. Take dodatne kapitalske zaveze med življenjsko dobo kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo bi bilo treba upoštevati pri razmisleku o naslednji naložbi v sredstva, ki niso kvalificirana. Dodatne kapitalske zaveze bi morale biti dovoljene v skladu z merili in pod pogoji iz pravil upravljanja ali ustanovnega akta kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo.

(19)

Ob upoštevanju specifičnih potreb socialnih podjetij po financiranju je treba doseči jasnost v zvezi z vrstami instrumentov, ki bi jih moral kvalificirani sklad za socialno podjetništvo uporabljati za tako financiranje. Zato ta uredba določa enotna pravila o upravičenih instrumentih, ki jih kvalificirani sklad za socialno podjetništvo uporablja pri vlaganjih in ki zajemajo lastniške in navidezne lastniške instrumente, dolžniške instrumente, kot so zadolžnice in potrdila o vlogah, naložbe v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, zavarovana ali nezavarovana posojila in nepovratna sredstva. Da bi preprečili zmanjšanje vrednosti naložb v kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti kvalificiranemu skladu za socialno podjetništvo dovoljene le naložbe v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, kadar ti drugi kvalificirani skladi za socialno podjetništvo niso sami vložili več kot 10 % svojih združenih kapitalskih vložkov in neporabljenega kapitala na vpoklic v druge kvalificirane sklade za socialno podjetništvo.

(20)

Osrednja dejavnost kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo je zagotavljanje sredstev socialnim podjetjem z neposrednimi naložbami. Kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ne bi smeli niti sodelovati v sistemsko pomembnih bančnih dejavnostih zunaj običajnega bonitetnega zakonodajnega okvira (tako imenovano „bančništvo v senci“) niti uporabljati običajnih strategij zasebnega kapitala, kot so odkupi z vzvodom.

(21)

Za ohranjanje potrebne prožnosti v svojem naložbenem portfelju bi moralo biti kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo omogočeno, da vlagajo v sredstva, ki niso kvalificirane naložbe, če te naložbe ne presegajo 30-odstotnega praga za nekvalificirane naložbe. Deleži v denarnih sredstvih in njihovih ustreznikih se pri izračunu te meje ne bi smeli upoštevati, saj se ti deleži ne obravnavajo kot naložbe. Kvalificirani skladi za socialno podjetništvo bi morali vlagati s skladu s svojo strategijo etičnih naložb, tako na primer ne bi smeli vlagati v orožno industrijo, kjer lahko pride do kršitev človekovih pravic ali do odlaganja elektronskih odpadkov.

(22)

Za zagotovitev, da bo oznaka „EuSEF“ zanesljiva in lahko prepoznavna za vlagatelje v celotni Uniji, bi morali uporabo oznake „EuSEF“ pri trženju kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po Uniji dovoliti le upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti iz te uredbe.

(23)

Za zagotovitev ločenega in prepoznavnega profila kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki ustreza njihovemu namenu, bi bilo treba določiti enotna pravila o sestavi portfelja in naložbenih tehnikah, ki so dovoljene za take sklade.

(24)

Za zagotovitev, da kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ne prispevajo k razvoju sistemskih tveganj ter da se taki skladi s svojimi naložbenimi dejavnostmi osredotočajo na podpiranje kvalificiranih portfeljskih podjetij, uporaba finančnih vzvodov na ravni sklada ne bi smela biti dovoljena. Upraviteljem kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo bi moralo biti dovoljeno, da najemajo posojila ali izdajajo zadolžnice ali jamstva na ravni kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo le, če so taka posojila, zadolžnice ali jamstva krita z neporabljenim kapitalom na vpoklic in tako ne povečujejo izpostavljenosti sklada prek ravni njegovega kapitala na vpoklic. Gotovinska predplačila vlagateljev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki so v celoti krita s kapitalskimi obveznostmi teh vlagateljev, ne povečajo izpostavljenosti tega sklada in bi zato morala biti dovoljena. Prav tako bi morala biti dovoljena kratkoročna posojila, s katerimi bi sklad lahko pokril izredne potrebe po likvidnosti, ki se lahko pojavijo v obdobju od vlagateljevega poziva za kapital na vpoklic do dejanskega prejetja kapitala na njegove račune, pod pogojem, da znesek takega posojila ne preseže skladovega neporabljenega kapitala na vpoklic.

