28.12.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/90

---

DIREKTIVA 2013/53/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. novembra 2013

o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (3) je bila sprejeta v okviru vzpostavitve notranjega trga, da bi se poenotile varnostne značilnosti plovil za rekreacijo v vseh državah članicah ter odpravile ovire pri trgovanju s plovili za rekreacijo med državami članicami.

(2)

Direktiva 94/25/ES je prvotno zajemala le plovila za rekreacijo z dolžino trupa najmanj 2,5 m in največ 24 m. Z Direktivo 2003/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o spremembi Direktive 94/25/ES (4) se je področje uporabe Direktive 94/25/ES razširilo tudi na osebna plovila, s sprejetjem mejnih vrednosti emisij izpušnih plinov (CO, HC, NOx in trdni delci) in mejnih vrednosti hrupa za pogonske motorje na kompresijski vžig in pogonske motorje na prisilni vžig pa so bile vanjo vključene tudi okoljevarstvene zahteve.

(3)

Direktiva 94/25/ES temelji na načelih novega pristopa, kot so določena v Resoluciji Sveta z dne 7. maja 1985 o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom (5). Tako so v njej določene le bistvene zahteve za plovila za rekreacijo, tehnične podrobnosti pa sprejemata Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (Cenelec) v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (6). Skladnost s tako določenimi harmoniziranimi standardi, katerih referenčne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije, zagotavlja domnevo o skladnosti z zahtevami Direktive 94/25/ES. Izkušnje kažejo, da so navedena temeljna načela v tem sektorju učinkovita ter da bi jih bilo treba ohraniti in celo še bolj spodbujati.

(4)

S tehnološkim napredkom na trgu pa so se pojavila nova vprašanja v zvezi z okoljskimi zahtevami iz Direktive 94/25/ES. Da bi se upošteval navedeni napredek in pojasnil okvir, znotraj katerega se lahko tržijo izdelki, zajeti s to direktivo, bi bilo treba nekatere vidike Direktive 94/25/ES pregledati in izboljšati, zaradi jasnosti pa bi bilo treba navedeno direktivo razveljaviti in nadomestiti s to direktivo.

(5)

V Uredbi (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (7) so opredeljene horizontalne določbe o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, oznaki CE ter okviru nadzora trga Unije in nadzoru izdelkov, ki vstopajo na trg Unije, uporabljajo pa se tudi za izdelke, zajete s to direktivo.

(6)

V Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (8) so določena skupna načela in referenčne določbe za namene zakonodaje na podlagi načel novega pristopa. Za zagotovitev skladnosti z drugo sektorsko zakonodajo za izdelke je nekatere določbe te direktive primerno uskladiti z navedenim sklepom, če sektorske posebnosti ne zahtevajo drugačne rešitve. Zato bi bilo treba nekatere opredelitve pojmov, splošne obveznosti gospodarskih subjektov, domnevo o skladnosti, pravila za oznako CE, zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti in priglasitvenih postopkov ter določbe o postopkih, ki so povezani s tveganimi izdelki, uskladiti z navedenim sklepom. V Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji (9) je določen postopek za nasprotovanje harmoniziranim standardom, kadar ti ne izpolnjujejo v celoti zahtev iz te direktive.

(7)

Da bi gospodarskim subjektom in nacionalnim organom olajšali razumevanje in enotno uporabo te direktive, bi bilo treba pojasniti področje uporabe in opredelitve pojmov iz Direktive 94/25/ES. Zlasti bi bilo treba pojasniti, da so iz področja uporabe te direktive izvzeta amfibijska vozila. Prav tako je treba določiti, katere vrste kanujev in kajakov so izvzete iz področja uporabe te direktive, ter pojasniti, da so s to direktivo zajeta zgolj osebna plovila za šport in prosti čas.

(8)

Primerno je določiti tudi opredelitvi pojmov „plovilo, zgrajeno za lastno uporabo“, „dolžina trupa“ in „zasebni uvoznik“, ki so specifični za ta sektor, ter tako olajšati razumevanje in enotno uporabo te direktive. Sedanjo opredelitev pojma „pogonski motor“ je treba razširiti, da bo zajemala tudi inovativne pogonske rešitve.

(9)

Izdelki, zajeti s to direktivo, ki se dajo na trg Unije ali v uporabo, bi morali biti v skladu z zadevno zakonodajo Unije, gospodarski subjekti pa bi morali biti odgovorni za skladnost izdelkov, kar zadeva njihovo vlogo v dobavni verigi, da se tako zagotovi visoka raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost, varstvo potrošnikov in okolja ter poštena konkurenca na trgu Unije.

(10)

Vsi gospodarski subjekti, vključeni v dobavno in distribucijsko verigo, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da izdelki, zajeti s to direktivo, ob pravilni izdelavi in vzdrževanju ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, premoženja ali okolja, ter da na trgu omogočajo dostopnost le tistih izdelkov, ki so v skladu z zadevno zakonodajo Unije. S to direktivo bi bilo treba določiti jasno in sorazmerno porazdelitev obveznosti glede na vlogo posameznega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(11)

Ker lahko določene naloge izvede samo proizvajalec, je treba jasno razlikovati med proizvajalcem in subjekti nižje v distribucijski verigi. Jasno je treba razlikovati tudi med uvoznikom in distributerjem, saj uvoznik uvede izdelke iz tretjih držav na trg Unije. Uvoznik bi tako moral zagotoviti, da ti izdelki izpolnjujejo veljavne zahteve Unije.

(12)	Proizvajalec, ki natančno pozna proces zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti. To bi zato moralo ostati zgolj obveznost proizvajalca.

(13)

Nujno je treba zagotoviti, da so izdelki, zajeti s to direktivo, ki vstopajo na trg Unije iz tretjih držav, v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami Unije, ter zlasti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti teh izdelkov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da so izdelki, ki jih dajo na trg, skladni z veljavnimi zahtevami, in da na trg ne dajejo izdelkov, ki niso skladni s takšnimi zahtevami ali predstavljajo tveganje. Iz istega razloga bi bilo treba določiti tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta oznaka CE in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo za pregled nadzornim organom.

(14)

Kadar distributer omogoči dostopnost izdelka, zajetega s to direktivo, na trgu, potem ko ga je na trg dal proizvajalec ali uvoznik, bi moral s skrbnim delovanjem zagotoviti, da njegovo upravljanje izdelka ne vpliva negativno na skladnost izdelka. Pričakuje se, da uvozniki in distributerji pri dajanju izdelkov na trg ali omogočanju njihove dostopnosti na trgu delujejo skrbno ob upoštevanju veljavnih zahtev.

(15)	Pri dajanju izdelka, zajetega s to direktivo, na trg bi morali uvozniki na izdelku navesti svoje ime in naslov, na katerem so dosegljivi. Izjema bi morali biti primeri, v katerih velikost ali narava sestavnega dela ne dopušča takšne navedbe.

(16)	Vsak gospodarski subjekt, ki da izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni izdelek tako, da to lahko vpliva na izpolnjevanje veljavnih zahtev, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi zato moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(17)	Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in pripravljeni na dejavno udeležbo ter bi morali navedenim organom predložiti vse potrebne informacije v zvezi z zadevnim izdelkom.

(18)

Uvoz plovil za rekreacijo in osebnih plovil s strani fizične ali pravne osebe s sedežem v Uniji iz tretjih držav v Unijo je posebnost tega sektorja. Vendar Direktiva 94/25/ES vsebuje le majhno število določb, ki se uporabljajo ali za katere bi se lahko štelo, da se uporabljajo za zasebne uvoznike pri ugotavljanju skladnosti (ugotavljanje po izdelavi). Zato je treba pojasniti še ostale obveznosti zasebnih uvoznikov, ki bi jih bilo treba načeloma harmonizirati z obveznostmi proizvajalcev, pri čemer pa je nekaj izjem, povezanih z nekomercialno naravo njihovih dejavnosti.

(19)	Zagotavljanje sledljivosti izdelka skozi celotno dobavno verigo prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organom za nadzor trga olajšuje nalogo sledenja gospodarskim subjektom, ki so omogočili dostopnost neskladnih izdelkov na trgu.

(20)

Zaradi jasnosti in usklajenosti z drugimi direktivami novega pristopa je treba izrecno določiti, da se lahko izdelki, zajeti s to direktivo, dajo na trg ali v uporabo le, če izpolnjujejo splošno zahtevo, da ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, premoženja ali okolja, in le, če izpolnjujejo bistvene zahteve iz te direktive.

