Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32012R0670

Uredba (EU) št. 670/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij

UL L 204, 31.7.2012, p. 1–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; implicitno zavrnjeno 32013R1316

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/670/oj

Date of document:
11/07/2012
Date of effect:
01/08/2012; začetek veljavnosti datum objave +1 glej člen 3
Date of end of validity:
31/12/2013; implicitno zavrnjeno 32013R1316
Author:
Evropski parlament, Svet Evropske unije
Responsible body:
Directorate-General for Mobility and Transport, Directorate-General for Energy, Directorate-General for Research and Innovation
Form:
Uredba
Additional information:
COD 2011/0301
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Proposal:
Link
Select all documents based on this document
Link
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Modifies:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Modifies 32006D1639 dodatek priloga III BI 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 8.5 BI 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 31 .2BI 01/08/2012
Modifies 32006D1639 zamenjava člen 26 .2 točka B) 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 31 .2TR 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 31 .2SX 01/08/2012
Modifies 32006D1639 zamenjava člen 31 .2 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 31 .2QT 01/08/2012
Modifies 32006D1639 dodatek člen 31 .2QQ 01/08/2012
Modifies 32007R0680 dodatek člen 2 PT 15 01/08/2012
Modifies 32007R0680 dodatek člen 2 PT 14 01/08/2012
Modifies 32007R0680 dodatek priloga I BI 01/08/2012
Modifies 32007R0680 dodatek člen 16.2 BI 01/08/2012
Modifies 32007R0680 sprememba člen 17.1 01/08/2012
Modifies 32007R0680 dodatek člen 6.1 točka G) 01/08/2012
Modifies 32007R0680 sprememba člen 6.1 točka D) 01/08/2012
Modifies 32007R0680 sprememba člen 4.1 01/08/2012
Modified by:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Modified by 32013R1287 delna razveljavitev
Modified by 32013R1316 delna razveljavitev
Implicitly repealed by 32013R1316 01/01/2014
Instruments cited:
Link

31.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/1

UREDBA (EU) št. 670/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. julija 2012

o spremembi Sklepa št. 1639/2006/ES o ustanovitvi okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) ter Uredbe (ES) št. 680/2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 172 in člena 173(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ustanavlja okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (PKI) z različnimi vrstami izvedbenih ukrepov iz različnih programov, med katerimi podporni program izvajanju politike informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) podpira krepitev notranjega trga za proizvode in storitve IKT ter proizvode in storitve, zasnovane na IKT, ter je namenjen spodbujanju inovativnosti s širšo uporabo in povečanjem naložb v IKT.

(2)

Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Unije na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij ter vzpostavlja tudi instrument delitve tveganja, tj. instrument garancij za posojila za projekte TEN-T.

(3)

V naslednjem desetletju bodo po oceni Komisije potrebne neprimerljivo večje naložbe v prometna, energetska ter informacijska in telekomunikacijska omrežja v Evropi za uresničevanje ciljev politike strategije Evropa 2020, zlasti podnebnih ciljev in prehoda k nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki učinkovito uporablja vire, z razvojem pametne, nadgrajene in medsebojno povsem povezane infrastrukture, in da se spodbudi dokončna vzpostavitev notranjega trga.

(4)

Financiranje na trgu dolžniškega kapitala v Uniji za infrastrukturne projekte ni prosto na voljo. Težave infrastrukturnih projektov pri iskanju dolgoročnega zasebnega ali javnega financiranja, ne bi smele voditi k poslabšanju učinkovitosti prometa, telekomunikacij in energetskih sistemov niti k počasnejšemu širjenju širokopasovnih povezav. Zaradi razdrobljenosti trgov obveznic v Uniji v povezavi z nepredvidljivim povpraševanjem ter velikostjo in zapletenostjo infrastrukturnih projektov, za katere so potrebne dolge priprave, je primerno, da se to vprašanje obravnava na ravni Unije.

(5)

Finančni instrumenti, ki jih ureja Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5), lahko v nekaterih primerih povečajo učinkovitost proračunske porabe in dosežejo visoke multiplikacijske učinke pri spodbujanju financiranja zasebnega sektorja. To je še posebej pomembno glede na slabo dostopnost kreditov, trenutne omejitve javnih financ in glede na dejstvo, da je treba podpreti okrevanje evropskega gospodarstva.

