1.   Ta sklep vzpostavlja pridružitev čezmorskih držav in ozemelj (v nadaljnjem besedilu: ČDO) Uniji (v nadaljnjem besedilu: pridružitev), ki je partnerstvo, ki temelji na členu 198 PDEU in katerega namen je podpreti trajnostni razvoj ČDO ter spodbujati uveljavljanje vrednot in standardov Unije v širšem svetu.

2.   Partnerji v pridružitvi so Unija, ČDO in države članice, s katerimi so povezani.

1.   Pridružitev med Unijo in ČDO temelji na ciljih, načelih in vrednotah, ki so skupni ČDO, državam članicam, s katerimi so povezani, in Uniji.

2.   Namen pridružitve je uresničiti splošne cilje iz člena 199 PDEU, in sicer s povečanjem konkurenčnosti ČDO, krepitvijo prilagodljivosti ČDO, zmanjšanjem njihove ogroženosti na področju gospodarstva in varstva okolja ter spodbujanjem sodelovanja med njimi in drugimi partnerji.

3.   Pri uresničevanju teh ciljev je treba spoštovati temeljna načela svobode, demokracije, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja, ki so skupna ČDO in državam članicam, s katerimi so povezani.

4.   Na področjih sodelovanja iz tega sklepa ne sme biti nobenega razlikovanja na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

5.   Partnerji priznavajo pravice drugih partnerjev, da določijo svojo politiko trajnostnega razvoja in prednostne naloge na tem področju ter določijo lastne ravni domačega varstva okolja in zaščite dela ter da ustrezno sprejemajo ali spreminjajo relevantne zakone in politiko v skladu z mednarodno priznanimi standardi in sporazumi. Pri tem si prizadevajo zagotoviti visoko raven varstva okolja in zaščite dela.

6.   Partnerji pri izvajanju tega sklepa ravnajo po načelih preglednosti, subsidiarnosti in učinkovitosti ter enako obravnavajo vse tri stebre trajnostnega razvoja ČDO: gospodarski razvoj, družbeni razvoj in varstvo okolja.

1.   Pridružitev je okvir za politični dialog in sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa.

2.   Prednost ima sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot so:

3.   Cilj sodelovanja na področjih skupnega interesa je spodbuditi samozadostnost ČDO in razvoj njihovih zmogljivosti za oblikovanje, izvajanje in spremljanje strategij in politik iz odstavka 2.

1.   Za krepitev odnosov med Unijo in ČDO si Unija in slednji prizadevajo seznaniti svoje državljane glede pridružitve, zlasti s spodbujanjem povezovanja in sodelovanja med organi, akademsko skupnostjo, civilno družbo in podjetji ČDO na eni strani in njihovimi sogovorniki v Uniji na drugi strani.

2.   ČDO si prizadevajo za krepitev in spodbujanje svojih odnosov z Unijo kot celoto. Države članice podpirajo ta prizadevanja.

1.   V skladu s členom 3 tega sklepa je namen te pridružitve podpreti ČDO pri njihovih prizadevanjih za udeležbo v ustreznih mednarodnih, regionalnih in/ali podregionalnih pobudah sodelovanja ter regionalnih ali podregionalnih postopkih povezovanja v skladu z njihovimi lastnimi željami ter cilji in prednostnimi nalogami, ki jih opredelijo pristojni organi ČDO.

2.   V ta namen lahko Unija in ČDO izmenjujejo informacije in najboljše prakse ali vzpostavijo druge oblike tesnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi partnerji v okviru članstva ČDO v regionalnih in mednarodnih organizacijah, če je primerno, s pomočjo mednarodnih sporazumov.

3.   Namen pridružitve je podpreti sodelovanje med ČDO in drugimi partnerji na področjih sodelovanja, ki so določena v delih 2 in 3 tega sklepa. V zvezi s tem je cilj pridružitve spodbuditi sodelovanje med ČDO in najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU, njihovimi sosednjimi afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (v nadaljnjem besedilu: države AKP) in državami, ki niso AKP. Unija za uresničitev tega cilja izboljša usklajevanje in sinergije med programi sodelovanja, ki jih podpirajo različni finančni instrumenti EU. Unija si tudi prizadeva za vključevanje ČDO v različne oblike dialoga, ki ga ima z njihovimi sosednjimi državami, ne glede na to, ali so ali niso države AKP, in z najbolj oddaljenimi regijami, kadar je to primerno.

4.   Podpora članstvu ČDO v ustreznih organizacijah za regionalno povezovanje je osredotočena zlasti na:

1.   Pri pridružitvi se upošteva raznolikost ČDO v smislu gospodarskega razvoja in njihove sposobnosti, da v celoti izkoristijo regionalno sodelovanje in regionalno povezovanje iz člena 7.

2.   Posebna obravnava se vzpostavi za odročne ČDO.

3.   Da bi se odpravile strukturne in druge ovire za razvoj geografsko oddaljenih ČDO, ta posebna obravnava upošteva njihove posebne težave, med drugim pri določanju obsega finančne pomoči in pogojev v zvezi z njo.

4.   ČDO, ki jih je treba obravnavati kot geografsko oddaljene, so navedeni v Prilogi I.

1.   Pridružitev temelji na širokem dialogu in posvetovanjih o vprašanjih skupnega interesa med ČDO, državami članicami, s katerimi so povezani, in Komisijo ter, če je primerno, Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB).

2.   ČDO organizirajo, kadar je to ustrezno, dialog in posvetovanja z organi in institucijami, kot so:

1.   Akterji sodelovanja v ČDO so:

2.   Države članice, s katerimi so povezani ČDO, Komisijo v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sklepa obvestijo o vladnih in lokalni organih iz točk (a) in (b) odstavka 1.