(21)

Pri motorjih, ki se prilagodijo tako, da se uporabljajo kot pogonski motorji v pomorstvu, in pri katerih je prvotni motor že homologiran v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/68/ES z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (10), ali v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (11), bi morale imeti osebe, ki prilagajajo motorje, možnost, da se zanesejo na dokazilo o skladnosti, ki ga izda prvotni proizvajalec motorja, če pri prilagoditvah ne spreminjajo značilnosti motorja glede emisij izpušnih plinov.

(22)

Možnosti za nadaljnje znižanje mejnih vrednosti emisij izpušnih plinov iz motorjev pomorskih plovil za rekreacijo so bile ocenjene v poročilu o možnostih za nadaljnje izboljšanje okoljskih značilnosti motorjev plovil za rekreacijo, predloženem na podlagi člena 2 Direktive 2003/44/ES. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da je primerno določiti strožje mejne vrednosti, kot so določene v navedeni direktivi. Mejne vrednosti bi namreč morale biti določene na ravni, ki odraža tehnični razvoj čistejših tehnologij motorjev za pomorska plovila in omogoča napredek v smeri harmonizacije mejnih vrednosti emisij izpušnih plinov po vsem svetu. Po drugi strani bi bilo treba mejne vrednosti CO zvišati in s tem omogočiti znatno zmanjšanje drugih onesnaževal zraka, s čimer bi odrazili tehnološko izvedljivost in dosegli čim hitrejši začetek izvajanja, hkrati pa zagotovili sprejemljiv socialno-ekonomski vpliv na navedeni gospodarski sektor.

(23)

Glede na vrsto goriva in kategorijo moči motorja bi bilo treba uporabiti preskusne cikle za motorje za pomorsko uporabo, opisane v ustreznem harmoniziranem standardu, dokler ti niso dostopni, pa tiste, opisane v ustreznem standardu ISO, in sicer ob upoštevanju vrednosti, določenih v točki 2.3 dela B Priloge I. Preskusne cikle bi bilo treba razviti za vse motorje z notranjim zgorevanjem, ki so del pogonskega sistema, vključno s hibridnimi napravami.

(24)

Preskusna goriva, ki se uporabljajo pri ugotavljanju skladnosti plovila z mejnimi vrednostmi emisij izpušnih plinov, bi morala odražati sestavo goriv, ki se uporabljajo na upoštevnem trgu, zato bi bilo treba pri homologaciji v Uniji uporabljati evropska preskusna goriva. Ker pa proizvajalci iz tretjih držav nimajo nujno dostopa do evropskih referenčnih goriv, je treba organom za odobritev omogočiti, da dopustijo preskuse motorjev z drugimi referenčnimi gorivi. Vendar bi morala biti izbira referenčnih goriv omejena na specifikacije iz ustreznega standarda ISO, da se tako zagotovita kakovost in primerljivost rezultatov preskusa.

(25)	Kot prispevek k varovanju morskega okolja je primerno sprejeti zahtevo, da morajo biti na plovilih, opremljenih s stranišči, obvezno vgrajene zbiralne posode.

(26)

Statistični podatki o nesrečah kažejo, da je tveganje prevrnitve večtrupnih bivalnih plovil za rekreacijo majhno. Kljub temu majhnemu tveganju pa je ustrezno upoštevati, da tveganje prevrnitve večtrupnih bivalnih plovil za rekreacijo obstaja in da bi morala, če se lahko prevrnejo, prevrnjena ostati na površini, prav tako pa bi moral biti v praksi mogoč izhod v sili.

(27)

V skladu z načelom subsidiarnosti določbe te direktive ne bi smele vplivati na pravico držav članic, da za plovbo po nekaterih vodah določijo zahteve, ki se jim zdijo potrebne zaradi varstva okolja, vključno z varstvom pred obremenitvami s hrupom, strukture plovnih poti in zagotavljanja varnosti na plovnih poteh, če navedene določbe ne zahtevajo modifikacije plovila za rekreacijo, ki je skladno s to direktivo, ter so utemeljene in sorazmerne z zastavljenimi cilji.

(28)

Oznaka CE, ki označuje skladnost izdelka, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki veljajo za oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila o namestitvi oznake CE na plovilo, sestavne dele in pogonske motorje bi bilo treba določiti v tej direktivi. Primerno je, da se obveznost namestitve oznake CE razširi tudi na vse vgrajene motorje in krmne motorje brez vgrajenega izpuha, za katere se šteje, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz te direktive.

(29)	Ključnega pomena je, da se proizvajalcem, zasebnim uvoznikom in uporabnikom pojasni, da proizvajalec z namestitvijo oznake CE na izdelek izjavlja, da je izdelek skladen z vsemi veljavnimi zahtevami, in za to prevzema vso odgovornost.

(30)	Oznaka CE bi morala biti edina oznaka skladnosti, ki označuje, da je izdelek, zajet s to direktivo, v skladu s harmonizacijsko zakonodajo Unije Dovoljene pa bi morale biti tudi druge oznake, če prispevajo k večjemu varstvu potrošnikov in niso zajete s harmonizacijsko zakonodajo Unije.

(31)

Za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami je treba določiti ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti, ki jih mora upoštevati proizvajalec. Navedene postopke bi bilo treba določiti s sklicevanjem na module za ugotavljanje skladnosti iz Sklepa št. 768/2008/ES. Oblikovati bi jih bilo treba ob upoštevanju ravni tveganja, ki je lahko neločljivo povezano s plovili, motorji in sestavnimi deli. Zato bi bilo treba vsako kategorijo skladnosti dopolniti z ustreznim postopkom ali izbiro med več enakovrednimi postopki.

(32)

Izkušnje kažejo, da je primerno dovoliti širši razpon modulov za ugotavljanje skladnosti za sestavne dele. Kar zadeva ugotavljanje skladnosti emisij izpušnih plinov in zahteve glede emisij hrupa, bi bilo treba razlikovati med primeri, v katerih se uporabijo harmonizirani standardi, in primeri, v katerih se ne, saj se v slednjih upravičeno zahteva strožji postopek ugotavljanja skladnosti. Poleg tega bi bilo treba možnost, da se za preskuse emisij hrupa uporabijo referenčni podatki o čolnu, odpraviti kot odvečno, saj se v praksi ne uporablja.

(33)

Da bi zagotovili jasne informacije o sprejemljivem okolju za upravljanje plovil, bi morali nazivi kategorij zasnove plovil temeljiti zgolj na bistvenih okoljskih razmerah za plovbo, tj. na moči vetra in značilni višini valov. Štiri kategorije zasnove A, B, C in D določajo razpone moči vetra in značilne višine valov za potrebe zasnove s pojasnjevalnimi opombami.

(34)

Direktiva 94/25/ES vsebuje pravila za ugotavljanje skladnosti plovila za rekreacijo po izdelavi, ki ga izvede katera koli fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki da izdelek na trg ali v uporabo, kadar proizvajalec ne izpolni obveznosti v zvezi s skladnostjo izdelka s to direktivo. Zaradi doslednosti je primerno razširiti področje uporabe ugotavljanja skladnosti po izdelavi, tako da bi zajemalo ne le plovila za rekreacijo, temveč tudi osebna plovila. Zaradi jasnosti bi bilo treba podrobno določiti, v katerih okoliščinah se ugotavljanje skladnosti po izdelavi lahko uporabi. Poleg tega bi bilo treba pri uvozu njegovo uporabo omejiti na primere nekomercialnega uvoza s strani zasebnih uvoznikov in tako preprečiti zlorabo ugotavljanja skladnosti po izdelavi za komercialne namene. Potrebna je tudi razširitev obveznosti osebe, ki zaprosi za ugotavljanje skladnosti po izdelavi, na predložitev dokumentacije priglašenemu organu, da se tako zagotovi, da slednji zanesljivo ugotovi skladnost izdelka.

(35)

Ker je treba po vsej Uniji zagotoviti enako visoko raven učinkovitosti organov za ugotavljanje skladnosti izdelkov, zajetih s to direktivo, in ker bi morali vsi takšni organi izvajati svoje funkcije na enaki ravni in pod pogoji poštene konkurence, bi bilo treba določiti obvezne zahteve za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni za opravljanje storitev ugotavljanja skladnosti na podlagi te direktive.

(36)

Da se zagotovi dosledna raven kakovosti pri ugotavljanju skladnosti izdelkov, zajetih s to direktivo, je treba ne le utrditi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni, temveč je treba hkrati določiti zahteve, ki jih morajo izpolnjevati priglasitveni organi in drugi organi, ki sodelujejo pri ugotavljanju skladnosti, uradnem obveščanju in spremljanju priglašenih organov.

(37)

Z Uredbo (ES) št. 765/2008 se dopolnjuje in krepi veljavni okvir za nadzor trga izdelkov, zajetih s harmonizacijsko zakonodajo Unije, vključno z izdelki, zajetimi s to direktivo. Države članice bi zato morale organizirati in izvajati nadzor trga navedenih izdelkov v skladu z navedeno uredbo in, kjer je to primerno, v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (12).