(6)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo pozdravil pobudo za projektne obveznice Evropa 2020 kot mehanizem delitve tveganja z EIB, ki zagotavlja omejeno podporo iz proračuna Unije in ki naj bi omogočil izkoristek sredstev Unije in zbudil zanimanje zasebnih vlagateljev za sodelovanje v prednostnih projektih, ki so v skladu s cilji strategije Evropa 2020. Svet je 12. julija 2011 opozoril, da je treba finančne instrumente oceniti glede na spodbujevalne učinke v primerjavi z obstoječimi instrumenti, dodatno tveganje za javnofinančne izkaze in morebitno izrinjanje zasebnih institucij. Sporočilo Komisije o pilotni fazi pobude za projektne obveznice Evropa 2020 in s tem povezano oceno učinka, ki temelji na javnem posvetovanju, bi si bilo treba razlagati v tem kontekstu.

(7)

Začeti bi bilo treba pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020, katere cilj je pomagati pri financiranju prednostnih projektov z nedvoumno dodano vrednostjo EU in spodbujanje večje udeležbe zasebnega sektorja pri dolgoročnem financiranju na kapitalskem trgu za ekonomsko upravičene projekte na področju prometne, energetske in IKT infrastrukture. Instrument bo koristil projektom s podobnimi potrebami po financiranju ter bo zahvaljujoč sinergijam med sektorji prinesel boljše rezultate, kar zadeva tržni vpliv, upravno učinkovitost in uporabo virov. Zainteresiranim stranem na področju infrastrukture, kot so ponudniki financiranja, organi javnega sektorja, upravljavci infrastrukture, gradbena podjetja in upravljavci, bi moral zagotoviti usklajen instrument, ki ga bo vodilo povpraševanje na trgu.

(8)

V pilotni fazi pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bo proračun Unije uporabljen skupaj s financiranjem EIB v obliki skupnega instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, ki so jih izdale projektne družbe. Ta instrument naj bi ublažil tveganje iz naslova servisiranja dolga projekta in kreditno tveganje imetnikov obveznic v takšni meri, da bodo udeleženci na kapitalskih trgih, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge zainteresirane strani, pripravljeni vlagati v večji obseg infrastrukturnih projektnih obveznic, kot bi bili brez podpore Unije.

(9)

Glede na dolgoletne izkušnje EIB in glede na to, da zagotavlja znatno financiranje za infrastrukturne projekte, in da je finančni organ EU, ustanovljen s Pogodbo, bi morala Komisija EIB vključiti v izvajanje pilotne faze. Temeljne zahteve, pogoje in postopke instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice bi bilo treba opredeliti v tej uredbi. Podrobnejše zahteve in pogoje, vključno z delitvijo tveganja, plačili, spremljanjem in nadzorom, pa bi bilo treba določiti v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB. Ta sporazum o sodelovanju bi morali Komisija in EIB potrditi v skladu s svojimi postopki.

(10)

Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba začeti izvajati med sedanjim finančnim okvirom brez nepotrebnega odlašanja, da bi ugotovili, ali in v kolikšnem obsegu tovrstni finančni instrumenti delitve tveganja prinašajo dodano vrednost na področju financiranja infrastrukture in za razvoj financiranja na trgu dolžniškega kapitala za infrastrukturne projekte.

(11)

Pilotna faza bo financirana s prerazporeditvijo proračunskih sredstev v letih 2012 in 2013 iz obstoječih prometnih, energetskih in telekomunikacijskih programov. V ta namen bi moralo biti možno za to pobudo prerazporediti največ 200 milijonov EUR iz proračuna za TEN-T, največ 20 milijonov EUR iz proračuna okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost in največ 10 milijonov EUR iz proračuna za TEN-E. Zaradi razpoložljivih proračunskih sredstev sta omejena področje uporabe in število projektov, ki se jih lahko podpre.

(12)

EIB bo proračunska sredstva zahtevala na podlagi obsega projektov, za katere bo skupaj s Komisijo menila, da so primerni, v skladu z dolgoročnimi cilji politike Unije in bodo verjetno izvedeni. Rok za oddajo zahtevkov in določitev ustreznih finančnih sredstev je 31. december 2013. Zaradi zapletenosti velikih infrastrukturnih projektov bi bilo treba omogočiti, da svet direktorjev EIB zahtevke dejansko odobri pozneje, vendar najpozneje 31. decembra 2014.

