Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0152

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 152/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za centralne nasprotne stranke Besedilo velja za EGP

UL L 52, 23.2.2013, p. 37–40 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2013/152/oj

23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 52/37


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 152/2013

z dne 19. decembra 2012

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede kapitalskih zahtev za centralne nasprotne stranke

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (2), zlasti člena 16(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 med drugim uvaja bonitetne zahteve za centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) za zagotovitev, da so varne in vedno izpolnjujejo kapitalske zahteve. Glede na to, da so tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti kliringa, v veliki meri krita s posebnimi finančnimi sredstvi, bi morale take kapitalske zahteve zagotoviti ustrezno in stalno kapitalizacijo CNS za nekrita kreditna tveganja, tveganja nasprotnih strank, tržna tveganja, operativna, pravna in poslovna tveganja, ki jih navedena posebna finančna sredstva še ne krijejo, ter da lahko CNS po potrebi in v skladu s predpisi preneha poslovati ali prestrukturira svoje dejavnosti.

(2)

Pri tehničnih standardih bi bilo treba zlasti upoštevati kapitalsko obravnavo kreditnih institucij in investicijskih družb, saj so CNS pri opravljanju nekritih dejavnosti izpostavljeni tveganjem, ki so podobna tveganjem kreditnih institucij in investicijskih družb. Upoštevati bi bilo treba tudi ustrezne dele načel za infrastrukturo finančnega trga, ki sta jih izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS–IOSCO). CNS bi za zagotovitev ustrezne priprave prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti v skladu s predpisi morali imeti zadostna finančna sredstva za kritje operativnih stroškov v ustreznem časovnem obdobju. CNS bi moral biti v takšnem obdobju sposoben uvesti kakršne koli ukrepe za reorganizacijo svojih kritičnih dejavnosti, vključno z dokapitalizacijo, zamenjavo upravnih organov, revidiranjem svojih poslovnih strategij, stroškovnih struktur ali struktur pristojbin, prestrukturiranjem storitev, ki jih opravlja, likvidacijo svojega klirinškega portfelja ali združitvijo z drugim CNS ali prenosom svojih klirinških dejavnosti na drug CNS. Med prenehanjem ali prestrukturiranjem mora CNS še vedno nadaljevati svoje dejavnosti. Medtem ko se pri tem nekateri stroški, kot so stroški trženja, lahko zmanjšajo, se lahko drugi, na primer pravni stroški, povečajo. Zato se uporaba bruto letnih operativnih stroškov šteje za ustrezen približek dejanskih stroškov prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CNS. Da bi se upoštevale različne računovodske prakse med CNS, bi bilo treba operativne stroške obravnavati v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (3), ali v skladu s številnimi drugimi omejenimi pravili na tem področju, kot navaja zakonodaja Unije.

(3)

Ker mora kapital ves čas zadostovati za zagotavljanje prenehanja v skladu s predpisi in ustrezno zaščito pred pomembnimi tveganji, kot zahteva člen 16(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, je treba vzpostaviti orodje za zgodnje opozarjanje, ki bo pristojnim organom omogočilo pridobivanje znanja dovolj časa pred položajem, ko se kapital CNS začne približevati kapitalski zahtevi, in sicer z uvedbo praga za obveščanje, ki znaša 110 % kapitalske zahteve.

(4)

Ne glede na težave pri ocenjevanju izpostavljenosti operativnemu tveganju je Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4) ustrezno merilo za namene določitve kapitalskih zahtev za CNS. V skladu z Direktivo 2006/48/ES bi opredelitev operativnega tveganja morala vključevati pravno tveganje glede na tehnične standarde o kapitalskih zahtevah za nasprotne stranke.

(5)

Direktiva 2006/48/ES in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (5) sta ustrezno merilo za namen določitve kapitalskih zahtev za kritje kreditnega tveganja, tveganja nasprotne stranke in tržnega tveganja, ki jih posebna finančna sredstva ne krijejo, saj so podobna tveganjem kreditnih institucij ali investicijskih družb.