(38)

Da se poveča preglednost in skrajša čas obdelave, je zaradi večje učinkovitosti in opiranja na strokovno znanje v državah članicah treba izboljšati sedanji zaščitni postopek, na podlagi katerega lahko Komisija preuči utemeljenost ukrepa, ki ga država članica sprejme zoper izdelke, za katere meni, da ne izpolnjujejo zahtev.

(39)

Veljavni sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki zainteresiranim stranem omogoča, da so obveščene o ukrepih, sprejetih v zvezi z izdelki, zajetimi s to direktivo, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa. Prav tako bi moral omogočati organom za nadzor trga, da v sodelovanju z zadevnimi gospodarskimi subjekti glede takšnih izdelkov ukrepajo v zgodnejši fazi.

(40)	Kadar se države članice in Komisija strinjajo glede upravičenosti ukrepa, ki ga sprejme država članica, nadaljnje posredovanje Komisije ne bi smelo biti potrebno.

(41)

Da bi se upošteval razvoj tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi bi se spremenile točke 2.3, 2.4 in 2.5, oddelek 3 dela B in oddelek 3 dela C Priloge I ter priloge V, VII in IX. V prihodnje bo to Komisiji omogočilo, da vključi preskusne cikle za hibridne motorje in da v preglednico preskusnih goriv vključi mešana preskusna biogoriva, ko bodo navedena preskusna goriva mednarodno sprejeta. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(42)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

(43)	Za sprejetje izvedbenih aktov, ki od priglasitvene države članice zahtevajo sprejetje ustreznih popravnih ukrepov v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za priglasitev ali jih ne izpolnjujejo več, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek.

(44)

Za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se zagotovi enotna uporaba te direktive, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, zlasti kar zadeva dopolnilne določbe iz člena 24 o postopkih ugotavljanja skladnosti ter kar zadeva zahteve glede kategorij zasnove plovil, identifikacije plovila, tablice graditelja, priročnika za lastnika, sistema za dovod plina, preprečevanja iztoka, vprašalnika za poročanje in navigacijskih luči.

(45)

Komisija bi morala z izvedbenimi akti ugotoviti, ali so ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v zvezi z izdelkom, ki predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi, za premoženje ali okolje, upravičeni ali ne, pri čemer zaradi posebnega značaja teh ukrepov ne bi smela uporabiti Uredbe (EU) št. 182/2011.

(46)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, kategorijami zasnove plovil, navigacijskimi lučmi, preprečevanjem iztoka in plinskimi napravami, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi, premoženje ali okolje.

(47)	Odbor, ustanovljen s to direktivo, je lahko v skladu z ustaljeno prakso koristen pri preučevanju vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih v skladu s poslovnikom odbora predlaga njegov predsednik ali predstavnik države članice.

(48)	Za zagotovitev spremljanja in učinkovitosti te direktive bi države članice morale izpolniti vprašalnik o uporabi te direktive. Nato bi morala Komisija pripraviti in objaviti poročilo o njeni uporabi.

(49)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(50)	Da se proizvajalcem in drugim gospodarskim subjektom zagotovi dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te direktive, je treba predvideti dovolj dolgo prehodno obdobje po začetku veljavnosti te direktive, v katerem se izdelki, ki so skladni z Direktivo 94/25/ES, še lahko dajo na trg.

(51)	Da se malim in srednjim proizvajalcem zunajkrmnih pogonskih motorjev na prisilni vžig z močjo, enako ali manjšo od 15 kW, olajša uporaba te direktive in da se jim omogoči, da se prilagodijo novim zahtevam, je zanje primerno predvideti posebno prehodno obdobje.

(52)

Ker cilja te direktive, to je zagotavljanja visoke ravni varnosti in zdravja ljudi ter varstva okolja ob hkratnem zagotavljanju delovanja notranjega trga z določitvijo harmoniziranih zahtev za izdelke, zajete s to direktivo, in minimalnih zahtev za nadzor trga države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(53)	Direktivo 94/25/ES bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

V tej direktivi so določene zahteve za zasnovo in proizvodnjo izdelkov iz člena 2(1) ter pravila za njihov prosti pretok v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za naslednje izdelke:

(a)	plovila za rekreacijo in delno zgrajena plovila za rekreacijo;

(b)	osebna plovila in delno zgrajena osebna plovila;

(c)	sestavne dele iz Priloge II, če se dajo na trg Unije ločeno (v nadaljnjem besedilu: sestavni deli);

(d)	pogonske motorje, ki so vgrajeni ali posebej namenjeni vgradnji na ali v plovilo;

(e)	pogonske motorje, vgrajene na ali v plovilo, pri katerih je bila izvedena znatna modifikacija motorja;

(f)	plovila, ki so znatno predelana.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za naslednje izdelke:

(a)

kar zadeva zahteve glede zasnove in izdelave iz dela A Priloge I: (i) plovila, namenjena izključno tekmovanju, vključno s tekmovalnimi čolni na vesla in čolni na vesla za trening, ki jih je kot take označil proizvajalec; (ii) kanuje in kajake, zasnovane tako, da jih je mogoče poganjati izključno s človeško močjo, gondole ter čolne na pedala; (iii) jadralne deske, zasnovane tako, da jih je mogoče poganjati izključno na veter in da jih lahko upravlja izključno oseba ali osebe, ki stojijo; (iv) jadralne deske; (v) originalna zgodovinska plovila in posamezne replike zgodovinskih plovil, ki so bile zasnovane pred letom 1950 in so zgrajene pretežno iz originalnih materialov ter jih je kot take označil proizvajalec; (vi) eksperimentalna plovila, če se ne dajo na trg Unije; (vii) plovila, zgrajena za lastno uporabo, če se v petih letih po tem, ko je bilo plovilo dano v uporabo, ne dajo naknadno na trg Unije; (viii) plovila, posebej namenjena za uporabo s posadko in za prevoz potnikov v komercialne namene, brez poseganja v odstavek 3, ne glede na število potnikov; (ix) podvodna plovila; (x) vozila z zračno blazino; (xi) hidrogliserje; (xii) plovila na parni pogon z zunanjim zgorevanjem, ki za gorivo uporabljajo premog, koks, les, olje ali plin; (xiii) amfibijska vozila, tj. kolesna ali gosenična motorna vozila, ki se lahko uporabljajo na vodi in na kopnem;

(b)

kar zadeva zahteve glede emisij izpušnih plinov iz dela B Priloge I: (i) pogonske motorje, vgrajene ali posebej namenjene vgradnji na naslednje izdelke: — plovila, namenjena izključno tekmovanju, ki jih je kot taka označil proizvajalec, — eksperimentalna plovila, če se ne dajo na trg Unije, — plovila, posebej namenjena za uporabo s posadko in za prevoz potnikov v komercialne namene, brez poseganja v odstavek 3, ne glede na število potnikov, — podvodna plovila, — vozila z zračno blazino, — hidrogliserje, — amfibijska vozila, tj. kolesna ali gosenična motorna vozila, ki se lahko uporabljajo na vodi in na kopnem; (ii) originalne zgodovinske pogonske motorje in posamezne replike zgodovinskih pogonskih motorjev, ki so bili zasnovani pred letom 1950, se ne proizvajajo serijsko in so nameščene na plovilih iz točk (v) ali (vii) točke (a); (iii) pogonske motorje, zgrajene za lastno uporabo, če se v petih letih po tem, ko je bilo plovilo dano v uporabo, ne dajo na trg Unije;

(c)	kar zadeva zahteve glede emisij hrupa iz dela C Priloge I: (i) vsa plovila iz točke (b); (ii) plovila, zgrajena za lastno uporabo, če se v petih letih po tem, ko je bilo plovilo dano v uporabo, ne dajo naknadno na trg Unije.