(25)

Za zagotovitev, da se kvalificirani skladi za socialno podjetništvo tržijo le vlagateljem z izkušnjami, znanjem in strokovnim znanjem, ki lahko sami odločajo o svojih naložbah in ustrezno ocenijo tveganja teh skladov, in za ohranitev zaupanja vlagateljev v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, bi bilo treba določiti nekatera posebna varovala. Zato bi bilo treba kvalificirane sklade za socialno podjetništvo tržiti le vlagateljem, ki so profesionalne stranke ali se lahko štejejo za profesionalne stranke v skladu z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (6). Vendar je za zagotavljanje dovolj širokega nabora vlagateljev za naložbe v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo zaželeno tudi, da imajo dostop do kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo določeni drugi vlagatelji, vključno s premožnimi posamezniki. Za te druge vlagatelje bi bilo treba določiti posebna varovala, da se zagotovi trženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo samo vlagateljem z ustreznim profilom za izvajanje takih naložb. Ta varovala izključujejo trženje z uporabo rednih varčevalnih shem. Poleg tega bi bilo treba vodstvenim delavcem, direktorjem ali zaposlenim, ki so vključeni v upravljanje upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, omogočiti naložbe v kvalificirane sklade za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, saj imajo ti posamezniki zadostno znanje, da lahko sodelujejo pri takih naložbah.

(26)

Za zagotovitev, da oznako „EuSEF“ uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki izpolnjujejo enotna merila kakovosti glede ravnanja na trgu, bi morala obstajati pravila o poslovanju in razmerju teh upraviteljev z njihovimi vlagatelji. Iz istega razloga bi bilo treba določiti enotne pogoje glede obravnave nasprotij interesov takih upraviteljev. Ta pravila in pogoji bi morali določati tudi, da ima upravitelj urejene potrebne organizacijske in administrativne ureditve za zagotavljanje ustreznega obravnavanja nasprotja interesov.

(27)

Kadar namerava upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo prenesti naloge na tretjo osebo, tak prenos ne bi smel vplivati na odgovornost upravitelja do kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in njegovih vlagateljev. Poleg tega upravitelj nalog na tretjo osebo ne bi smel prenesti v tolikšni meri, da ga dejansko ne bi bilo mogoče več obravnavati kot upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in ima samo še vlogo „poštnega nabiralnika“. Upravitelj bi moral biti še naprej odgovoren za ustrezno izvajanje prenesenih nalog in neprestano izpolnjevanje te uredbe. Prenos nalog ne bi smel ogroziti učinkovitosti nadzora nad upraviteljem, zlasti pa upravitelju ne bi smel preprečiti delovanja v interesu njegovih vlagateljev oziroma takega upravljanja sklada.

(28)

Ustvarjanje pozitivnih socialnih učinkov poleg ustvarjanja finančnega donosa za vlagatelje je ključna značilnost naložbenih skladov za socialna podjetja, zaradi katere se razlikujejo od drugih vrst naložbenih skladov. Ta uredba bi morala zato vsebovati zahtevo, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo vzpostavi postopke za merjenje pozitivnih socialnih učinkov, ki se bodo dosegli z naložbami v kvalificirana portfeljska podjetja.