1.   Nevladni akterji imajo lahko vlogo v izmenjavi informacij in pri posvetovanjih o sodelovanju, ter zlasti pri pripravi in izvajanju pomoči glede sodelovanja, ter projektov ali programov sodelovanja. Nanje se lahko prenesejo pooblastila finančnega upravljanja za izvajanje teh projektov ali programov za podporo lokalnim razvojnim pobudam.

2.   Nevladni akterji, ki so lahko izbrani za necentralizirano upravljanje projektov ali programov, se določijo v soglasju med organi ČDO, Komisijo in državo članico, s katero je ČDO povezan, upoštevajoč zadevno temo, njihovo strokovno znanje in izkušnje ter področje delovanja. Postopek določitve se v vsakem ČDO izvaja v okviru širšega dialoga in posvetovanja iz člena 10.

3.   Namen pridružitve je prispevati k prizadevanjem ČDO za krepitev organizacij civilne družbe, zlasti glede njihovega ustanavljanja in razvoja ter oblikovanja ukrepov, potrebnih za začetek njihovega vključevanja v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje razvojnih strategij in programov.

1.   Unija, ČDO in države članice, s katerimi so povezani, redno sodelujejo v celovitem in političnem dialogu.

2.   Dialog se izvaja ob popolnem upoštevanju ustreznih institucionalnih, pravnih in finančnih pristojnosti Unije, ČDO in držav članic, s katerimi so povezani. Biti mora prožen, lahko je formalen ali neformalen, na ustrezni ravni ali v ustrezni obliki ter se izvaja v okviru iz člena 14.

3.   Dialog omogoča, da se ČDO popolnoma vključijo v izvajanje pridružitve.

4.   Dialog je med drugim usmerjen na določena politična vprašanja, ki so v skupnem interesu ali splošnega pomena doseganje ciljev pridružitve.

1.   V okviru pridružitve se vzpostavijo naslednje oblike dialoga:

2.   Komisija predseduje forumu ČDO–EU, tristranskim posvetovanjem in delovnim skupinam ter na teh srečanjih opravlja sekretarske naloge.

1.   V okviru pridružitve sodelovanje na področju trajnostnega upravljanja staležev rib temelji na naslednjih načelih:

2.   Sodelovanje na področju iz odstavka 1 se lahko nanaša na:

1.   V okviru pridružitve lahko Unija in ČDO sodelujejo na področju trajnostnega gospodarjenja z vodami prek vodne politike in vzpostavljanja institucij, zaščite vodnih virov, oskrbe z vodo na podeželskih in mestnih območjih za gospodinjske, industrijske ali kmetijske namene ter prek shranjevanja, distribucije in gospodarjenja z vodnimi viri ter ravnanja z odpadno vodo.

2.   Na področju oskrbe z vodo in v sanitarnem sektorju se posebna pozornost nameni dostopu do oskrbe s pitno vodo in sanitarnih storitev na slabo pokritih področjih ter tistim, ki so posebej izpostavljenim naravnim nesrečam, kar neposredno prispeva k razvoju človeških virov z izboljšanjem zdravstvenega stanja in povečanjem produktivnosti.

3.   Sodelovanje na teh področjih se ravna po načelu, da je treba stalno potrebo po širitvi zagotavljanja osnovnih storitev v zvezi z vodo in sanitarijami tako mestnemu kot podeželskemu prebivalstvu obravnavati na okoljsko trajnosten način.

1.   V okviru pridružitve je namen sodelovanja na področju dostopnosti:

2.   Sodelovanje v smislu odstavka 1 lahko obsega:

1.   V okviru pridružitve je sodelovanje na področju pomorskega prometa namenjeno razvoju in spodbujanju stroškovno učinkovitih ter učinkovitih storitev pomorskega prevoza v ČDO in se lahko nanaša na:

2.   Unija in ČDO spodbujajo varnost pomorskega prevoza, varnost posadk in preprečevanje onesnaževanja.

1.   Unija zagotovi, da lahko fizične osebe iz ČDO, kakor so opredeljene v členu 50, sodelujejo pri pobudah Unije, ki zadevajo mlade, na enaki podlagi kot državljani držav članic.

2.   Cilj pridružitve je krepitev vezi med mladimi, ki živijo v ČDO in Uniji, med drugim s spodbujanjem učne mobilnosti mladih iz ČDO in spodbujanjem medsebojnega razumevanja med mladimi.

1.   V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja zajema:

2.   Unija zagotovi, da lahko fizične osebe iz ČDO, kakor so opredeljene v členu 50, sodelujejo pri pobudah Unije na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja na enaki podlagi kot državljani držav članic.

3.   Unija zagotovi, da se lahko izobraževalni organi in ustanove iz ČDO vključijo v pobude sodelovanja Unije na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja na enaki podlagi kot izobraževalni organi in ustanove držav članic.

1.   Unija in ČDO vzdržujejo dialog na področju politike zaposlovanja in socialne politike, da bi prispevali h gospodarskemu in socialnemu razvoju ČDO ter spodbujali uveljavljanje dostojnih delovnih pogojev v ČDO in regijah, v katerih se nahajajo. Namen takšnega dialoga je med drugim podpreti prizadevanja organov ČDO za razvijanje politik in zakonodaje na tem področju.

2.   Dialog obsega predvsem izmenjavo informacij in najboljših praks v zvezi s politikami in zakonodajo na področju zaposlovanja in socialne politike, ki so v skupnem interesu Unije in ČDO. V zvezi s tem je treba upoštevati področja, kot so razvoj spretnosti in znanj, socialna zaščita, socialni dialog, politika enakih možnosti, nediskriminacija in dostopnost za invalidne osebe, zdravje in varnost pri delu ter drugi delovni standardi.