3.   Dejstvo, da bi bilo isto plovilo mogoče uporabiti tudi v komercialne namene ali za športno in prostočasno usposabljanje, plovila ne izključuje iz področja uporabe te direktive, če se da na trg Unije v rekreativne namene.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„plovilo“ pomeni katero koli plovilo za rekreacijo ali osebno plovilo;

2.	„plovilo za rekreacijo“ pomeni katero koli plovilo katere koli vrste, razen osebnega plovila, za šport in prosti čas, z dolžino trupa od 2,5 m do 24 m, ne glede na vrsto pogona;

3.	„osebno plovilo“ pomeni plovilo za šport in prosti čas z dolžino trupa manj kot 4 m, opremljeno s pogonskim motorjem, katerega primarni vir pogona je vodna turbina in ki je bilo zasnovano tako, da ga upravlja oseba ali osebe, ki sedijo, stojijo ali klečijo na trupu in ne v njem;

4.	„plovilo, zgrajeno za lastno uporabo“ pomeni plovilo, ki ga je za lastno uporabo pretežno zgradil njegov bodoči uporabnik;

5.	„pogonski motor“ pomeni kateri koli motor z notranjim zgorevanjem na prisilni ali kompresijski vžig, ki se neposredno ali posredno uporablja za pogonske namene;

6.	„znatna modifikacija motorja“ pomeni modifikacijo pogonskega motorja, ki bi morda lahko povzročila prekoračitev mejnih vrednosti emisij motorja iz dela B Priloge I ali ki poveča nazivno moč motorja za več kot 15 %;

7.	„znatna predelava plovila“ pomeni predelavo plovila, s katero se spremeni vrsta pogona plovila, ki vključuje znatno modifikacijo motorja ali s katero se plovilo spremeni v tolikšni meri, da morda ne izpolnjuje bistvenih veljavnih varnostnih in okoljskih zahtev iz te direktive;

8.	„vrsta pogona“ pomeni način, na katerega se plovilo poganja;

9.	„družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev motorjev, ki naj bi po zasnovi imeli podobne lastnosti glede emisij izpušnih plinov ali hrupa, v skupine;

10.	„dolžina trupa“ pomeni dolžino trupa, izmerjeno v skladu s harmoniziranim standardom;

11.	„omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

12.	„dajanje na trg“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti izdelka na trgu Unije;

13.	„dajanje v uporabo“ pomeni prvo uporabo izdelka, zajetega s to direktivo, v Uniji s strani njegovega končnega uporabnika;

14.	„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelek ali za katero se takšen izdelek zasnuje ali proizvaja in ki ta izdelek trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

15.	„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge;

16.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da izdelek iz tretje države na trg Unije;

17.	„zasebni uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki v okviru nekomercialne dejavnosti uvozi izdelek iz tretje države v Unijo, da bi ga dal v uporabo za lastne potrebe;

18.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost izdelka na trgu;

19.	„gospodarski subjekti“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika in distributerja;

20.	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kot je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

21.	„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kot je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

22.	„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

23.	„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so zahteve iz te direktive glede izdelka izpolnjene;

24.	„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z umerjanjem, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem;

25.	„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za dosego vračila izdelka, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

26.	„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti izdelka iz dobavne verige na trgu;

27.	„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo javni organi, in ukrepe, ki jih ti sprejmejo za zagotovitev, da so izdelki skladni z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugega vidika zaščite javnih interesov;

28.	„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je izdelek skladen z veljavnimi zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki določa njeno namestitev;

29.	„harmonizacijska zakonodaja Unije“ pomeni zakonodajo Unije, s katero se harmonizirajo pogoji za trženje izdelkov.

Člen 4

Bistvene zahteve

1.   Izdelki iz člena 2(1) so lahko dostopni ali se dajo v uporabo le, če ob pravilnem vzdrževanju in uporabi v skladu z njihovo namembnostjo ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi, premoženja ali okolja, in le, če izpolnjujejo bistvene veljavne zahteve iz Priloge I.

2.   Države članice zagotovijo, da izdelki iz člena 2(1) niso dostopni na trgu in se ne dajo v uporabo, če niso skladni z zahtevami iz odstavka 1.

Člen 5

Nacionalne določbe v zvezi s plovbo

Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja določb v zvezi s plovbo po nekaterih vodah, kar zadeva varstvo okolja, strukturo plovnih poti in zagotavljanje varnosti na plovnih poteh, če navedene določbe ne zahtevajo modifikacije plovila, skladnega s to direktivo, ter so utemeljene in sorazmerne.

Člen 6

Prosti pretok

1.   Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo omogočanja dostopnosti plovil, ki so skladna s to direktivo, na trgu ali, brez poseganja v člen 5, njihovega dajanja v uporabo.

2.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti delno zgrajenih plovil na trgu, kadar proizvajalec ali uvoznik v skladu s Prilogo III izjavi, da naj bi jih dokončali drugi.

3.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo sestavnih delov, ki so skladni s to direktivo in so skladno z izjavo proizvajalca ali uvoznika iz člena 15 namenjeni za vgradnjo v plovilo.

4.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo nobenega od naslednjih pogonskih motorjev:

(a)	motorjev, vgrajenih v plovilo ali ne in skladnih s to direktivo;

(b)

motorjev, vgrajenih v plovilo in homologiranih v skladu z Direktivo 97/68/ES, ki so skladni z mejnimi vrednostmi emisij stopnje IIIA, stopnje IIIB ali stopnje IV za motorje na kompresijski vžig, ki se ne uporabljajo za pogon plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, lokomotiv in železniških motornih vozil, kot je določeno v točki 4.1.2 Priloge I k navedeni direktivi, ter skladnih s to direktivo, razen z zahtevami glede emisij izpušnih plinov iz dela B Priloge I;

(c)	motorjev, vgrajenih v plovilo in homologiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 ter skladnih s to direktivo, razen z zahtevami glede emisij izpušnih plinov iz dela B Priloge I.

Točki (b) in (c) prvega pododstavka se uporabljata pod pogojem, da – kadar je motor prilagojen za vgradnjo v plovilo – oseba, ki je opravila prilagoditev, zagotovi, da je v celoti upoštevala podatke in druge informacije proizvajalca motorja, da bi tako zagotovila, da bo motor po vgradnji v skladu z njenimi navodili za vgradnjo še naprej izpolnjeval zahteve glede emisij izpušnih plinov bodisi iz Direktive 97/68/ES bodisi iz Uredbe (ES) št. 595/2009, kot je izjavil proizvajalec motorja. Oseba, ki je prilagodila motor, skladno s členom 15 izjavi, da bo motor po vgradnji v skladu z njenimi navodili za vgradnjo,še naprej izpolnjeval zahteve glede emisij izpušnih plinov bodisi iz Direktive 97/68/ES bodisi iz Uredbe (ES) št. 595/2009, kot je izjavil proizvajalec motorja.

5.   Države članice ne ovirajo predstavljanja izdelkov iz člena 2(1), ki niso skladni s to direktivo, na sejmih, razstavah, predstavitvah in drugih podobnih dogodkih, če je z vidnim znakom jasno označeno, da takšni izdelki niso skladni s to direktivo in ne bodo dostopni ali dani v uporabo v Uniji, dokler ne bodo z njo skladni.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV IN ZASEBNIH UVOZNIKOV

Člen 7

Obveznosti proizvajalcev

1.   Proizvajalci pri dajanju svojih izdelkov na trg zagotovijo, da so bili ti zasnovani in proizvedeni v skladu z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I.

2.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo v skladu s členom 25 in izvedejo ali dajo izvesti veljavni postopek ugotavljanja skladnosti v skladu s členi 19 do 22 in členom 24.

Kadar je bilo s tem postopkom dokazano, da je izdelek skladen z veljavnimi zahtevami, proizvajalci sestavijo izjavo iz člena 15 ter označijo in namestijo oznako CE v skladu s členoma 17 in 18.

3.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izvod izjave iz člena 15 še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg.

4.   Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za zagotovitev skladnosti serijske proizvodnje. Ustrezno se upoštevajo spremembe pri zasnovi izdelka ali njegovih lastnostih ter spremembe harmoniziranih standardov, s sklicevanjem na katere je razglašena skladnost izdelka.

Če je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja izdelek, proizvajalci za zaščito zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce izdelkov, dostopnih na trgu, preverjajo in po potrebi vodijo evidenco pritožb in seznam neustreznih in odpoklicanih izdelkov ter o vsakem takšnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.   Proizvajalci zagotovijo, da je na njihovih izdelkih označena številka tipa, številka serije, serijska številka ali drug identifikacijski element, kadar velikost ali narava sestavnih delov tega ne dopušča, pa zagotovijo, da so podatki navedeni na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku.

6.   Proizvajalci na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, kadar to ni mogoče, pa podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.

7.   Proizvajalci zagotovijo, da so izdelku v priročniku za lastnika priložena navodila in varnostne informacije v jeziku ali jezikih, ki jih določi zadevna država članica ter jih potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo.

8.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni skladen s to direktivo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar izdelek predstavlja tveganje, proizvajalci o tem nemudoma obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost svojega izdelka, in navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

9.   Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka, v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelki, ki so jih dali na trg.

Člen 8

Pooblaščeni zastopniki

1.   Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

2.   Obveznosti iz člena 7(1) in priprava tehnične dokumentacije niso del pooblastila pooblaščenega zastopnika.

3.   Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu, ki ga je prejel od proizvajalca. Pooblastilo mu omogoča, da izvaja vsaj naslednje naloge:

(a)	za nacionalne nadzorne organe hrani izvod izjave iz člena 15 in tehnično dokumentacijo še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg;

(b)	pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka;

(c)	na zahtevo pristojnih nacionalnih organov z njimi sodeluje pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelki, ki sodijo na njihovo delovno področje.