(13)

Za prošnjo za podporo ter izbiro in izvajanje vseh projektov bi morala veljati zakonodaja Unije, zlasti glede državne pomoči, pri čemer bi bilo treba preprečiti izkrivljanje trgov ali povečanje izkrivljanja trgov.

(14)

Poleg obveznosti poročanja iz točke 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (6) bi morala Komisija s podporo EIB vsakih šest mesecev med pilotno fazo poročati Evropskemu parlamentu in Svetu po podpisu sporazuma o sodelovanju, v drugi polovici leta 2013 pa Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati vmesno poročilo. Neodvisno in izčrpno oceno bi bilo treba izvesti leta 2015.

(15)

Komisija bi morala na podlagi te neodvisne in izčrpne ocene oceniti primernost pobude projektnih obveznic Evropa 2020, pa tudi njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije.

(16)

Pilotno fazo pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba začeti izvajati v okviru priprav na instrument za povezovanje Evrope, ki ga je predlagala Komisija. To ne bi posegalo v odločitve o večletnem finančnem okviru Unije po letu 2013 in o morebitni ponovni uporabi sredstev, vrnjenih iz finančnih instrumentov, v okviru pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Unije.

(17)

Za izvajanje pilotne faze pobude za projektne obveznice Evropa 2020 bi bilo treba ustrezno spremeniti Sklep št. 1639/2006/ES in Uredbo (ES) št. 680/2007.

(18)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov, določenih s to uredbo, bi morala ta uredba v luči omejenega trajanja pilotne faze začeti veljati dan po objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Sklepa št. 1639/2006/ES

Sklep št. 1639/2006/ES se spremeni:

1.

V členu 8 se doda naslednji odstavek:

„5a.   Brez poseganja v odstavke 1 do 5 Komisija in Evropska investicijska banka (EIB) za projekte, izvedene v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 31(2), v drugi polovici leta 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predložita vmesno poročilo. Neodvisna in izčrpna ocena se opravi leta 2015.

Na podlagi te ocene Komisija oceni primernost pobude projektnih obveznic Evropa 2020 in njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije. V luči te ocene in ob upoštevanju vseh možnosti Komisija pretehta, ali so potrebne ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga.

Vmesno poročilo iz prvega pododstavka vsebuje seznam projektov, ki so izkoristili instrument delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 31(2a) do (2e), s podatki o pogojih izdanih obveznic ter vrsto trenutnih in morebitnih vlagateljev.“

2.

V členu 26(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

spodbujanje inovativnosti s širšo uporabo in povečanjem naložb v IKT ter širokopasovne povezave;“.

3.

Člen 31 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Projekti iz odstavka 1(a) so namenjeni pospeševanju inovacij, prenosu tehnologije in razširjanju novih tehnologij, pripravljenih za vstop na tržišče.

Unija lahko dodeli nepovratna sredstva v proračun teh projektov.

Poleg tega lahko Unija v pilotni fazi v letih 2012 in 2013 EIB zagotovi finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za dolžniške instrumente ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice.“;

(b)

vstavijo se naslednji odstavki:

„2a.   Instrument delitve tveganja za projektne obveznice iz tretjega pododstavka odstavka 2 je skupni instrument Komisije in EIB, ki prinaša dodano vrednost kot udeležba Unije, se uporablja v primerih neoptimalnih naložb, ko projekti na trgu ne dobijo zadostnega financiranja, in zagotavlja dodatnost. Preprečuje izkrivljanje konkurence, zagotavlja multiplikacijski učinek in usklajuje interese v obliki kreditne kvalitete. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice:

(a)

je v obliki dolžniškega instrumenta ali garancije EIB ob podpori prispevka iz proračuna Unije za financiranje projektov na področjih IKT in širokopasovnih povezav ter dopolni ali pritegne financiranje držav članic ali zasebnega sektorja;

(b)

blaži tveganje iz naslova servisiranja dolga projekta in kreditno tveganje imetnikov obveznic;

(c)

se uporablja le za projekte, katerih finančna zmogljivost temelji na prihodkih projekta.

2b.   Izpostavljenost Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, v nobenem primeru ne presega višine prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in traja samo do dospelosti portfelja za izboljšanje kreditne kvalitete, na katerem temelji. S tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje v zvezi s projektnimi obveznicami vedno prevzame EIB.