(29)

Trenutno skladi za socialne rezultate ali učinke ponavadi ocenjujejo in zbirajo informacije o tem, do kakšne mere socialna podjetja dosegajo zastavljene rezultate ali učinke. Obstaja široka paleta različnih vrst socialnih rezultatov ali učinkov, ki si jih socialna podjetja morda zastavljajo. Pri tem so se razvili različni načini opredelitve in merjenja socialnih rezultatov ali učinkov. Tako lahko na primer podjetje, ki želi zaposliti prikrajšane osebe, poroča o številu tako zaposlenih oseb, ki sicer ne bi bile zaposlene, podjetje, ki želi izboljšati ponovno vključitev zapornikov, pa lahko svojo storilnost oceni s stopnjami povratništva. Skladi pomagajo socialnim podjetjem pri pripravi in zagotavljanju informacij o njihovih ciljih in dosežkih in jih zbira za vlagatelje. Medtem ko so informacije o socialnih rezultatih in učinkih zelo pomembne za vlagatelje, je težko primerjati med različnimi socialnimi podjetji in različnimi skladi, tako zaradi razlik v zastavljenih socialnih rezultatih ali učinkih, kot tudi zaradi raznolikosti pristopov. Da bi se dolgoročno spodbudila večja usklajenost in primerljivost takih informacij in večja učinkovitost postopkov pridobivanja informacij, bi bilo treba na tem področju oblikovati delegirane akte. Taki delegirani akti bi morali zagotavljati tudi več jasnosti za nadzornike, kvalificirane sklade za socialno podjetništvo in socialna podjetja.

(30)

Za zagotovitev integritete oznake „EuSEF“ bi bilo treba določiti merila kakovosti v zvezi z organizacijo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Zato bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve zaradi potrebe po vzdrževanju ustreznih tehničnih in človeških virov.

(31)

Za zagotovitev ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in da bi njihovi upravitelji lahko krili morebitna tveganja, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti, bi bilo treba določiti enotne in sorazmerne zahteve za upravitelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, da ohranijo zadostna lastna sredstva. Znesek takih lastnih sredstev bi moral zadostovati za zagotavljanje neprekinjenega in ustreznega upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

(32)

Zaradi varstva vlagateljev je treba zagotoviti ustrezno vrednotenje sredstev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Zato bi morala pravila upravljanja ali ustanovni akti kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo vsebovati določbe o vrednotenju sredstev. S tem bi bilo treba zagotoviti integriteto in preglednost vrednotenja.

(33)

Za zagotovitev, da upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki uporabljajo oznako „EuSEF“, v zadostni meri poročajo o svojih dejavnostih, bi bilo treba vzpostaviti enotna pravila o letnih poročilih.

(34)

Čeprav ta uredba vsebuje zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne uporabe skladov, bi morali nadzorni organi zagotavljati, da se te zaščitne ukrepe spoštuje.

(35)

Za zagotovitev, da vlagatelji verjamejo v integriteto oznake „EuSEF“, lahko oznako uporabljajo samo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo s popolnoma pregledno naložbeno politiko in naložbenimi cilji. Zato bi bilo treba določiti enotna pravila o zahtevah po razkritju, ki so obvezna za upravitelje v zvezi z njihovimi vlagatelji. Ta pravila bi morala vključevati tiste elemente, ki so specifični za naložbe v socialna podjetja, da se lahko doseže večja usklajenost in primerljivost takih informacij. To vključuje informacije o merilih in postopkih, ki se uporabljajo za izbor posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetij kot naložbenih ciljev. To vključuje tudi informacije o pozitivnem socialnem učinku, ki bo dosežen z naložbeno politiko, ter načine spremljanja in ocenjevanja učinka. Za zagotovitev potrebne gotovosti in zaupanja vlagateljev v take naložbe to vključuje tudi informacije o sredstvih kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, ter način njihovega izbora.

(36)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih zahtev iz te uredbe bi moral pristojni organ matične države članice nadzorovati skladnost upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo z enotnimi zahtevami, določenimi v tej uredbi. V ta namen bi morali upravitelji, ki nameravajo svoje sklade tržiti pod oznako „EuSEF“, o tej nameri obvestiti pristojni organ svoje matične države članice. Pristojni organ bi moral registrirati upravitelja, če so zagotovljene vse potrebne informacije in vzpostavljene ustrezne ureditve za skladnost z zahtevami te uredbe. Taka registracija bi morala veljati v celotni Uniji.

(37)

Da bi omogočili učinkovito čezmejno trženje kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, bi bilo treba registracijo upravitelja izvesti čim hitreje.