1.   V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na področju kulturnih izmenjav in dialoga nanaša na:

2.   EU in ČDO si s sodelovanjem prizadevajo za spodbujanje kulturnih izmenjav med njimi, in sicer prek:

1.   V okviru pridružitve je sodelovanje na avdiovizualnem področju namenjeno spodbujanju medsebojnih avdiovizualne produkcij in lahko zajema naslednje ukrepe:

2.   Koprodukcijska avdiovizualna dela so upravičena do ugodnosti iz sheme pomoči za spodbujanje lokalnih ali regionalnih kulturnih vsebin iz Unije, ČDO in držav članic, s katerimi so povezani.

1.   V okviru pridružitve lahko sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu vključuje:

2.   V okviru pridružitve ČDO sodelujejo z Unijo pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v skladu s členoma 70 in 71.

1.   Proizvodi s poreklom iz ČDO se v Unijo uvažajo brez uvoznih dajatev.

2.   Opredelitev proizvodov s poreklom in načini upravnega sodelovanja v zvezi z njimi so opredeljeni v Prilogi VI.

1.   Unija za uvoz blaga s poreklom iz ČDO ne uporablja nobenih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

2.   Odstavek 1 ne izključuje možnosti prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo ali javno politiko, zaščito zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, zaščito nacionalnih zakladov, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost, ohranitvijo neobnovljivih naravnih virov ali zaščito industrijske ali poslovne lastnine.

Prepovedi ali omejitve iz prvega pododstavka nikakor ne smejo predstavljati samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali skritega omejevanja trgovine na splošno.

1.   Organi ČDO lahko za uvoz izdelkov s poreklom iz Unije ohranijo ali uvedejo take carine ali količinske omejitve, za katere menijo, da so potrebne za njihove razvojne potrebe.

2.   ČDO na področjih, zajetih v tem poglavju, Uniji zagotavljajo obravnavo, ki ni nič manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki se uporablja za katero koli večje tržno gospodarstvo, kot je opredeljeno v odstavku 4.

3.   Odstavek 2 ne preprečuje ČDO, da nekaterim drugim ČDO ali drugim državam v razvoju odobri obravnavo, ki je ugodnejša od tiste, ki je odobrena Uniji.

4.   Za namene tega naslova je „večje tržno gospodarstvo“ katera koli razvita država ali katera koli država, katere delež svetovnega blagovnega izvoza je večji od enega odstotka oziroma ne glede na odstavek 3 katera koli skupina držav, ki nastopajo individualno, kolektivno ali prek sporazuma o gospodarskem povezovanju, katere skupni delež svetovnega blagovnega izvoza je večji 1,5 %. Za ta izračun se uporabijo najnovejši uradni podatki STO o vodilnih izvoznikih v svetovnem trgovanju z blagom (brez trgovine znotraj Unije).

5.   Organi ČDO do 2. aprila 2014 Komisiji sporočijo carinske tarife in sezname količinskih omejitev, ki jih uporabljajo v skladu s tem sklepom.

Organi ČDO Komisiji sporočijo tudi vse poznejše spremembe teh ukrepov, ko se sprejmejo.

1.   Unija ne sme različno obravnavati ČDO in ČDO ne smejo različno obravnavati držav članic.

2.   V skladu s členom 65 izvajanje posebnih določb tega sklepa ter zlasti določb člena 44(2), členov 45, 48, 49, in 51 ter člena 59(3) tega sklepa ne šteje za diskriminacijo.

1.   Premeščanje odpadkov med državami članicami in ČDO se nadzira v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije. Unija podpira vzpostavitev in razvoj učinkovitega mednarodnega sodelovanja na tem področju za namene varstva okolja in javnega zdravja.

2.   Unija prepove vsak neposredni ali posredni izvoz odpadkov v ČDO, razen izvoza nenevarnih odpadkov, namenjenih za postopke predelave, hkrati pa organi ČDO prepovejo neposredni ali posredni uvoz teh odpadkov na njihovo ozemlje iz Unije ali katere koli tretje države, brez poseganja v mednarodne obveznosti v zvezi s temi področji, ki so sprejete ali se v pristojnih mednarodnih forumih lahko sprejmejo v prihodnosti.

3.   V zvezi s ČDO, ki zaradi svojega ustavnega statusa niso podpisnice Baselske konvencije, njihovi zadevni organi pospešijo sprejetje potrebne notranje zakonodaje in upravnih predpisov za izvedbo določb Baselske konvencije v teh ČDO.

4.   Poleg tega se države članice, s katerimi so povezane ČDO, zavzemajo za to, da ČDO sprejmejo potrebno notranjo zakonodajo in upravne predpise za izvajanje:

5.   Ena ali več ČDO in države članice, s katerimi so povezani, lahko uporabljajo svoje nacionalne postopke za izvoz odpadkov iz ČDO v to državo članico.

6.   V tem primeru država članica, s katero je ČDO povezan, do 2. julija 2014 uradno obvesti Komisijo o zakonodaji, ki se uporablja, ter o vsaki prihodnji ustrezni nacionalni zakonodaji in vseh poznejših spremembah te zakonodaje.

1.   V zvezi s kakršnimi koli ukrepi, ki vplivajo na trgovino s storitvami in ustanavljanje v gospodarskih dejavnostih:

2.   Obveznosti iz odstavka 1 tega člena ne veljajo za obravnavo, odobreno:

3.   Organi ČDO lahko za spodbujanje lokalnega zaposlovanja ali v podporo temu sprejmejo predpise za pomoč fizičnim osebam in lokalnim dejavnostim. V tem primeru organi ČDO o sprejetih predpisih uradno obvestijo Komisijo, da lahko o tem obvesti države članice.