(6)

CNS-ju ni treba imeti kapitala za izpostavljenost pri trgovanju in prispevke v jamstveni sklad, ki izhajajo iz dogovora o interoperabilnosti, če sta izpolnjena člena 52 in 53 Uredbe (EU) št. 648/2012. Kadar pa te zahteve niso izpolnjene, bi povezave med CNS lahko povzročile njihovo izpostavljenost dodatnemu tveganju, če njihovo zavarovanje ni v celoti zaščiteno in njegova vrednost ni odvisna od tega ali če so ogroženi prispevki v jamstveni sklad, v primeru da klirinški član CNS prejemnika ne izpolni obveznosti. Zato bi v takih primerih za prispevke v jamstveni sklad in izpostavljenost pri trgovanju z drugimi CNS morale veljati kapitalske zahteve. Da bi se izognili učinkom širitve, bi obravnava prispevkov v jamstveni sklad za druge CNS na splošno morala biti bolj konzervativna od obravnave izpostavljenosti kreditnih institucij do CNS. Lastna sredstva CNS, ki se uporabljajo za prispevke v jamstveni sklad drugega CNS, se ne bi smela upoštevati za namene člena 16(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, saj niso vložena v skladu z njegovo naložbeno politiko. Prav tako se ne bi smela šteti dvakrat za namene izračuna tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki izhajajo iz teh prispevkov.

(7)

Čas, potreben za prenehanje v skladu s predpisi, je strogo odvisen od klirinških storitev, ki jih opravlja posamezni CNS, in tržnega okolja, v katerem deluje, zlasti v primeru, ko lahko drug CNS prevzame njegove storitve. Zato bi moralo število mesecev, potrebnih za prenehanje, temeljiti na lastni oceni CNS, ki jo mora odobriti pristojni organ. Uvesti je treba najkrajše obdobje šestih mesecev, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(8)

Poslovno tveganje zadeva tveganje, ki ga CNS prevzame zaradi svoje učinkovitosti in morebitnih sprememb splošnih pogojev poslovanja, ki bi lahko škodovale njegovemu finančnemu položaju zaradi upada prihodkov ali povečanja stroškov, kar bi povzročilo izgubo, ki jo mora pokriti njegov kapital. Ker je stopnja poslovnega tveganja zelo odvisna od individualnega položaja posameznega CNS in je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so neučinkoviti postopki, neugodno tržno okolje, neučinkovito odzivanje na tehnološki napredek ali slabo izvajanje poslovnih strategij, bi morale kapitalske zahteve temeljiti na lastni oceni CNS, ki jo mora odobriti pristojni organ. Uvesti je treba minimalno raven, da se zagotovi varna raven kapitalskih zahtev.

(9)

Evropski bančni organ (EBA) je, preden je predložil osnutke tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, tesno sodeloval z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB) in se posvetoval z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Opravil je tudi odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, analiziral morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zahteval mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(10)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) predložil Evropski komisiji –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Kapitalske zahteve

1.   CNS ima kapital, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, ki je vedno večji ali enak znesku:

(a)

kapitalskih zahtev CNS za prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti, izračunanih v skladu s členom 2;

(b)

kapitalskih zahtev CNS za operativno in pravno tveganje, izračunanih v skladu s členom 3;

(c)

kapitalskih zahtev CNS za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tržno tveganje, izračunanih v skladu s členom 4;

(d)

kapitalskih zahtev CNS za poslovno tveganje, izračunanih v skladu s členom 5.

2.   CNS ima vzpostavljene postopke za ugotavljanje vseh virov tveganj, ki bi lahko vplivali na njegove tekoče naloge, in upošteva verjetnost potencialnih škodljivih učinkov na njegove prihodke ali odhodke ter raven kapitala.