(38)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti z enotnimi merili, določenimi v tej uredbi, bi bilo treba določiti pravila o okoliščinah, v katerih je treba posodobiti informacije, ki se zagotovijo pristojnemu organu v matični državi članici.

(39)

Za učinkovit nadzor zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba določiti tudi postopek za čezmejna obvestila med pristojnimi nadzornimi organi, ki se sproži z registracijo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v njegovi matični državi članici.

(40)

Za ohranjanje preglednih pogojev za trženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v celotni Uniji bi bilo treba Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7), pooblastiti za vzdrževanje centralne zbirke podatkov z vsemi upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo in kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, in ki so registrirani v skladu s to uredbo.

(41)

Kadar pristojni organ države članice gostiteljice iz jasnih in dokazljivih razlogov meni, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo krši to uredbo na njegovem ozemlju, bi moral o tem takoj obvestiti pristojni organ matične države članice, ki bi moral ustrezno ukrepati.

(42)

Če upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo nadaljuje z ravnanjem, ki je v jasnem nasprotju s to uredbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, ali če pristojni organ matične države članice ne ukrepa v razumnem času, bi bilo treba pristojnemu organu države članice gostiteljice omogočiti, da po seznanitvi pristojnega organa matične države članice sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito vlagateljev, vključno z možnostjo, da zadevnemu upravitelju prepreči, da bi nadaljeval s trženjem svojih skladov za socialno podjetništvo na ozemlju države članice gostiteljice.

(43)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora enotnih meril, ki so bila določena, ta uredba vsebuje seznam nadzornih pooblastil, ki morajo biti na voljo pristojnim organom.

(44)

Za zagotovitev pravilnega izvajanja ta uredba vsebuje upravne kazni in druge ukrepe za kršenja njenih ključnih določb, in sicer pravil o sestavi portfelja, varovalih v zvezi z identiteto upravičenih vlagateljev ter uporabi oznake „EuSEF“ samo s strani upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so registrirani v skladu s to uredbo. Kršitev teh ključnih določb bi morala povzročiti, kadar je primerno, prepoved uporabe oznake in izbris zadevnega upravitelja iz registra.

(45)

Pristojni organi v matični državi članici in državah članicah gostiteljicah ter ESMA bi si morali med seboj izmenjavati informacije o nadzoru.

(46)

Za zagotovitev učinkovitega regulativnega sodelovanja med subjekti, katerih naloga je nadziranje spoštovanja enotnih meril iz te uredbe, bi morala za vse zadevne nacionalne organe in ESMA veljati visoka stopnja varovanja poklicne skrivnosti.

(47)

Prispevek kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo k rasti evropskega trga za socialne naložbe bo odvisen od začetka uporabljanja oznake „EuSEF“ s strani upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, priznanja oznake s strani vlagateljev in razvoja močnega ekosistema za socialna podjetja v vsej Uniji, ki bo tem podjetjem pomagal izkoristiti zagotovljene možnosti financiranja. V ta namen bi si morale vse zainteresirane strani, vključno z upravljavci trga, pristojnimi organi v državah članicah, Komisijo in drugimi ustreznimi subjekti v Uniji, prizadevati zagotoviti visoko raven zavedanja o možnostih, ki jih nudi ta uredba.

(48)

Za opredelitev zahtev, določenih v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejeme akte v zvezi z določitvijo vrst izdelkov in storitev ter načinov proizvodnje izdelkov in zagotavljanja storitev s socialnim ciljem, okoliščin, v katerih se lahko dobiček razdeli lastnikom in vlagateljem, vrst nasprotij interesov, ki se jim morajo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo izogibati, in ukrepov, ki jih je treba izvajati v zvezi s tem, podrobnosti postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki jih morala doseči kvalificirana portfeljska podjetja, ter vsebine in postopka obveščanja vlagateljev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, pri tem pa upošteva samoregulativne pobude in kodekse ravnanja. V posvetovanja, ki jih Komisija opravi med pripravami v zvezi z delegiranimi akti o podrobnostih postopkov za merjenje socialnih učinkov, ki bi jih morala dosegati kvalificirana portfeljska podjetja, bi morale biti vključene ustrezne zainteresirane strani in ESMA. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(49)

S tehničnimi standardi v finančnih storitvah bi bilo treba zagotoviti dosledno harmonizacijo in visoko stopnjo nadzora v celotni Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, bi bilo učinkovito in primerno, da je pooblaščen za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, kadar ne vključujejo izbir politik, pri čemer se osnutki predložijo Komisiji.