2c.   Glavne zahteve, pogoji in postopki instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice so določeni v Prilogi IIIa. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z delitvijo tveganja, plačili, spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB. Ta sporazum o sodelovanju potrdita Komisija in EIB v skladu s svojimi postopki.

2d.   V letu 2013 se lahko iz proračuna, dodeljenega za izvajanje politike IKT in širokopasovnih povezav, uporabi največ 20 milijonov EUR v skladu s pravilom iz točke (b) Priloge I. Ker je trajanje pilotne faze omejeno, se lahko vsi prihodki, ustvarjeni pred 31. decembrom 2013, v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice uporabijo za nove dolžniške instrumente in garancije v istem sklopu delitve tveganja in za projekte, ki izpolnjujejo iste pogoje upravičenosti, da se poveča obseg podprtih naložb. V primeru, da se veljavnost instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice ne podaljša v naslednji večletni finančni okvir, se vsa preostala sredstva vrnejo v prihodkovni del splošnega proračuna Unije.

2e.   Poleg obveznosti poročanja iz točke 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju in brez poseganja v regulativne zahteve za poročanje Komisija in EIB v pilotni fazi Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev poročata o uspešnosti instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno s finančnimi pogoji in morebitnim plasiranjem izdanih projektnih obveznic.“

4.

Doda se naslednja priloga:

„PRILOGA IIIa

Glavne zahteve, pogoji in postopki instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 31(2c)

EIB je partnerka pri delitvi tveganja in v imenu Unije upravlja prispevek Unije za instrument delitve tveganja za projektne obveznice. Podrobnejše zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB.

(a)   Instrument EIB

1.

Instrument delitve tveganja za projektne obveznice je osnovan za vsak upravičen projekt kot podrejen instrument v obliki dolžniškega instrumenta ali pogojnega (jamstvenega) instrumenta ali obojega, da se omogoči izdaja projektnih obveznic.

2.

Če EIB je ali postane upnica projekta, so njene pravice v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice po pomembnosti uvrščene za dolžniške obveznosti prednostnega dolga, vendar pred lastniški delež in povezane oblike financiranja.

3.

Instrument ne presega 20 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.

(b)   Proračun

IKT:

2013: do 20 milijonov EUR.

Zahteva za prerazporeditev zgornjega zneska se izda do 31. decembra 2012, priloži pa se ji napoved potreb po načrtovanem prispevku Unije.

Ta napoved lahko po potrebi služi kot osnova za zmanjšanje zneska za leto 2013 na zahtevo, o čemer se odloča v skladu s postopkom iz člena 46(2).

(c)   Fiduciarni račun

1.

EIB odpre fiduciarni račun za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije.

2.

Glede ne omejeno trajanje pilotne faze se obresti, ki se natečejo na fiduciarne račune, in drugi prihodki iz prispevka Unije, kot so garancijske premije, obrestne marže in marže zaradi tveganja na zneske, ki jih izplača EIB, dodajo sredstvom fiduciarnega računa. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) vseeno odloči, da se vrnejo v proračunsko vrstico PKI IKT.

(d)   Uporaba prispevka Unije

Prispevek Unije porabi EIB za:

1.

kritje tveganj na podlagi prve izgube za podrejene instrumente upravičenega projektnega portfelja, v skladu z ustreznimi pravili EIB in oceno tveganja, ki jo je EIB izvedla ob upoštevanju svojih veljavnih politik;

2.

kritje vseh upravičenih stroškov, ki niso povezani s projektom, temveč z vzpostavitvijo in upravljanjem instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim ocenjevanjem.

(e)   Delitev tveganja in prihodkov

Vzorec delitve tveganja, ki izvira iz točke (d), se odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in EIB, ki ga EIB zaračuna svoji stranki za vsak posamezni instrument v projektnem portfelju.

(f)   Oblikovanje cen

Oblikovanje cen instrumenta projektnih obveznic temelji na plačilu zaradi tveganja v skladu z zadevnimi ustaljenimi pravili in merili EIB.

(g)   Postopek uporabe

Zahteve za kritje tveganja v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice se naslovijo na EIB v skladu z ustaljenim prijavnim postopkom EIB.