3.   Če je znesek kapitala, ki ga ima CNS v skladu z odstavkom 1, nižji od 110 % kapitalskih zahtev ali 110 % od 7,5 milijona EUR („prag za obveščanje“), CNS o tem takoj obvesti pristojni organ in ga nato o tem vsaj enkrat tedensko obvešča, dokler se znesek kapitala, ki ga ima CNS, ne dvigne nad prag za obveščanje.

4.   Navedeno obvestilo se poda pisno in vsebuje naslednje elemente:

(a)

razloge za to, da je kapital CNS pod pragom za obveščanje, in opis kratkoročnega finančnega stanja CNS;

(b)

celovit opis ukrepov, ki jih namerava sprejeti CNS za zagotovitev stalne skladnosti s kapitalskimi zahtevami.

Člen 2

Kapitalske zahteve za prenehanje ali prestrukturiranje

1.   CNS deli svoje letne bruto operativne stroške z dvanajst, da izračuna svoje mesečne bruto operativne stroške, in dobljeno število pomnoži s časom, potrebnim za prenehanje ali prestrukturiranje njegovih dejavnosti v skladu z odstavkom 2. Rezultat tega izračuna je kapital, potreben za zagotovitev prenehanja ali prestrukturiranja dejavnosti CNS v skladu s predpisi.

2.   CNS pri določitvi obdobja za prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti iz odstavka 1 pristojnemu organu v skladu z njegovimi pooblastili na podlagi naslova III Uredbe (EU) št. 648/2012 predloži v odobritev svojo oceno ustreznega obdobja za prenehanje ali prestrukturiranje svojih dejavnosti. Ocenjeno obdobje zadostuje za zagotovitev prenehanja ali prestrukturiranja njegovih dejavnosti v skladu s predpisi, reorganizacije njegovih dejavnosti, likvidacije njegovega klirinškega portfelja ali prenosa njegovih klirinških dejavnosti na drug CNS, in sicer tudi v izjemnih tržnih pogojih. Ocena upošteva likvidnost, velikost, strukturo zapadlosti in morebitne čezmejne ovire pozicij CNS ter vrsto produktov, pri katerih se opravi kliring. Za obdobje za prenehanje ali prestrukturiranje njegovih dejavnosti, ki se uporablja za izračun kapitalske zahteve, velja omejitev najmanj šestih mesecev.

3.   CNS posodobi svojo oceno ustreznega obdobja za prenehanje ali prestrukturiranje svojih dejavnosti, kadar koli pride do pomembne spremembe v predpostavkah ocenjevanja, in to novo oceno predloži pristojnemu organu v odobritev.

4.   Za namene tega člena se operativni stroški obravnavajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, ali v skladu z direktivami Sveta 78/660/EGS (7), 83/349/EGS (8) in 86/635/EGS (9) ali splošno sprejetimi računovodskimi načeli tretje države, ki so enakovredni MSRP v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1569/2007 (10) (ali računovodskim standardom tretje države, katerih uporaba je dovoljena v skladu s členom 4 navedene uredbe), kjer je primerno. CNS uporabljajo najnovejše revidirane informacije iz svojih letnih računovodskih izkazov.

Člen 3

Kapitalske zahteve za operativno in pravno tveganje

1.   CNS kapitalske zahteve za operativno in pravno tveganje iz člena 1 izračuna z uporabo enostavnega ali naprednih pristopov, kot je določeno v Direktivi 2006/48/ES, ob spoštovanju omejitev iz odstavkov 2 do 7.

2.   CNS lahko uporabi enostaven pristop, da svoje kapitalske zahteve za operativno tveganje izračuna v skladu s členom 103 Direktive 2006/48/ES.

3.   CNS ima vzpostavljen dobro dokumentiran sistem ocenjevanja in upravljanja operativnega tveganja z jasnimi odgovornostmi, dodeljenimi za ta sistem. Ugotovi svojo izpostavljenost operativnemu tveganju in spremlja ustrezne podatke o operativnem tveganju, vključno s podatki o pomembni izgubi. Ta sistem je predmet rednih pregledov, ki jih opravi neodvisna stran, ki ima potrebno znanje za njihovo izvedbo.