(50)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z obliko obveščanja iz te uredbe.

(51)

V štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe bi morala Komisija izvesti pregled te uredbe, da oceni razvoj trga kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po vsej Uniji. Pregled bi moral zajemati splošno preučitev delovanja pravil iz te uredbe ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu in mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(52)

Poleg tega bi morala Komisija v štirih letih od datuma začetka uporabe te uredbe začeti pregled medsebojnega vpliva med to uredbo in drugimi pravili o kolektivnih naložbenih podjemih ter njihovih upraviteljih, zlasti tistih iz Direktive 2011/61/EU. S tem pregledom bi bilo treba obravnavati predvsem področje uporabe te uredbe in oceniti, ali ga je treba razširiti, da bi večjim upraviteljem alternativnih investicijskih skladov omogočili uporabo oznake „EuSEF“. Na podlagi pregleda bi morala Komisija predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu in mu po potrebi priložiti zakonodajne predloge.

(53)

V okviru tega pregleda bi morala Komisija oceniti vse ovire, ki so vlagateljem morda preprečile uporabo skladov, vključno s tem, kako na institucionalne vlagatelje vplivajo druge bonitetne ureditve, ki bi se lahko uporabljale zanje. Poleg tega bi morala Komisija zbrati podatke za oceno prispevka oznake „EuSEF“ drugim programom Unije, kot je Obzorje 2020, ki so prav tako namenjeni za podporo inovacijam v Uniji.

(54)

Komisija bi morala v zvezi s preučitvijo davčnih ovir za čezmejne naložbe v tvegani kapital v skladu s sporočilom Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom „Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP“ in ob pregledu te uredbe razmisliti o enaki preučitvi morebitnih davčnih ovir za sklade socialnega podjetništva ter oceniti možnost davčnih pobud z namenom spodbujanja socialnega podjetništva v Uniji.

(55)

ESMA bi moral oceniti potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo.

(56)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7) ter svobode gospodarske pobude (člen 16).

(57)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v državah članicah v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti javnih neodvisnih organov, ki jih imenujejo države članice. Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja ESMA v okviru te uredbe in pod nadzorom evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

(58)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve notranjega trga za kvalificirane sklade za socialno podjetništvo z določanjem okvira za registracijo upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ter s tem spodbujanja trženja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se ta cilj zaradi njegovega obsega in učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

njihova skupna upravljana sredstva ne presegajo praga iz točke (b) člena 3(2) Direktive 2011/61/EU;

(b)

imajo sedež v Uniji;

(c)

morajo biti registrirani pri pristojnih organih njihove matične države članice v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU, in

(d)

upravljajo premoženje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

(a)

izpolnjujejo zahteve, določene v Direktivi 2011/61/EU, in

(b)

še vedno izpolnjujejo člene 3, 5, 10, člen 13(2) ter točke (d), (e) in (f) člena 14(1) te uredbe.