1.   Namen trgovine in s trgovino povezanega sodelovanja v okviru pridružitve je krepitev vzajemne podpore med trgovino ter okoljskimi politikami in obveznostmi. Pri trgovini in s trgovino povezanem sodelovanju v okviru pridružitve se upoštevajo načela mednarodnega okoljskega upravljanja in večstranskih okoljskih sporazumov.

2.   Treba je uresničiti končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola. Sodelovanje temelji na razvoju prihodnjega pravno zavezujočega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo vključeval zaveze vseh podpisnic o blažitvi posledic, v skladu z odločitvami, ki izhajajo iz konferenc pogodbenic UNFCCC.

3.   Ukrepov za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov se ne uporablja na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med partnerji ali prikrito omejevanje trgovine.

1.   Cilj pridružitve je spodbujati trgovino tako, da ta vodi k polni in produktivni zaposlenosti ter dostojnim delovnim pogojem za vse.

2.   Mednarodno priznani temeljni delovni standardi, kakor so opredeljeni v ustreznih konvencijah Mednarodne organizacije dela, se upoštevajo in so vključeni v zakonodajo in prakso. Ti delovni standardi vključujejo zlasti spoštovanje svobode združevanja, pravice do kolektivnega pogajanja, odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, odpravo najhujših oblik otroškega dela, minimalno starost za zaposlitev in nediskriminacijo pri zaposlovanju.

3.   Kršitve temeljnih standardov dela se ne sme uveljavljati ali kako drugače uporabiti kot legitimno primerjalno prednost. Ti standardi se ne smejo uporabiti v protekcionistične namene.

1.   V okviru pridružitve bi bilo sodelovanje na področju trajnostnega razvoja mogoče uresničiti z:

2.   Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov, katerih cilj je varstvo okolja in delovnih pogojev, ki lahko vplivajo na trgovino ali naložbe, Unija in ČDO upoštevajo razpoložljive znanstvene in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, vključno s previdnostnim načelom.

3.   Unija in ČDO pri razvoju, uvedbi in izvajanju kakršnih koli ukrepov, katerih cilj je varstvo okolja in delovnih pogojev, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, uveljavljajo popolno preglednost.

1.   Za nobena plačila v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med prebivalci Unije in ČDO se ne sme določati omejitev.

2.   Države članice in upravni organi ČDO v zvezi s transakcijami v kapitalski plačilni bilanci za neposredne naložbe v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo sprejemne države članice, države ali ozemlja, ne uvedejo nobenih omejitev prostega pretoka kapitala, da bi zagotovili unovčenje in ponovno vrnitev premoženja, ustvarjenega s temi naložbami, ter katerega koli dobička, ki iz njih izhaja.

3.   Unija in ČDO imajo pravico, da sprejmejo ukrepe iz členov 64, 65, 66, 75 in 215 PDEU v skladu s pogoji, ki so smiselno določeni v tej prilogi.

4.   Organi ČDO, zadevne države članice ali Unija nemudoma obvestijo drug drugega o vseh takih ukrepih in predložijo časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro je mogoče.

1.   Če je primerno, se v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi za namene zmanjšanja izkrivljanja in motenj dvostranske trgovine zagotovi ustrezna in učinkovita raven varstva pravic intelektualne lastnine, vključno s sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

2.   V okviru pridružitve se lahko sodelovanje na tem področju nanaša na pripravo zakonov in predpisov za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorab takih pravic s strani imetnikov pravic ter kršitev teh pravic s strani konkurentov in podporo za regionalne organizacije za intelektualno lastnino, ki so vključene v uveljavljanje in varstvo, vključno z usposabljanjem osebja.

1.   Ne glede na določbe člena 67 se načelo največjih ugodnosti, odobreno v skladu s tem sklepoma, ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih države članice ali organi ČDO že zagotavljajo ali jih bodo lahko zagotavljali v prihodnosti na podlagi sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja ali drugih davčnih ureditev ali veljavne domače davčne zakonodaje.

2.   Ničesar v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro, da se na podlagi davčnih določb sporazumov o preprečevanju dvojne obdavčitve ali drugih davčnih ureditev ali veljavne domače davčne zakonodaje sprejme ali izvede kateri koli ukrep, katerega cilj je preprečiti davčne goljufije ali izogibanje plačevanju davkov ali davčne utaje.

3.   Ničesar v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro, da bi ustrezni pristojni organi pri uporabi relevantnih določb svoje davčne zakonodaje razlikovali med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede kraja njihovega stalnega prebivališča ali glede kraja, kjer so naložili svoj kapital.

1.   ČDO za pogodbe, ki jih financira Unija, uporabljajo davčne in carinske postopke, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih uporabljajo za državo članico, s katero je posamezen ČDO povezan, ali za države, ki jim je odobren status države z največjimi ugodnostmi, ali za mednarodne razvojne organizacije, s katerimi so povezani, če je to obravnavanje najbolj ugodno.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 se za pogodbe, ki jih financira Unija, uporabljajo naslednji postopki:

3.   Za vse pogodbene zadeve, ki niso zajete v odstavkih 1 in 2, se še naprej uporablja zakonodaja zadevnega ČDO.

1.   Finančna pomoč Unije temelji na načelih partnerstva, prevzemanja odgovornosti, prilagajanja ozemeljskim sistemom, dopolnjevanja in subsidiarnosti.

2.   Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, so lahko v obliki programljive ali neprogramljive pomoči.

3.   Finančna pomoč Unije:

4.   Upravni organi zadevne ČDO so odgovorni za izvajanje postopkov brez poseganja v pooblastila Komisije, da se zagotovi dobro finančno poslovodenje uporabe sredstev Unije.