4.   Sistem ocenjevanja operativnega tveganja CNS je tesno povezan s postopki upravljanja tveganja CNS. Njegovi rezultati so sestavni del postopka spremljanja in nadzorovanja profila operativnega tveganja CNS.

5.   CNS uvede sistem poročanja višjemu vodstvu, s katerim se ustreznim službam v institucijah zagotavljajo poročila o operativnem tveganju. CNS ima vzpostavljene postopke za ustrezno ukrepanje v skladu z informacijami iz poročil vodstvu.

6.   CNS lahko pristojni organ tudi zaprosi za dovoljenje za uporabo naprednih pristopov. Pristojni organ lahko CNS dovoli uporabo naprednih pristopov, in sicer na podlagi njegovih lastnih sistemov za merjenje operativnega tveganja v skladu s členom 105 Direktive 2006/48/ES.

7.   CNS, ki za izračun lastnih kapitalskih zahtev za operativna tveganja uporabljajo napredne pristope iz odstavka 6, imajo kapital, ki je vedno večji ali enak 80 % kapitala, ki se zahteva pri uporabi enostavnega pristopa v skladu z odstavkom 2.

Člen 4

Kapitalske zahteve za kreditno tveganje, kreditno tveganje nasprotne stranke in tržno tveganje, ki jih posebna finančna sredstva iz členov 41 do 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne krijejo

1.   CNS svoje kapitalske zahteve iz člena 1 izračuna kot vsoto 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke ter kapitalskih zahtev za tržno tveganje, izračunanih v skladu z direktivama 2006/48/ES in 2006/49/ES, ob spoštovanju omejitev iz odstavkov 2 do 5.

2.   CNS pri izračunu kapitalskih zahtev za tržno tveganje, ki ga posebna finančna sredstva iz členov 41 do 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne krijejo, uporablja metode iz prilog I do IV k Direktivi 2006/49/ES.

3.   CNS pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje, ki ga posebna finančna sredstva iz členov 41 do 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne krijejo, uporablja standardizirani pristop za kreditno tveganje iz členov 78 do 83 Direktive 2006/48/ES.

4.   CNS pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje nasprotne stranke, ki ga posebna finančna sredstva iz členov 41 do 44 Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne krijejo, uporablja metodo tekoče izpostavljenosti iz dela 3 Priloge III k Direktivi 2006/48/ES in razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, ki uporablja nadzorniško prilagoditev za nestanovitnost, iz dela 3 Priloge VIII k Direktivi 2006/48/ES.

5.   Kadar vsi pogoji iz členov 52 in 53 Uredbe (EU) št. 648/2012 niso izpolnjeni in CNS ne uporablja lastnih sredstev, za svojo izpostavljenost, ki izhaja iz prispevkov v jamstveni sklad drugega CNS, uporabi utež tveganja v višini 1 250 %, in za svojo trgovinsko izpostavljenost z drugim CNS utež tveganja v višini 2 %.

Člen 5

Kapitalske zahteve za poslovno tveganje

1.   CNS pristojnemu organu v skladu z njegovimi pooblastili na podlagi naslova III Uredbe (EU) št. 648/2012 predloži v odobritev svojo oceno kapitala, potrebnega za kritje izgub zaradi poslovnega tveganja, ki temelji na razumno predvidljivih neugodnih scenarijih, relevantnih za njihov poslovni model.

2.   Kapitalska zahteva za poslovno tveganje je enaka odobreni oceni in je predmet najnižjega zneska, ki znaša 25 % njegovih letnih bruto operativnih stroškov. Za namene tega člena se bruto operativni stroški obravnavajo v skladu s členom 2(4).

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(3)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 177, 30.6.2006, str. 1.

(5)  UL L 177, 30.6.2006, str. 201.

(6)  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(7)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

(8)  UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

(9)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(10)  UL L 340, 22.12.2007, str. 66.


Top