(a)

„kolektivni naložbeni podjemi“ pomenijo AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(b)

„kvalificiran sklad za socialno podjetništvo“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(c)

„upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo“ pomeni pravno osebo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje vsaj enega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(d)

„kvalificirano portfeljsko podjetje“ pomeni podjetje, ki:

(e)

„kvalificirane naložbe“ pomenijo vse naslednje instrumente:

(f)

„zadevni stroški“ pomenijo vsa plačila, dajatve in stroške, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji in o katerih se dogovorijo upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala in njegovi vlagatelji;

(g)

„kapital“ pomeni lastniški delež v podjetju, ki ga predstavljajo deleži ali druge oblike sodelovanja v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(h)

„navidezni kapital“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(i)

„trženje“ pomeni neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje, na pobudo upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali v njegovem imenu, enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki ga upravlja ta upravitelj, vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji ali z njimi;

(j)

„kapital na vpoklic“ pomeni katero koli zavezo, v skladu s katero mora vlagatelj v časovnem okviru, določenem v pravilih ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, obvezno pridobiti delež v tem skladu ali vanj prispevati kapitalske vložke;

(k)

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ustanovljen in se mora registrirati pri pristojnih organih v skladu s točko (a) člena 3(3) Direktive 2011/61/EU;

(l)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo trži kvalificirane sklade za socialno podjetništvo v skladu s to uredbo;

(m)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni organ, ki ga z zakonom ali drugim predpisom imenuje matična država članica za izvajanje registracije upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(a)

se obvežejo, da bodo vložili vsaj 100 000 EUR, in

(b)

v dokumentu, ločenem od pogodbe, ki se sklene za obveznost do vlaganja, pisno navedejo, da se zavedajo tveganj, ki so povezana s predvideno obveznostjo.

(a)

pri opravljanju svojih dejavnosti ravnajo pošteno, pravično in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka;

(b)

uporabljajo ustrezne politike in postopke za preprečevanje prestopkov, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na interese vlagateljev in kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(c)

izvajajo svoje poslovne dejavnosti tako, da spodbujajo pozitiven socialni učinek kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera so vlagali, najboljše interese kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki jih upravljajo, vlagateljev v te sklade in integriteto trga;

(d)

pri izbiri in rednem spremljanju naložb v kvalificirana portfeljska podjetja in pozitivnega socialnega učinka teh podjetij ravnajo zelo skrbno;

(e)

imajo ustrezno znanje in razumevanje kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlagajo;

(f)

pravično obravnavajo svoje vlagatelje;

(g)

zagotavljajo, da noben vlagatelj ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava navedena v pravilih upravljanja ali ustanovnem aktu kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo.

(a)

upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, osebami, ki dejansko opravljajo posle teh upraviteljev, zaposlenimi ali drugimi osebami, ki neposredno ali posredno obvladujejo te upravitelje ali ti obvladujejo njih, in kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo, ki ga upravljajo ti upravitelji, ali njihovimi vlagatelji;

(b)

kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ali njegovimi vlagatelji in drugim kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji;

(c)

kvalificiranim skladom za socialno podjetništvo ali vlagatelji v ta sklad ter kolektivnim naložbenim podjemom ali KNPVP, ki ga upravlja isti upravitelj, ali njegovimi vlagatelji.

(a)

vrste nasprotja interesov iz odstavka 2 tega člena;

(b)

ukrepe, ki jih morajo upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo sprejeti v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in administrativnimi postopki za ugotovitev, preprečevanje, obvladovanje, spremljanje in razkritje nasprotja interesov.

(a)

zaposlovanje in trge dela;

(b)

standarde in pravice, povezane s kakovostjo zaposlitve;

(c)

socialno vključenost in zaščito posebnih skupin;

(d)

enako obravnavo, enake možnosti in nediskriminacijo;

(e)

javno zdravje in varnost;

(f)

dostop do socialnega varstva, zdravstva in izobraževalnih sistemov ter učinke nanje.

(a)

ustrezne podrobnosti o splošnih socialnih rezultatih, ki so bili doseženi z naložbeno politiko, in načinih za merjenje teh rezultatov;

(b)

izjavo o vseh odsvojitvah, ki so bile izvedene v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji;

(c)

opis, ali je do odsvojitve v zvezi z drugimi sredstvi kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ki niso vložena v kvalificirana portfeljska podjetja, prišlo na podlagi meril iz točke (f) člena 14(1);

(d)

povzetek dejavnosti, ki jih je izvedel upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v zvezi s kvalificiranimi portfeljskimi podjetji iz točke (l) člena 14(1);

(e)

informacije o vrsti in namenu naložb, ki niso kvalificirane naložbe iz člena 5(1).