1.   Humanitarna in nujna pomoč se dodeli ČDO, ki se spopadajo s hujšimi gospodarskimi in socialnimi težavami izjemne narave, ki so posledica naravnih nesreč, nesreč, ki jih povzroči človek, ali izjemnih okoliščin s podobnimi posledicami. Humanitarna in nujna pomoč se zagotavlja toliko časa, kolikor je potrebno za obvladovanje nujnih problemov, ki izhajajo iz teh razmer.

Humanitarna in nujna pomoč se dodeli izključno na osnovi potreb in interesov žrtev nesreče.

2.   Namen humanitarne in nujne pomoči je:

3.   Pomoč iz tega člena se prav tako lahko dodeli ČDO, ki sprejmejo begunce ali povratnike zaradi zadovoljevanja akutnih potreb, ki jih nujna pomoč ne zajema.

4.   Pomoč, ki se zagotovi skladno s tem členom, se financira iz splošnega proračuna Unije. Vendar se, poleg financiranja iz zadevne proračunske postavke, izjemoma lahko financira iz dodelitev, ki so opredeljene v Prilogi II.

5.   Ukrepi humanitarne in nujne pomoči se izvajajo na zahtevo prizadetega ČDO, Komisije, države članice, s katero je zadevni ČDO povezan, mednarodnih organizacij ali lokalnih ali mednarodnih nevladnih organizacij. Ta pomoč se upravlja in izvaja po postopkih, ki zagotavljajo hitro, prožno in učinkovito ukrepanje.

1.   Finančna pomoč lahko med drugim prispeva k podpori ČDO pri razvoju potrebnih zmogljivosti za opredelitev, izvajanje in spremljanje ozemeljskih in/ali regionalnih strategij in ukrepov za doseganje splošnih ciljev na področjih sodelovanja, navedena v delih 2 in 3.

2.   Unija podpira prizadevanja ČDO za razvoj zanesljivih statističnih podatkov o teh področjih.

3.   Unija lahko podpira ČDO pri prizadevanjih za izboljšanje primerljivosti njihovih makroekonomskih kazalnikov.

1.   Na pobudo Komisije se študije ali ukrepi tehnične pomoči lahko financirajo, da se zagotovi priprava, spremljanje, vrednotenje in nadzor, ki so potrebni za izvedbo tega sklepa in njegovo celotno oceno. Tehnična pomoč, ki se zagotavlja lokalno, se izvaja v vseh primerih v skladu s pravili, ki se uporabljajo za decentralizirano finančno upravljanje.

2.   Na pobudo ČDO se študije ali ukrepi tehnične pomoči lahko financirajo v povezavi z izvajanjem dejavnosti, ki so predvidene v programskih dokumentih. Komisija se lahko odloči za financiranje teh ukrepov bodisi iz programljive pomoči bodisi iz sredstev za ukrepe tehničnega sodelovanja.

1.   Za omilitev nasprotnih učinkov katerega koli kratkoročnega nihanja pri izvoznih prihodkih, zlasti v kmetijskem, ribiškem in rudarskem sektorju, ki bi lahko ogrozilo doseganje razvojnih ciljev zadevnih ČDO, se v okviru dodelitve sredstev iz Priloge II vzpostavi sistem dodatne podpore.

2.   Namen podpore ob kratkoročnem nihanju izvoznih prihodkov je zaščititi makroekonomske in panožne reforme in politike, ki so ogrožene zaradi zmanjšanja prihodka, ter popraviti škodljive učinke nestabilnosti prihodkov od izvoza, zlasti od kmetijskih in rudarskih proizvodov.

Pri dodelitvi sredstev iz Priloge V se upošteva odvisnost gospodarstev ČDO od izvoza, zlasti v kmetijskem in rudarskem sektorju. V tem okviru so odročni ČDO iz Priloge I deležni ugodnejše obravnave v skladu z merili iz Priloge V.

3.   Dodatna sredstva se zagotovijo v skladu s posebnimi modalitetami podpornih mehanizmov, kakor so določeni v Prilogi V.

4.   Unija zagotovi tudi podporo shemam zavarovanja na tržni osnovi, zasnovanim za ČDO, ki se poskušajo zaščititi pred nevarnostjo nihanja prihodkov od izvoza.

1.   Za namene tega sklepa programljiva pomoč temelji na programskem dokumentu.

2.   V programskem dokumentu se lahko upoštevajo ozemeljski razvojni načrti ali drugi načrti, dogovorjeni med ČDO in državami članicami, s katerimi so povezani.

3.   V skladu s členom 10 organi ČDO prevzamejo glavno odgovornost za oblikovanje strategij, prednostnih nalog in ureditev s pripravo programskih dokumentov v sodelovanju s Komisijo in državo članico, s katero je ČDO povezan.

4.   Upravni organi ČDO so odgovorni za:

1.   Pristojni teritorialni - ali v primeru regionalnih programov - regionalni odredbodajalec pripravi predlog programskega dokumenta po posvetovanjih s čim več interesnimi skupinami in pri tem upošteva pridobljene izkušnje in najboljše prakse.

2.   Predlogi programskih dokumentov so prilagojeni potrebam in posebnim razmeram v posameznih ČDO. V njih je(so) naveden(i) osrednji sektor(ji), izbrani(i) za financiranje iz sredstev Unije, posebni cilji, pričakovani rezultati, kazalniki uspešnosti za ocenjevanje in vrednotenje ter okvirna predvidena finančna sredstva. Spodbujajo lokalno odgovornost za programe sodelovanja.