Člen 9

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajejo na trg Unije le skladne izdelke.

2.   Preden uvozniki dajo izdelek na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti. Zagotovijo tudi, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima izdelek oznako CE iz člena 17 in so mu priloženi dokumenti, zahtevani v skladu s členom 15 in točko 2.5 dela A Priloge I, točko 4 dela B Priloge I in točko 2 dela C Priloge I, ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 7(5) in (6).

Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I, izdelka ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Kadar izdelek predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3.   Uvozniki na izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, če to pri sestavnih delih ni mogoče, pa podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen izdelku.

4.   Uvozniki zagotovijo, da so izdelku v priročniku za lastnika priložena navodila in varnostne informacije v jeziku ali jezikih, ki jih določi zadevna država članica ter jih potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo.

5.   Uvozniki zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I.

6.   Če se to šteje za potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja izdelek, uvozniki za zaščito zdravja in varnosti potrošnikov pregledujejo vzorce izdelkov, dostopnih na trgu, preverjajo in po potrebi vodijo evidenco pritožb ter seznam neustreznih izdelkov in odpoklicev izdelkov ter o takšnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki so ga dali na trg, ni skladen s to direktivo, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar izdelek predstavlja tveganje, o tem nemudoma obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost izdelka, in navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

8.   Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil izdelek dan na trg, za organe za nadzor trga hranijo izvod izjave iz člena 15 in poskrbijo, da jim lahko na zahtevo predložijo tehnično dokumentacijo.

9.   Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. Z navedenim organom na zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelki, ki so jih dali na trg.

Člen 10

Obveznosti distributerjev

1.   Distributerji pri omogočanju dostopnosti izdelka na trgu delujejo skrbno ob upoštevanju zahtev iz te direktive.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost izdelka na trgu, preverijo, ali ima oznako CE iz člena 17 in so mu priloženi dokumenti iz člena 7(7), člena 15 in točke 2.5 dela A Priloge I, točke 4 dela B Priloge I in točke 2 dela C Priloge I ter navodila in varnostne informacije v jeziku ali jezikih, ki jih potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, v kateri naj bi bila omogočena dostopnost izdelka na trgu, brez težav razumejo, ter ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 7(5) in (6) ter člena 9(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da izdelek ni skladen z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I, ne omogoči dostopnosti izdelka na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Kadar izdelek predstavlja tveganje, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za izdelek pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da izdelek, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s to direktivo, poskrbijo za sprejetje popravnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev skladnosti izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar izdelek predstavlja tveganje, o tem nemudoma obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost izdelka na trgu, in navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.

5.   Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti izdelka. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z izdelki, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

Člen 11

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive šteje za proizvajalca in prevzame obveznosti proizvajalca iz člena 7, kadar da izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali pa izdelek, ki je že na trgu, modificira tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost z zahtevami iz te direktive.

Člen 12

Obveznosti zasebnih uvoznikov

1.   Če proizvajalec ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s skladnostjo izdelka s to direktivo, zasebni uvoznik, preden da izdelek v uporabo, zagotovi, da je bil ta zasnovan in proizveden v skladu z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I, ter izpolni ali zahteva izpolnitev obveznosti proizvajalca iz člena 7(2), (3), (7) in (9).

2.   Če proizvajalec ne zagotovi zahtevane tehnične dokumentacije, zasebni uvoznik poskrbi za njeno pripravo na podlagi ustreznega strokovnega znanja.

3.   Zasebni uvoznik zagotovi, da sta ime in naslov priglašenega organa, ki je izvedel ugotavljanje skladnosti izdelka, označena na izdelku.

Člen 13

Identifikacija gospodarskih subjektov

1.   Gospodarski subjekti na zahtevo organov za nadzor trga identificirajo:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil izdelek;

(b)	vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili izdelek.

Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz prvega pododstavka še 10 let po tem, ko jim je bil izdelek dobavljen, in še 10 let po tem, ko so izdelek dobavili.

2.   Zasebni uvozniki na zahtevo organov za nadzor trga identificirajo gospodarski subjekt, ki jim je dobavil izdelek.

Zasebni uvozniki morajo biti sposobni predložiti informacije iz prvega pododstavka še 10 let po tem, ko jim je bil izdelek dobavljen.

POGLAVJE III

SKLADNOST IZDELKA

Člen 14

Domneva o skladnosti

Za izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli, iz člena 4(1) in Priloge I.

Člen 15

Izjava EU o skladnosti in izjava v skladu s Prilogo III

1.   V izjavi EU o skladnosti se navede, da je bilo dokazano izpolnjevanje zahtev, določenih v členu 4(1) in Prilogi I, ali zahtev iz točk (b) ali (c) člena 6(4).

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno zgradbo iz Priloge IV k tej direktivi, vsebuje elemente, določene v ustreznih modulih iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES in Priloge V k tej direktivi, ter se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dostopen na trgu ali dan v uporabo.

3.   Proizvajalec, zasebni uvoznik ali oseba, ki je prilagodila motor iz točk (b) in (c) člena 6(4), s sestavitvijo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za skladnost izdelka.

4.   Izjava EU o skladnosti iz odstavka 3 je priložena naslednjim izdelkom, kadar je omogočena njihova dostopnost na trgu ali se dajo v uporabo:

(a)

plovilom;

(b)	sestavnim delom, če so dani na trg ločeno;

(c)	pogonskim motorjem.

5.   Izjava proizvajalca ali uvoznika iz Priloge III za delno zgrajeno plovilo vsebuje elemente, določene v navedeni prilogi, in je priložena delno zgrajenemu plovilu. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, v kateri je izdelek dostopen na trgu.

Člen 16

Splošna načela oznake CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 17

Izdelki, za katere se uporablja oznaka CE

1.   Oznaka CE se ob omogočanju dostopnosti na trgu ali dajanju v uporabo uporablja za naslednje izdelke:

(a)

plovila;

(b)	sestavne dele;

(c)	pogonske motorje.

2.   Države članice domnevajo, da so izdelki iz odstavka 1 z oznako CE skladni s to direktivo.

Člen 18

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.   Oznaka CE se vidno, čitljivo in neizbrisno namesti na izdelke iz člena 17(1). Kadar to pri sestavnih delih zaradi velikosti ali narave tega izdelka ni mogoče ali upravičeno, pa se oznaka namesti na embalažo in priložene dokumente. V primeru plovila se oznaka CE namesti na tablico graditelja plovila, ki je nameščena ločeno od identifikacijske številke plovila. V primeru pogonskega motorja se oznaka CE namesti na motor.

2.   Oznaka CE se namesti, preden se izdelek da na trg ali v uporabo. Oznaki CE in identifikacijski številki iz odstavka 3 lahko sledi piktogram ali kateri koli drug znak, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

3.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, če ta organ sodeluje v fazi kontrole proizvodnje ali pri ugotavljanju skladnosti po izdelavi.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik ali oseba iz člena 19(2), (3) ali (4).

POGLAVJE IV

UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 19

Veljavni postopki ugotavljanja skladnosti

1.   Proizvajalec pred dajanjem izdelkov iz člena 2(1) na trg uporabi postopke, določene v modulih iz členov 20, 21 in 22.

2.   Zasebni uvoznik pred dajanjem izdelka iz člena 2(1) v uporabo uporabi postopek iz člena 23, če proizvajalec ni izvedel ugotavljanja skladnosti za zadevni izdelek.

3.   Vsaka oseba, ki daje pogonski motor ali plovilo na trg ali v uporabo po njegovi večji modifikaciji ali predelavi, ali vsaka oseba, ki namembnost plovila, ki ni zajeto s to direktivo, spremeni tako, da to spada na njeno področje uporabe, pred dajanjem izdelka na trg ali v uporabo uporabi postopek iz člena 23.

4.   Vsaka oseba, ki da plovilo, zgrajeno za lastno uporabo, na trg pred iztekom petletnega obdobja iz točke (vii) točke (a) člena 2(2), pred dajanjem izdelka na trg uporabi postopek iz člena 23.