(h)   Postopek odobritve

EIB izvede skrbni pregled tveganj ter v zvezi s finančnimi, tehničnimi in pravnimi vprašanji in odloča o uporabi instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice in izbere primeren podrejen instrument v skladu s svojimi ustaljenimi pravili in merili, zlasti smernicami EIB za kreditno tveganje in izbirnimi merili EIB na socialnem, okoljskem in podnebnem področju.

(i)   Trajanje

1.

Obveznosti za prispevek Unije k instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice se sprejmejo najpozneje 31. decembra 2013. Postopek dejanske odobritve s strani sveta direktorjev EIB se zaključi do 31. decembra 2014.

2.

V primeru prenehanja veljavnosti instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice med veljavnim večletnim finančnim okvirom se vsa preostala sredstva na fiduciarnem računu, razen sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, in sredstva, potrebna za kritje upravičenih stroškov in izdatkov, vrnejo v proračunsko vrstico PKI IKT.

3.

Sredstva, namenjena za instrument delitve tveganja za projektne obveznice, se vrnejo na zadevni fiduciarni račun, ko instrumenti potečejo ali so odplačani, če je kritje tveganja zadostno.

(j)   Poročanje

Komisija in EIB se dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice.

Poleg tega Komisija s podporo EIB vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju, pri čemer to obdobje začne teči s podpisom sporazuma o sodelovanju iz člena 31(2c).

(k)   Spremljanje, nadzor in vrednotenje

Komisija spremlja izvajanje instrumenta, vključno z nadzori na kraju samem, če je to ustrezno, in opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7).

EIB podrejene instrumente upravlja v skladu s svojimi pravili in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Poleg tega svet direktorjev EIB, v katerem imajo predstavnike tudi Komisija in države članice, odobri vsak podrejen instrument in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev EIB.

Komisija in EIB v drugi polovici leta 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predložita vmesno poročilo o delovanju pilotnega instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, da se ta instrument po potrebi prilagodi.

Neodvisna in izčrpna ocena se opravi leta 2015, po potrditvi končnih operacij projektnih obveznic. Med drugim zajema dodano vrednost, dodatnost v primerjavi z drugimi instrumenti Unije in držav članic ter drugimi obstoječimi oblikami dolgoročnega dolžniškega financiranja, dosežen multiplikacijski učinek, oceno povezanih tveganj ter nastanek ali odpravo morebitnih učinkov izkrivljanja. Ocenijo se tudi vpliv na finančno izvedljivost projektov, obseg, pogoji in stroški izdaje obveznic, posledice za širši trg obveznic, kakor tudi vidiki obvladujočega upnika in javnega naročanja. Po možnosti ocena vsebuje primerjavo stroškov drugih načinov financiranja projektov, vključno z bančnimi posojili. V pilotni fazi se oceni vsak izbran projekt.

Člen 2

Spremembe Uredbe (ES) št. 680/2007

Uredba (ES) št. 680/2007 se spremeni:

1.

V členu 2 se dodata naslednji točki:

„14.

‚Instrument delitve tveganja za projektne obveznice‘ pomeni skupni instrument Komisije in EIB, ki prinaša dodano vrednost kot udeležba Unije, se uporablja v primerih neoptimalnih naložb, ko projekti na trgu ne dobijo zadostnega financiranja, in zagotavlja dodatnost z dopolnjevanjem ali pritegnitvijo financiranja držav članic ali zasebnega sektorja. Preprečuje izkrivljanje konkurence, zagotavlja multiplikacijski učinek in usklajuje interese. Instrument delitve tveganja za projektne obveznice je v obliki kreditne kvalitete za projekte skupnega interesa, blaži tveganje iz naslova servisiranja dolga projekta in kreditno tveganje imetnikov obveznic in se uporablja le za projekte, katerih finančna izvedljivosti temelji na prihodkih projekta.

15.

‚Izboljšava kreditne kvalitete‘ pomeni izboljšanje kreditne kvalitete projektnega dolga s pomočjo podrejenega instrumenta v obliki dolžniškega instrumenta EIB ali garancije EIB ali obojega, podprto s prispevkom iz proračuna Unije.“

2.

V prvem odstavku člena 4 se doda naslednji stavek:

„Zahteve za kritje tveganja v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 6(1)(g) se naslovijo na EIB v skladu z ustaljenim prijavnim postopkom EIB.“

3.