3.   Med ČDO, zadevnimi državami članicami in Komisijo poteka izmenjava mnenj o predlogu programskega dokumenta od začetka načrtovanja programov, da bi spodbujali dopolnjevanje in usklajenost različnih dejavnosti sodelovanja.

4.   Komisija oceni predlog programskega dokumenta, da bi preverila, ali vključuje vse zahtevane elemente in je skladen s cilji tega sklepa ter zadevnimi politikami Unije. Komisija se o osnutku programskega dokumenta posvetuje z EIB.

5.   Da bi omogočili Komisiji čim bolj učinkovito oceno osnutka, ČDO zagotovijo vse potrebne informacije, vključno z rezultati vseh študij izvedljivosti.

6.   Upravni organi ČDO in Komisija so skupaj odgovorni za odobritev programskega dokumenta. Komisija potrdi programski dokument po postopku iz člena 86.

1.   Komisija sprejme sklep o financiranju na podlagi programskega dokumenta v skladu s standardi, določenimi v finančni uredbi, ki se uporablja za 11. ERS, po postopku iz člena 87.

2.   Komisija sredstva 11. ERS v ČDO izvrši na načine, določene v finančni uredbi, ki se uporablja za 11. ERS in v skladu s pogoji, določenimi v tem sklepu in njegovih izvedbenih ukrepih. V ta namen z ustreznimi organi ČDO sklene sporazume o financiranju.

3.   Upravni organi ČDO so odgovorni za:

4.   Zadevni upravni organi ČDO in Komisije so skupno odgovorni za:

5.   Da bi poenostavili izmenjavo mnenj, se vsaj enkrat letno organizirajo tehnični sestanki, na katerih sodelujejo teritorialni odredbodajalci ter predstavniki zadevnih držav članic in Komisije, ki so vključeni v načrtovanje, zlasti z uporabo modernih tehnologij ali, če je možno, razširitvijo dialoga foruma ČDO–EU.

6.   Dejavnosti, financirane iz sredstev 11. ERS, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za 11. ERS.

1.   Vlade posameznih ČDO imenujejo teritorialnega odredbodajalca za zastopanje v vseh dejavnostih, ki se financirajo iz sredstev 11. ERS, ki jih upravljata Komisija in EIB. Teritorialni odredbodajalec imenuje enega ali več namestnikov, ki ga nadomestijo v primeru, če ne more opravljati svojih dolžnosti, in o tem imenovanju obvestijo Komisijo. Ko so izpolnjeni pogoji v zvezi z institucionalnimi zmogljivostmi in dobrim finančnim poslovodenjem, lahko teritorialni odredbodajalec svoje funkcije pri izvajanju zadevnih programov in projektov prenese na odgovorno službo v pristojnem organu ČDO. V vseh takšnih primerih predhodno obvesti Komisijo.

Če Komisija ugotovi, da obstajajo problemi pri postopkih, povezanih z upravljanjem sredstev iz 11. ERS, v povezi s teritorialnim odredbodajalcem vzpostavi vse potrebne stike za odpravo tega stanja in sprejme vse potrebne ukrepe. Teritorialni odredbodajalec prevzame finančno odgovornost samo za izvršilne naloge, ki so mu dodeljene.

Če je upravljanje sredstev iz 11. ERS posredno in vezano na kakršna koli dodatna Komisiji dodeljena pooblastila, je teritorialni odredbodajalec:

2.   Če je upravljanje sredstev iz 11. ERS posredno in vezano na kakršna koli dodatna Komisiji dodeljena pooblastila, je zadevni teritorialni odredbodajalec naročnik za programe, ki se izvajajo z javnimi razpisi ali razpisi za predloge, pri čemer Komisija opravi predhodni nadzor.

3.   Teritorialni odredbodajalec pri izvajanju dejavnosti in v skladu z zahtevo po obveščanju Komisije, odloča o:

4.   Pri regionalnih programih organi sodelujočega ČDO imenujejo regionalnega odredbodajalca, ki ga izberejo med akterji sodelovanja iz člena 11. Dolžnosti regionalnega odredbodajalca smiselno ustrezajo nalogam teritorialnega odredbodajalca.

1.   Komisiji po potrebi pomaga odbor, ki se ustanovi na podlagi notranjega sporazuma o 11. ERS.

2.   Ta odbor se pri izvajanju pooblastil, ki so mu poverjena s tem sklepom, imenuje „Odbor ERS–ČDO“. Postopki odbora iz notranjega sporazuma za 11. ERS in izvedbene uredbe za 11. ERS se uporabljajo samo za Odbor ERS–ČDO. Do začetka veljavnosti zadevne uredbe se uporabljajo postopki, določeni v Uredbi Sveta (ES) 617/2007 (8).

3.   Odbor usmerja svoje delo na bistvena vprašanja sodelovanja na ravni ČDO in na regionalni ravni. Zaradi koherentnosti, koordinacije in dopolnjevanja Odbor spremlja uresničevanje programskih dokumentov.

4.   Odbor da svoje mnenje o:

1.   Če Unijo zastopa delegacija, ki jo vodi vodja delegacije, se uporabljajo določbe finančne uredbe za 11. ERS, ki se nanašajo na odredbodajalce in podrejene računovodje.

2.   Teritorialni in/ali regionalni odredbodajalec tesno sodelujeta in delata skupaj z vodjo delegacije, ki je glavna točka za stike za različne akterje sodelovanja v zadevnem ČDO.

1.   Splošna pravila o upravičenosti:

2.   Do financiranja na podlagi tega sklepa so upravičeni naslednji ponudniki, prijavitelji in kandidati:

3.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija sprejme kot upravičene ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičenke, ali blago, ki nima upravičenega porekla“ če bi pravila o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev projekta, programa ali ukrepa.