Člen 20

Zasnova in izdelava

1.   Za zasnovo in izdelavo plovil za rekreacijo se uporabljajo naslednji postopki iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)

za kategoriji zasnove A in B, navedeni v točki 1 dela A Priloge I: (i) za plovila za rekreacijo z dolžino trupa od 2,5 m do manj kot 12 m kateri koli od naslednjih modulov: — modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov), — modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, — modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote), — modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti); (ii) za plovila za rekreacijo z dolžino trupa od 12 m do 24 m kateri koli od naslednjih modulov: — modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, — modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote), — modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti);

(b)

za kategorijo zasnove C, navedeno v točki 1 dela A Priloge I: (i) za plovila za rekreacijo z dolžino trupa od 2,5 m do manj kot 12 m kateri koli od naslednjih modulov: — kadar so harmonizirani standardi v zvezi s točkama 3.2 in 3.3 dela A Priloge I izpolnjeni: modul A (notranja kontrola proizvodnje), modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov), modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote) ali modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti), — kadar harmonizirani standardi v zvezi s točkama 3.2 in 3.3 dela A Priloge I niso izpolnjeni: modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov), modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote) ali modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti); (ii) za plovila za rekreacijo z dolžino trupa od 12 m do 24 m kateri koli od naslednjih modulov: — modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, — modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote), — modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti);

(c)

za kategorijo zasnove D, navedeno v točki 1 dela A Priloge I: za plovila za rekreacijo z dolžino trupa od 2,5 m do 24 m kateri koli od naslednjih modulov: — modul A (notranja kontrola proizvodnje), — modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov), — modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F, — modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote), — modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti).

2.   Za zasnovo in izdelavo osebnih plovil se uporablja kateri koli od naslednjih postopkov iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)	modul A (notranja kontrola proizvodnje);

(b)	modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov);

(c)	modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F;

(d)	modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote);

(e)	modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti).

3.   Za zasnovo in izdelavo sestavnih delov se uporablja kateri koli od naslednjih postopkov iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)	modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F;

(b)	modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote);

(c)	modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti).

Člen 21

Emisije izpušnih plinov

V zvezi z emisijami izpušnih plinov izdelkov iz točk (d) in (e) člena 2(1) proizvajalec motorjev uporabi naslednje postopke iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)	če se preskusi izvajajo z uporabo harmoniziranega standarda, katerega koli od naslednjih modulov: (i) modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C, D, E ali F; (ii) modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote); (iii) modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti);

(b)	če se preskusi izvajajo brez uporabe harmoniziranega standarda, katerega koli od naslednjih modulov: (i) modul B (EU pregled tipa), skupaj z modulom C1; (ii) modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote).

Člen 22

Emisije hrupa

1.   V zvezi z emisijami hrupa plovil za rekreacijo s krmnim pogonskim motorjem brez vgrajenega izpuha ali z vgrajenim pogonskim motorjem in plovil za rekreacijo s krmnim pogonskim motorjem brez vgrajenega izpuha ali z vgrajenim pogonskim motorjem, ki so bila predmet znatne predelave plovila in nato dana na trg v petih letih po predelavi, proizvajalec uporabi naslednje postopke iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)

če se preskusi izvajajo z uporabo harmoniziranega standarda za merjenje hrupa, uporabi katerega koli od naslednjih modulov: (i) modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov); (ii) modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote); (iii) modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti);

(b)	če se preskusi izvajajo brez uporabe harmoniziranega standarda za merjenje hrupa, uporabi modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote);

(c)	če se za ocenjevanje uporabljata Froudovo število in razmerje moč/izpodriv, uporabi katerega koli od naslednjih modulov: (i) modul A (notranja kontrola proizvodnje); (ii) modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote); (iii) modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti).

2.   V zvezi z emisijami hrupa osebnih plovil, zunajkrmnih pogonskih motorjev in krmnih pogonskih motorjev z vgrajenimi izpuhi, namenjenih vgradnji na plovila za rekreacijo, proizvajalec osebnih plovil ali motorjev uporabi naslednje postopke iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES:

(a)

če se preskusi izvajajo z uporabo harmoniziranega standarda za merjenje hrupa, uporabi katerega koli od naslednjih modulov: (i) modul A1 (notranja kontrola proizvodnje in nadzorovani preskusi izdelkov); (ii) modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote); (iii) modul H (skladnost na podlagi celovitega zagotavljanja kakovosti);

(b)	če se preskusi izvajajo brez uporabe harmoniziranega standarda za merjenje hrupa, uporabi modul G (skladnost na podlagi preverjanja enote).

Člen 23

Ugotavljanje skladnosti po izdelavi

Ugotavljanje skladnosti po izdelavi, navedeno v členu 19(2), (3) in (4), se izvede v skladu s Prilogo V.

Člen 24

Dopolnilne zahteve

1.   Če se uporabi modul B iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, se EU pregled tipa izvede tako, kot je določeno v drugi alinei točke 2 tega modula.

Proizvodni tip iz modula B lahko zajema več različic izdelka, če:

(a)	razlike med različicami ne vplivajo na raven varnosti in ostale zahteve glede delovanja izdelka ter

(b)	so različice izdelka navedene v ustreznem potrdilu o EU pregledu tipa, po potrebi s spremembami izvirnega potrdila.

2.   Če se uporabi modul A1 iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, se pregledi izdelkov izvedejo na enem ali več plovilih iz proizvodnega programa proizvajalca, uporabljajo pa se dopolnilne zahteve iz Priloge VI k tej direktivi.

3.   Akreditiranih internih organov, navedenih v modulih A1 in C1 iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, ni mogoče uporabiti.

4.   Če se uporabi modul F iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, se za ugotavljanje skladnosti z zahtevami glede emisij izpušnih plinov uporablja postopek, opisan v Prilogi VII k tej direktivi.

5.   Če se v zvezi z ugotavljanjem skladnosti z zahtevami glede emisij izpušnih plinov iz te direktive uporabi modul C iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES in če proizvajalec ne deluje v skladu z ustreznim sistemom kakovosti, opisanim v modulu H iz Priloge II k Sklepu št. 768/2008/ES, priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, izvede ali da izvesti preglede izdelkov v naključno izbranih časovnih presledkih, ki jih določi ta organ, ter tako preveri kakovost internih pregledov izdelka. Če se izkaže, da raven kakovosti ni zadovoljiva, ali če je treba preveriti veljavnost podatkov, ki jih je predložil proizvajalec, se uporabi postopek iz Priloge VIII k tej direktivi.

Člen 25

Tehnična dokumentacija

1.   Tehnična dokumentacija iz člena 7(2) vsebuje vse pomembne podatke in podrobnosti o načinih, s katerimi proizvajalec zagotovi skladnost izdelka z zahtevami iz člena 4(1) in Priloge I. Zlasti vsebuje ustrezne dokumente iz Priloge IX.

2.   Tehnična dokumentacija zagotavlja jasno razumevanje zasnove, izdelave, delovanja in ugotavljanja skladnosti.

POGLAVJE V

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 26

Priglasitev

Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, pooblaščenih za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti s strani tretje stranke v skladu s to direktivo.

Člen 27

Priglasitveni organi

1.   Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti za namene te direktive ter za spremljanje priglašenih organov, vključno z upoštevanjem določb člena 32.

2.   Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.   Kadar priglasitveni organ prenese naloge ocenjevanja, priglasitve ali spremljanja iz odstavka 1 na organ, ki ni vladni subjekt, ali mu jih drugače poveri, je ta organ pravni subjekt in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 28. Poleg tega ima ta organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.   Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 28

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.   Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo usposobljene osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.

4.   Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotavlja zaupnost pridobljenih informacij.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 29

Obveznost obveščanja glede priglasitvenih organov

Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za spremljanje priglašenih organov, pa tudi o kakršnih koli spremembah teh informacij.

Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 30

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.   Za namene priglasitve v skladu s to direktivo organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali izdelka, ki ga ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, ponudbo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje izdelkov, ki jih ta organ ocenjuje, se lahko šteje za takšen organ, če sta dokazani njegova neodvisnost in neobstoj kakršnega koli nasprotja interesov.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo višje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne smejo biti oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci izdelkov, ki jih ocenjujejo, niti zastopniki katere koli od teh strank. To ne preprečuje uporabe ocenjenih izdelkov, ki so nujni za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšnih izdelkov za osebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo višje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri zasnovi ali proizvodnji, trženju, vgradnji, uporabi ali vzdrževanju navedenih izdelkov in ne zastopajo strank, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi. Ne sodelujejo pri nobeni dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z neodvisnostjo njihove presoje ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To velja še posebej za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.   Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno integriteto in potrebno tehnično usposobljenostjo na specifičnem področju brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi utegnili vplivati na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, še posebej od oseb ali skupin oseb, ki jih zanimajo rezultati navedenih dejavnosti.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene v skladu z določbami členov 19 do 24 in v zvezi s katerimi je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja organ za ugotavljanje skladnosti sam ali se izvajajo v njegovem imenu in na njegovo odgovornost.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo izdelkov, v zvezi s katerimi je bil priglašen, na voljo:

(a)	potrebno osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)	potrebne opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, kar zagotavlja preglednost in možnost ponovne izvedbe teh postopkov. Vzpostavljene ima ustrezne politike in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)	potrebne postopke za izvajanje dejavnosti, v katerih so ustrezno upoštevani velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, njegova struktura, stopnja zapletenosti zadevne tehnologije izdelka ter vrsta proizvodnega procesa, tj. množična ali serijska proizvodnja.