(a)

istovetnosti tega upravitelja in vseh drugih ponudnikov storitev, ki pogodbeno sodelujejo s tem upraviteljem v zvezi z njihovim upravljanjem, ter opisu njihovih dolžnosti;

(b)

znesku lastnih sredstev, ki je na voljo temu upravitelju, ter podrobni izjavi o tem, zakaj ta upravitelj ta znesek šteje kot zadosten za ohranjanje ustreznih človeških in tehničnih virov, potrebnih za pravilno upravljanje svojih kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(c)

opisu naložbene strategije in ciljev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, vključno z:

(d)

pozitivnem socialnem učinku, ki je cilj naložbene politike kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, po potrebi vključno z razumnimi prikazi takšnih rezultatov in informacijami o preteklih dosežkih na tem področju;

(e)

metodologijah, ki se uporabljajo za merjenje socialnih učinkov;

(f)

opisu sredstev, ki niso kvalificirana portfeljska podjetja, ter postopka in meril, ki se uporabljajo za izbor teh sredstev, razen če gre za denarna sredstva ali njihove ustreznike;

(g)

opisu profila tveganja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in vseh tveganj, povezanih s sredstvi, v katera lahko vlaga sklad, ali naložbenih tehnik, ki se lahko uporabljajo;

(h)

opisu postopka vrednotenja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in metodologije oblikovanja cen za vrednotenje sredstev, vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje kvalificiranih portfeljskih podjetij;

(i)

opisu načina izračuna prejemkov upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(j)

opisu vseh ustreznih stroškov ter njihovega najvišjega zneska;

(k)

dosedanjih finančnih rezultatih kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, kadar so na voljo;

(l)

storitvah za podporo poslovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki jih zagotavlja upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali so urejena prek tretjih oseb za pospeševanje razvoja, rasti ali tekočih operacij v drugem smislu kvalificiranih portfeljskih podjetij, v katera vlaga kvalificirani sklada za socialno podjetništvo, ali, kadar te storitve ali dejavnosti niso zagotovljene, obrazložitvi tega dejstva;

(m)

opisu postopkov, s katerimi lahko kvalificirani sklad za socialno podjetništvo spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje.

(a)

vsebino informacij iz točk (c) do (f) in (i) odstavka 1 tega člena;

(b)

kako je mogoče predstaviti informacije iz točk (c) do (f) in (l) odstavka 1 tega člena na enoten način, da se zagotovi čim višja raven primerljivosti.

(a)

istovetnost oseb, ki dejansko opravljajo posle upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo;

(b)

istovetnost kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, katerih enote ali deleže bodo tržili, in njihove naložbene strategije;

(c)

informacije o ureditvah, sprejetih zaradi skladnosti z zahtevami iz poglavja II;

(d)

seznam držav članic, kjer namerava upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo tržiti posamezni kvalificirani sklad za socialno podjetništvo;

(e)

seznam držav članic, kjer je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ustanovil ali namerava ustanoviti kvalificirani sklad za socialno podjetništvo.

(a)

osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost upravljanja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, imajo dovolj dober ugled in izkušnje tudi glede na naložbene strategije, ki jim sledi upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(b)

so informacije, ki se zahtevajo v odstavku 1, popolne;

(c)

so ureditve, sporočene v skladu s točko (c) odstavka 1, ustrezne za skladnost z zahtevami iz poglavja II;

(d)

s seznama, zagotovljenega v skladu s točko (e) odstavka 1 tega člena, je razvidno, da so vsi kvalificirani skladi za socialno podjetništvo ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3(1) te uredbe.

(a)

nov kvalificirani sklad za socialno podjetništvo, ali

(b)

obstoječ kvalificirani sklad za socialno podjetništvo v državi članici, ki ni navedena na seznamu iz točke (d) člena 15(1).