4.   Za ukrepe, ki se izvajajo v okviru skupnega upravljanja, sme zadevna država članica, na katero je Komisija prenesla naloge izvajanja, v imenu Komisije sprejeti kot upravičene ponudnike, prijavitelje in kandidate ter blago iz drugih držav, ki niso upravičene v skladu s točko (f) odstavka 2, in sprejeti kot upravičene ponudnike, prijavitelje in kandidate iz držav, ki niso upravičene v skladu z odstavkom 3, ali blago z neupravičenim poreklom v skladu s točko (d) odstavka 1.

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija in Računsko sodišče lahko opravita revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih o donacijah, sklepih o donacijah in pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, Komisija, Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z ustrezno finančno uredbo ERS.

3.   ČDO nosijo glavno odgovornost za finančni nadzor sredstev Unije. Kadar je primerno, se ta nadzor izvaja v koordinaciji z državo članico, s katero je ČDO povezan, skladno z veljavno nacionalno zakonodajo.

4.   Komisija je odgovorna:

5.   Komisija, posamezen ČDO in, če je primerno, država članica, s katero je ČDO povezan, sodelujejo na podlagi upravnih dogovorov v okviru sej, ki se skličejo enkrat na leto ali na dve leti zaradi usklajevanja programov, metodologij in izvajanja nadzora.

6.   Glede finančnih popravkov:

1.   Finančno sodelovanje je dovolj prožno za zagotovitev, da so dejavnosti ves čas skladne s cilji tega sklepa in da upoštevajo vse spremembe v gospodarskih razmerah ter pri prednostnih nalogah in ciljih zadevnega ČDO, zlasti z ad hoc pregledom programskega dokumenta.

2.   Pregled se lahko sproži na zahtevo Komisije ali zadevnega ČDO s soglasjem Komisije.

3.   Komisija pregleduje napredek pri izvajanju finančne pomoči ČDO iz sredstev 11. ERS in vsako leto, od leta 2015 naprej, poroča Svetu o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je mogoče, o najpomembnejših izidih in učinkih finančne pomoči Unije. Poročilo pošlje tudi Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

4.   Poročilo iz odstavka 3 vključuje informacije o ukrepih, financiranih v prejšnjem letu, rezultatih spremljanja in ocenjevanja, vključevanju zadevnih partnerjev ter izvajanju zavez in odobritev plačil v okviru 11. ERS. V poročilu se ocenijo rezultati pomoči na podlagi čim bolj specifičnih in merljivih kazalnikov. Vključuje tudi najpomembnejše pridobljene izkušnje in podatke o nadaljnjem ukrepanju v skladu s priporočili, ki so bila pripravljena na podlagi ocen iz prejšnjih let.

1.   Javni organi ČDO so upravičeni do finančne pomoči iz tega sklepa.

2.   S soglasjem organov zadevnih ČDO so do finančne pomoči iz tega sklepa upravičeni tudi naslednji subjekti ali organi:

1.   Regionalna dodelitev sredstev se uporabi za dejavnosti, ki koristijo in vključujejo:

2.   Financiranje za omogočanje udeležbe držav AKP, najbolj oddaljenih regij in drugih držav je dodatno glede na finančna sredstva, dodeljena ČDO v skladu s tem sklepom.

3.   Sodelovanje držav AKP, najbolj oddaljenih regij in drugih držav v programih, vzpostavljenih v skladu s tem sklepom, se predvideva samo če:

4.   Ustrezni ukrepi bodo omogočili ustrezen enak delež financiranja posojil iz ERS in splošnega proračuna Unije za financiranje projektov sodelovanja med ČDO, državami AKP, najbolj oddaljenimi regijami ter drugimi državami, zlasti s poenostavljenimi mehanizmi za skupno upravljanje takih projektov.

1.   Fizične osebe iz posameznega ČDO, kakor so opredeljene v členu 50, in kjer je primerno, ustrezni javni in/ali zasebni organi ter institucije v posameznem ČDO, so upravičeni do sodelovanja v programih Unije in do financiranja iz njih v skladu s pravili in cilji programov ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je posamezen ČDO povezan.

2.   ČDO so upravičeni tudi do podpore v okviru programov Unije za sodelovanje z drugimi državami, zlasti državami v razvoju, ob upoštevanju pravil, ciljev in ureditev iz teh programov.

3.   Komisija poroča Odboru ERS-ČDO o sodelovanju ČDO v programih Unije na podlagi informacij iz letnega poročila o izvajanju, ki ga predložijo ČDO, in drugih razpoložljivih informacij.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 95 se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 1. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 95 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 95, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 1

Razdelitev sredstev med različne instrumente

Člen 2

Upravljanje sredstev

EIB upravlja posojila iz lastnih virov iz Priloge III ter tudi dejavnosti, ki se financirajo iz investicijskih skladov ČDO iz Priloge IV. Vsa druga finančna sredstva v okviru tega sklepa upravlja Komisija.

Člen 3

Razdelitev sredstev med ČDO

Znesek 351 milijonov EUR iz točke (a) člena 1(1) te priloge se dodeli na podlagi potreb in uspešnosti ČDO v skladu z naslednjimi merili:

Člen 1

Znesek

EIB zagotovi znesek v višini do 100 milijonov EUR za financiranje iz lastnih sredstev v skladu z lastnimi predpisi in postopki ter pogoji, določenimi v njenem statutu in v tej prilogi.

Člen 2

Evropska investicijska banka

Člen 3

Pogoji prenosa tuje valute

Člen 1

Cilj

Investicijski skladi ČDO (v nadaljnjem besedilu: skladi), ustanovljeni s Sklepom 2001/822/ES s sredstvi ERS zaradi spodbujanja ekonomsko uspešnih podjetij, se ohranijo.