Na razpolago ima sredstva, potrebna za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, in dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, ima:

(a)	temeljito tehnično in poklicno usposobljenost, ki zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)	zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za njihovo izvajanje;

(c)	ustrezno znanje in razumevanje bistvenih zahtev, veljavnih harmoniziranih standardov, ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije in ustrezne nacionalne zakonodaje;

(d)	sposobnost, potrebno za pripravo potrdil, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

8.   Zagotovljena je nepristranskost organov za ugotavljanje skladnosti, njihovega višjega vodstva in osebja za ocenjevanje.

Plačilo višjega vodstva in osebja za ocenjevanje v organu za ugotavljanje skladnosti ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali rezultatov teh ocenjevanj.

9.   Organi za ugotavljanje skladnosti sklenejo zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost v skladu z nacionalno zakonodajo prevzame država članica ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti varuje poklicno skrivnost glede vseh informacij, pridobljenih pri izvajanju nalog v skladu s členi 19 do 24 ali katero koli določbo nacionalne zakonodaje, s katero se ti uveljavljajo, razen v zvezi s pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo v ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje dela priglašenega organa, ustanovljene v skladu s členom 42, ali zagotovijo, da je njihovo osebje za ugotavljanje skladnosti o teh dejavnostih obveščeno, ter kot splošne smernice uporabljajo upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine.

Člen 31

Domneva o skladnosti

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže izpolnjevanje meril, ki so določena v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 30, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo te zahteve.

Člen 32

Hčerinske družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalcem ali se obrne na hčerinsko družbo, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinska družba izpolnjuje zahteve iz člena 30, in o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinske družbe, ne glede na njihov sedež.

3.   Dejavnosti se lahko prepustijo v izvajanje podizvajalcu ali jih izvede hčerinska družba le, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevno dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali hčerinske družbe ter z delom, ki ga ta izvaja, v skladu s členi 19 do 24.

Člen 33

Zahtevek za priglasitev

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Zahtevku iz odstavka 1 se priloži opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modula ali modulov za ugotavljanje skladnosti in izdelka ali izdelkov, glede katerih navedeni organ trdi, da je zanje pristojen, ter, če obstaja, potrdilo o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 30.

3.   Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more zagotoviti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vso dokumentacijo, potrebno za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegovega izpolnjevanja zahtev iz člena 30.

Člen 34

Postopek priglasitve

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo le tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 30.

2.   Priglasitveni organi obveščajo Komisijo in ostale države članice z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih za ugotavljanje skladnosti in zadevnem izdelku ali izdelkih ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 33(2), priglasitveni organ predloži Komisiji in ostalim državam članicam dokumentacijo, ki potrjuje usposobljenost organa za ugotavljanje skladnosti, in vzpostavljene dogovore, ki zagotavljajo, da bo organ podvržen rednemu spremljanju in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 30.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali ostale države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve, kadar je uporabljeno potrdilo o akreditaciji, ali v dveh mesecih od priglasitve, kadar potrdilo o akreditaciji ni uporabljeno.

V tej direktivi se zgolj takšen organ šteje za priglašeni organ.

6.   Komisija in ostale države članice se uradno obvestijo o kakršnih koli nadaljnjih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 35

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija dodeli vsakemu priglašenemu organu identifikacijsko številko.

Dodeli le eno takšno številko, četudi je organ priglašen v skladu z več akti Unije.

Države članice poleg tega dodelijo identifikacijsko kodo priglašenemu organu, ki ga je priglasitveni organ pooblastil za ugotavljanje skladnosti po izdelavi.

2.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to direktivo, vključno z identifikacijskimi številkami in po potrebi s kodami, ki so jim bile dodeljene, ter dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi sprotno posodabljanje seznama.

Člen 36

Spremembe priglasitev

1.   Če priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 30 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, priglasitveni organ bodisi omeji, začasno ali trajno prekliče priglasitev, odvisno od resnosti neizpolnjevanja navedenih zahtev ali obveznosti. O tem nemudoma ustrezno obvesti Komisijo in ostale države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega ali trajnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha z dejavnostjo, priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadeve tega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na zahtevo na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga.

Člen 37

Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1.   Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi ali je bila seznanjena z dvomom o usposobljenosti priglašenega organa ali njegovem stalnem izpolnjevanju naloženih zahtev in odgovornosti.

2.   Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega organa.

3.   Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene med njenimi preiskavami, obravnavajo zaupno.

4.   Če Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, v katerem od priglasitvene države članice zahteva, da sprejme potrebne popravne ukrepe, vključno s trajnim preklicem priglasitve.

Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 38

Operativne obveznosti priglašenih organov

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti iz členov 19 do 24.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, da ne bi prišlo do nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov in zasebnih uvoznikov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, njegovo strukturo, stopnjo zapletenosti zadevne tehnologije izdelka ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega procesa.

Pri tem pa vseeno spoštujejo stopnjo natančnosti in raven varstva, ki se zahtevata za skladnost izdelka s to direktivo.

3.   Če priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ali zasebni uvoznik ni izpolnil zahtev iz člena 4(1) in Priloge I ali iz ustreznih harmoniziranih standardov, od njega zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila o skladnosti.

4.   Kadar priglašeni organ med spremljanjem skladnosti po izdaji potrdila ugotovi, da izdelek ni več skladen, od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno ali trajno prekliče potrdilo.

5.   Če popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ, kakor je primerno, bodisi omeji, začasno ali trajno prekliče vsa potrdila.

Člen 39

Pritožbeni postopek

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločbe priglašenih organov.

Člen 40

Obveznost obveščanja za priglašene organe

1.   Priglašeni organi obvestijo priglasitveni organ o:

(a)	vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem ali trajnem preklicu potrdila;

(b)	vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev;

(c)	vsaki zahtevi za informacije o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga;

(d)	na zahtevo o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, ter vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2.   Priglašeni organi zagotovijo ostalim organom, ki so priglašeni v skladu s to direktivo in izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti za enake izdelke, ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi, na zahtevo pa tudi pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 41

Izmenjava izkušenj

Komisija poskrbi za organizacijo izmenjave izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 42

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi ustrezno vzpostavitev usklajevanja in sodelovanja med organi, priglašenimi v skladu s to direktivo, ter njuno pravilno delovanje v obliki sektorske skupine ali skupin priglašenih organov.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, neposredno ali prek pooblaščenih zastopnikov sodelujejo pri delu navedene skupine ali skupin.

POGLAVJE VI

NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR IZDELKOV, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPKI

Člen 43

Nadzor trga Unije in izdelkov, ki vstopajo na trg Unije

Za izdelke, zajete s to direktivo, se uporabljajo člen 15(3) in členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 44

Postopek za obravnavo izdelkov, ki predstavljajo tveganje, na nacionalni ravni

1.   Kadar organi za nadzor trga ene države članice utemeljeno domnevajo, da izdelek, ki ga zajema ta direktiva, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi, premoženje ali okolje, ocenijo, ali zadevni izdelek izpolnjuje ustrezne zahteve iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti ali zasebni uvoznik po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar v primeru gospodarskega subjekta organi za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovijo, da izdelek ni skladen z zahtevami iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da v razumnem roku sprejme ustrezne popravne ukrepe, da bi izdelek uskladil z navedenimi zahtevami, ga umaknil s trga ali ga odpoklical, kar je primerno glede na naravo tveganja.

Kadar v primeru zasebnega uvoznika organi za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovijo, da izdelek ni skladen z zahtevami iz te direktive, zadevnega zasebnega uvoznika nemudoma obvestijo o ustreznih popravnih ukrepih, ki naj jih sprejme, da bi uskladil izdelek z navedenimi zahtevami, ga umaknil s trga ali ga odpoklical, kar je primerno glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in ostale države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, katerih sprejetje so zahtevali od zadevnega gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi izdelki, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

Zasebni uvoznik zagotovi sprejetje vseh ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z izdelkom, ki ga je v Unijo uvozil za lastno uporabo.

4.   Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev omogočanja dostopnosti izdelka na domačem trgu, umik izdelka s tega trga ali njegov odpoklic.