(a)

zahtevajo dostop do vseh dokumentov v kakršni koli obliki in prejmejo ali si priskrbijo njihov izvod;

(b)

zahtevajo, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo takoj zagotovi informacije;

(c)

zahtevajo informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;

(d)

izvajajo preglede na kraju samem s predhodno najavo ali brez nje;

(e)

sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo še naprej ravna v skladu s to uredbo;

(f)

izdajo odredbo za zagotovitev, da upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ravna v skladu s to uredbo in ne ponovi nobenega ravnanja, s katerim lahko krši to uredbo.

(a)

ne izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo za sestavo portfelja, s čimer krši člen 5;

(b)

trži enote in deleže kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo neupravičenim vlagateljem, s čimer krši člen 6;

(c)

uporablja oznako „EuSEF“, čeprav ni registriran v skladu s členom 15;

(d)

uporablja oznako „EuSEF“ za trženje skladov, ki niso ustanovljeni v skladu s točko (iii) točke (b) člena 3(1);

(e)

je pridobil registracijo z napačno navedbo ali na kakršen koli drug nepravilen način, s čimer krši člen 15;

(f)

pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti ne ravna pošteno, pravično ali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s čimer krši točko (a) člena 7;

(g)

ne uporablja ustrezne politike in postopkov za preprečevanje prestopkov, s čimer krši točko (b) člena 7;

(h)

večkrat ne izpolni obveznosti iz člena 13 glede letnega poročila;

(i)

večkrat ne izpolni obveznosti obveščati vlagatelje v skladu s členom 14.

(a)

sprejme ukrepe za zagotovitev, da zadevni upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ravna v skladu s členoma 5 in 6, točkama (a) in (b) člena 7 ter členi 13, 14 in 15;

(b)

prepove uporabo oznake „EuSEF“ in izbriše zadevnega upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo iz registra.

(a)

obseg, v katerem upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo uporabljajo oznako „EuSEF“ v različnih državah članicah, v državi ali čezmejno;

(b)

geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, ki so jih izvedli kvalificirani skladi za socialno podjetništvo;

(c)

ustreznost zahtev po obveščanju iz člena 14, zlasti, ali zadostujejo, da vlagateljem omogočijo premišljeno odločitev o naložbah;

(d)

uporabo različnih kvalificiranih naložb s strani kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ter kakšen vpliv je to imelo na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji;

(e)

ustreznost vzpostavitve evropske oznake za „socialno podjetje“;

(f)

možnost, da lahko skladi za socialno podjetništvo s sedežem v tretji državi uporabljajo oznako „EuSEF“, ob upoštevanju izkušenj pri uporabi priporočila Komisije glede ukrepov, namenjenih za spodbujanje tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja pri davčnih zadevah;

(g)

praktično uporabo meril za opredelitev kvalificiranih portfeljskih podjetij, vpliv njihove uporabe na razvoj socialnih podjetij v vsej Uniji ter njihov pozitiven socialni učinek;

(h)

analizo postopkov, s katerimi upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo ocenjujejo pozitiven socialni učinek, ki ga ustvarjajo kvalificirana portfeljska podjetja iz člena 10, ter oceno izvedljivosti uvedbe harmoniziranih standardov za meritev socialnega učinka na ravni Unije v skladu s socialno politiko Unije;

(i)

možnost razširitve trženja kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo na male vlagatelje;

(j)

ustreznost vključitve kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo med primerna sredstva po Direktivi 2009/65/ES;

(k)

ustreznost dopolnitve te uredbe s pravili o depozitarjih;

(l)

preučitev morebitnih davčnih ovir za sklade za socialno podjetništvo in oceno morebitnih davčnih pobud za spodbujanje socialnega podjetništva v Uniji;

(m)

oceno vseh ovir, ki so vlagateljem morebiti preprečile vlaganje v sklade, ki uporabljajo oznako „EuSEF“, vključno z učinkom drugega prava Unije v zvezi z varnim in skrbnim poslovanjem na institucionalne vlagatelje.

(a)

do 22. julija 2017 kar zadeva točke (a) do (e) in (g) do (m), ter

(b)

do 22. julija 2015 kar zadeva točko (f).