Pogoji financiranja v zvezi z dejavnostmi skladov in posojili EIB iz lastnih sredstev so določeni v Notranjem sporazumu o ustanovitvi 11. ERS, Prilogi III in v tej prilogi.

Ta sredstva se lahko usmerijo upravičenim podjetjem, bodisi neposredno ali posredno, prek upravičenih investicijskih skladov in/ali finančnih posrednikov.

Člen 2

Sredstva skladov

Člen 3

Dejavnosti skladov

Člen 4

Pogoji za prevzem tveganja v zvezi z menjalnim tečajem

Da bi zmanjšali učinke nihanja menjalnega tečaja, se težave, ki izhajajo iz tveganja v zvezi z menjalnim tečajem, obravnavajo na naslednji način:

Člen 5

Finančni nadzor

Člen 6

Privilegiji in imunitete

Člen 1

Načela

Člen 2

Merila o izpolnjevanju pogojev

Člen 3

Predplačila

Sistem dodelitve dodatnih sredstev zagotovi predplačila za kritje kakršnih koli zamud pri pridobivanju konsolidiranih statističnih podatkov o trgovini in zagotovitev, da se zadevna sredstva lahko vključijo v proračun za leto, ki sledi letu uporabe. Predplačila se sprostijo na osnovi začasnih izvoznih statističnih podatkov, ki jih pripravijo upravni organi ČDO in ki se predložijo Komisiji, pred predložitvijo dokončnih in konsolidiranih uradnih statističnih podatkov. Maksimalno predplačilo znaša 80 % ocenjenega zneska dodatnih sredstev za leto uporabe. Zneski, ki se sprostijo na ta način, se po skupnem dogovoru med Komisijo in upravnimi organi ČDO prilagodijo glede na dokončne in konsolidirane statistične izvozne podatke ter dokončno višino javnofinančnega primanjkljaja.

Člen 4

Revizija

Določbe v tej prilogi so predmet revizije najpozneje dve leti po začetku veljavnosti izvedbenih določb iz člena 85 tega sklepa in pozneje na zahtevo Komisije, države članice ali ČDO.

Člen 1

Opredelitve

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 2

Splošni pogoji

Člen 3

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 4

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 5

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 6

Odstopanja

Člen 7

Kumulacija z Unijo

Člen 8

Kumulacija z državami podpisnicami sporazuma o gospodarskem partnerstvu

Člen 9

Kumulacija z drugimi državi, ki koristijo prednosti dostopa do trga Unije brez carin in količinskih omejitev na podlagi splošnega sistema preferencialov

Člen 10

Razširjena kumulacija

Člen 11

Enota kvalifikacije

Člen 12

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno franko tovarna, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 13

Garniture

Garniture, opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, kadar so vsi sestavni deli izdelki s poreklom.

Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se garnitura kot celota obravnava kot izdelek s poreklom, pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 14

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

Člen 15

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 16

Odstopanja

Člen 17

Načelo teritorialnosti

Člen 18

Določba o neposeganju

Člen 19

Razstave

Člen 20

Zneski, izraženi v eurih

Člen 21

Dokazilo o poreklu

Za izdelke s poreklom iz ČDO pri uvozu v Unijo veljajo ugodnosti iz tega sklepa ob predložitvi:

Člen 22

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

Člen 23

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 24

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 25

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v Uniji ali ČDO, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj Unije ali ČDO. Nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani.

Člen 26

Pogoji za izjavo na računu

Člen 27

Pooblaščeni izvoznik

Člen 28

Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 29

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, da uvozno deklaracijo spremlja navedba, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo zahtevane pogoje za izvajanje tega sklepa.

Člen 30

Uvoz po delih

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelkov XVI in XVII ali tarifnih številk 7308 in 9406 harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se carinskim organom ob uvozu prvega dela za take izdelke predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 31

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 32

Informativni postopek za kumulacijske namene

Člen 33

Dokazila

Dokumenti iz členov 22(3) in 26(3), ki se uporabljajo kot dokaz, da se izdelki, zajeti s potrdilom o gibanju blaga EUR.1 ali z izjavo o poreklu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ČDO ali Unije ali države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu in izpolnjujejo druge zahteve te priloge, so med drugim lahko tudi naslednji:

Člen 34

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 35

Razlike in oblikovne napake

Člen 36

Splošni pogoji

Ugodnosti iz tega sklepa se uporabljajo v naslednjih primerih:

Člen 37

Evidenca registriranih izvoznikov

Člen 38

Zahtevek za registracijo

Da bi se registrirali, izvozniki vložijo zahtevek pri pristojnih organih ČDO iz člena 57(1) te priloge, pri čemer uporabijo obrazec, katerega vzorec je v Dodatku XI. Z izpolnitvijo obrazca izvozniki dajo privolitev za shranitev teh informacij v podatkovno bazo Komisije in za spletno objavo podatkov, ki niso zaupni.

Zahtevek pristojni organi sprejmejo samo, če je ta v celoti izpolnjen.

Člen 39

Umik iz evidence registriranih izvoznikov

Člen 40

Dokazila

Člen 41

Dokazilo o poreklu

Člen 42

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 43

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 44

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 45

Razlike in oblikovne napake

Člen 46

Veljavnost dokazila o poreklu

Navedbe o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložene po poteku veljavnosti iz člena 41(2) te priloge, se lahko sprejmejo zaradi uporabe tarifnih preferencialov, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega roka. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo navedbo o poreklu, če so bili izdelki predloženi carini pred tem rokom.

Člen 47

Postopek za uvoz po delih

Člen 48

Nadomestna navedba o poreklu

Člen 49

Preverjanje navedb o poreklu

Člen 50

Zavrnitev preferencialov