Če zasebni uvoznik ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved dajanja izdelka v uporabo ali za prepoved ali omejitev njegove uporabe na njihovem ozemlju.

Organi za nadzor trga o navedenih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in ostale države članice.

5.   Informacije iz odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega izdelka, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in z njo povezanega tveganja, vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter predstavljene argumente zadevnega gospodarskega subjekta ali zasebnega uvoznika. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica enega od naslednjih vzrokov:

(a)	izdelek ne izpolnjuje zahtev v zvezi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom premoženja ali okolja, ki so določene v tej direktivi, ali

(b)	harmonizirani standardi iz člena 14 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

6.   Države članice, razen tiste, ki je začela postopek v skladu s tem členom, nemudoma obvestijo Komisijo in ostale države članice o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega izdelka, ki jih imajo na voljo, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom, pa o svojih ugovorih.

7.   Če države članice ali Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz odstavka 4 ne vložijo ugovora zoper začasni ukrep, ki ga je sprejela posamezna država članica, se šteje, da je ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom, kot je umik izdelka s trga.

Člen 45

Zaščitni postopek Unije

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 44(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep neke države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti ali zasebnim uvoznikom ter oceni nacionalni ukrep. Na podlagi rezultatov navedenega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt, v katerem ugotovi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija sklep naslovi na vse države članice ter o njem nemudoma obvesti države članice in zadevni gospodarski subjekt oziroma zadevne gospodarske subjekte ali zasebnega uvoznika.

2.   Če se ugotovi, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za umik neskladnega izdelka s svojega trga, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo. Če se ugotovi, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep umakne.

3.   Kadar se ugotovi, da je nacionalni ukrep upravičen in se neskladnost izdelka pripisuje pomanjkljivostim harmoniziranih standardov, kot je navedeno v točki (b) člena 44(5) te direktive, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 46

Formalna neskladnost

1.   Brez poseganja v člen 44 država članica, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev, od zadevnega gospodarskega subjekta ali zasebnega uvoznika zahteva odpravo zadevne neskladnosti:

(a)	oznaka CE je nameščena v nasprotju s členom 16, členom 17 ali členom 18;

(b)	oznaka CE iz člena 17 ni nameščena;

(c)	izjava EU o skladnosti ali izjava iz Priloge III ni sestavljena;

(d)	izjava EU o skladnosti ali izjava iz Priloge III ni pravilno sestavljena;

(e)	tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(f)	informacije iz člena 7(6) ali člena 9(3) manjkajo, so napačne ali niso popolne;

(g)	katera od drugih upravnih zahtev iz člena 7 ali člena 9 ni izpolnjena.

2.   Kadar neskladnost iz odstavka 1 ni odpravljena, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved omogočanja dostopnosti izdelka na trgu ali zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga ali, če je zasebni uvoznik uvozil izdelek za lastno uporabo, prepoved ali omejitev njegove uporabe.

POGLAVJE VII

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 47

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48, s katerimi se spremeni naslednje:

(a)	zaradi upoštevanja razvoja tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj: (i) točke 2.3, 2.4 in 2.5 ter oddelek 3 dela B in oddelek 3 dela C Priloge I; (ii) prilogi VII in IX, ter

(b)	Priloga V zaradi upoštevanja razvoja tehničnega znanja, ustreznosti zagotavljanja enakovredne skladnosti in novih znanstvenih spoznanj.

Člen 48

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 47 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 47 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 47, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 49

Izvedbeni akti

1.   Komisija lahko zaradi upoštevanja razvoja tehničnega znanja in zagotovitve enotne uporabe te direktive sprejme izvedbene akte glede naslednjega:

(a)	podrobnih postopkov za izvajanje člena 24, ob upoštevanju specifičnih potreb ugotavljanja skladnosti izdelkov, zajetih s to direktivo;

(b)	natančne uporabe kategorij zasnove plovil iz točke 1 dela A Priloge I, vključno z uporabo vremenske terminologije in merilnih lestvic;

(c)	podrobnih postopkov za identifikacijo plovila iz točke 2.1 dela A Priloge I, vključno z pojasnilom terminologije, ter dodelitev in upravljanje kod proizvajalca, ki so izdane proizvajalcem s sedežem zunaj Unije;

(d)	informacij o tablici graditelja iz točke 2.2 dela A Priloge I;

(e)	uporabe predpisov o navigacijskih lučeh iz točke 5.7 dela A Priloge I;

(f)	ureditev za preprečevanje iztoka, zlasti kar zadeva delovanje zbiralnih posod, iz točke 5.8 dela A Priloge I;

(g)	vgrajevanja in preskušanja plinskih naprav in trajno vgrajenih sistemov za dovod plina na plovilu;

(h)	oblike in vsebine priročnikov za lastnike;

(i)	oblike in vsebine vprašalnika za poročanje, ki ga morajo izpolniti države članice v skladu s členom 51.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(3).

2.   V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, ko izdelek predstavlja hudo tveganje za zdravje ali varnost ljudi, premoženje ali okolje, Komisija v skladu s postopkom iz člena 50(4) sprejme izvedbene akte v zvezi s točkami (a), (b), (e), (f) in (g) odstavka 1, ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 50

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

5.   Komisija se posvetuje z odborom o vseh zadevah, za katere se v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ali katero koli drugo zakonodajo Unije zahteva posvetovanje s strokovnjaki za posamezen sektor.

6.   Odbor lahko poleg tega obravnava vsa druga vprašanja, povezana z uporabo te direktive, ki jih v skladu s poslovnikom odbora predlaga bodisi njegov predsednik bodisi predstavnik države članice.

POGLAVJE VIII

POSEBNE UPRAVNE DOLOČBE

Člen 51

Poročanje

Države članice do 18. januarja 2021 in nato vsakih pet let izpolnijo vprašalnik o uporabi te direktive, ki ga izda Komisija.

Na podlagi odgovorov držav članic na vprašalnik iz prvega odstavka Komisija do 18. januarja 2022 in nato vsakih pet let pripravi poročilo o uporabi te direktive ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 52

Pregled

Komisija do 18. januarja 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naslednjem:

(a)

tehnični izvedljivosti nadaljnjega zmanjšanja emisij pogonskih motorjev pomorskih plovil ter uvedbe zahtev glede emisij hlapov in sistemov za gorivo za pogonske motorje in sisteme, ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti tehnologij in potrebe po dogovoru o globalno harmoniziranih vrednostih za ta sektor, ob upoštevanju vseh večjih tržnih pobud, ter

(b)

učinku kategorij zasnove plovil s seznama v Prilogi I, ki temeljijo na odpornosti proti moči vetra in značilni višini valov, na obveščanje potrošnikov in na proizvajalce, zlasti na mala in srednje velika podjetja, ob upoštevanju razvoja dogodkov v mednarodni standardizaciji. To poročilo vsebuje oceno tega, ali so za kategorije zasnove plovil potrebne dodatne specifikacije ali razdelitve, in se v njem, če je to primerno, predlagajo dodatne podkategorije.

Poročiloma iz točk (a) in (b) prvega odstavka se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

Člen 53

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki lahko vključujejo kazenske sankcije za hude kršitve, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja.

Kazni, ki jih določijo, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter jih je mogoče poostriti, če je zadevni gospodarski subjekt ali zasebni uvoznik v preteklosti že storil podobno kršitev določb te direktive.

POGLAVJE IX

KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 54

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 18. januarja 2016 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo teh predpisov.

Te predpise začnejo uporabljati z 18. januarjem 2016. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 55

Prehodno obdobje

1.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo izdelkov, zajetih z Direktivo 94/25/ES, ki so skladni z navedeno direktivo in so bili dani na trg ali v uporabo pred 18. januarjem 2017.

2.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu ali dajanja v uporabo zunajkrmnih pogonskih motorjev na prisilni vžig z močjo, enako ali manjšo od 15 kW, ki ustrezajo stopnji I mejnih vrednosti emisij izpušnih plinov, določenih v točki 2.1 dela B Priloge I, ki so jih proizvedla mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (14), ter ki so bili dani na trg pred 18. januarjem 2020.

Člen 56

Razveljavitev

Direktiva 94/25/ES se razveljavi z učinkom od 18. januarja 2016. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo.

Člen 57

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 58

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 43, 15.2.2012, str. 30.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. oktobra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2013.

(3)  UL L 164, 30.6.1994, str. 15.

(4)  UL L 214, 26.8.2003, str. 18.

(5)  UL C 136, 4.6.1985, str. 1.

(6)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(7)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(8)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(9)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(10)  UL L 59, 27.2.1998, str. 1.

(11)  UL L 188, 18.7.2009, str. 1.

(12)  UL L 11, 15.1.2002, str. 4.

(13)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(14)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---