Člen 6(1) se spremeni:

(a)

v točki (d) se doda naslednji stavek:

„V letih 2012 in 2013 se lahko prerazporedi največ 200 milijonov EUR za pilotno fazo instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice v prometnem sektorju.“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(g)

med pilotno fazo v letih 2012 in 2013 finančni prispevek za EIB k rezervacijam in kapitalu za dolžniške instrumente ali garancije, ki jih bo EIB izdala iz lastnih virov v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice na področjih TEN-T in TEN-E. Izpostavljenost Unije instrumentu delitve tveganja, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, v nobenem primeru ne presega višine prispevka Unije instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice in traja samo do dospelosti portfelja za izboljšanje kreditne kvalitete, na katerem temelji. S tem se odgovornost splošnega proračuna Unije konča. Preostalo tveganje v zvezi s temi projektnimi obveznicami vedno prevzame EIB.

Glavne zahteve, pogoji in postopki instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice so določeni v Prilogi Ia. Podrobne zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z delitvijo tveganja, plačili, spremljanjem in nadzorom, se določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB. Ta sporazum o sodelovanju potrdita Komisija in EIB v skladu s svojimi postopki.

V letih 2012 in 2013 se iz proračunskih vrstic za projekte TEN-T iz Priloge I in TEN-E lahko prerazporedi znesek do največ 210 milijonov EUR, od tega največ 200 milijonov EUR za prometne projekte in do največ 10 milijonov EUR za energetske projekte, za instrument delitve tveganja za projektne obveznice v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Poleg obveznosti poročanja iz točke 49 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju in brez poseganja v regulativne zahteve za poročanje Komisija in EIB v pilotni fazi Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev poročata o uspešnosti instrumenta delitve tveganja, vključno s finančnimi pogoji in morebitnim plasiranjem izdanih projektnih obveznic.

Ker je trajanje pilotne faze omejeno, se lahko obresti in drugi prihodki, ustvarjeni pred 31. decembrom 2013, v okviru instrumenta delitve tveganja uporabijo za nove dolžniške instrumente in garancije znotraj iste delitve tveganja in za projekte, ki izpolnjujejo enake pogoje upravičenosti, da se poveča obseg podprtih naložb. Če se veljavnost instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice ne podaljša v naslednji finančni okvir, se vsa preostala sredstva vrnejo v prihodkovni del splošnega proračuna Unije.“

4.

V členu 16 se doda naslednji odstavek:

„2a.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 Komisija in EIB za projekte, izvedene v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 6(1)(g), v drugi polovici leta 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predložita vmesno poročilo. Neodvisna in izčrpna ocena se opravi leta 2015.

Na podlagi te ocene Komisija oceni primernost pobude projektnih obveznic Evropa 2020 in njeno uspešnost pri povečevanju obsega naložb v prednostne projekte in učinkovitosti porabe Unije. V luči te ocene in ob upoštevanju vseh možnosti Komisija pretehta, ali so potrebne ustrezne regulativne spremembe, med drugim spremembe zakonodaje, zlasti če predvideni odziv trga ni zadovoljiv ali če se zagotovijo zadostni alternativni viri dolgoročnega financiranja dolga.“

5.

V členu 17(1) se doda naslednji pododstavek:

„Vmesno poročilo iz člena 16(2a) vsebuje tudi seznam projektov, ki so izkoristili instrument delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 6(1)(g), s podatki o pogojih izdanih obveznic ter vrsto trenutnih in morebitnih vlagateljev.“

6.

Priloga se preštevilči v Prilogo I in besedi „v Prilogi“ v členu 6(1)(d) se ustrezno nadomestita z besedami „v Prilogi I“.

7.

Doda se naslednja priloga:

„PRILOGA Ia

Glavne zahteve, pogoji in postopki instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice iz člena 6(1)(g)

EIB je partnerka pri delitvi tveganja in v imenu Unije upravlja prispevek Unije za instrument delitve tveganja za projektne obveznice. Podrobnejše zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB.

(a)   Instrument EIB

1.

Instrument delitve tveganja za projektne obveznice je osnovan za vsak upravičen projekt kot podrejen instrument v obliki dolžniškega instrumenta ali pogojnega (jamstvenega) instrumenta ali obojega, da se omogoči izdaja projektnih obveznic.

2.

Če EIB je ali postane upnica projekta, so njene pravice v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice po pomembnosti uvrščene za dolžniške obveznosti prednostnega dolga, vendar pred lastniški delež in povezane oblike financiranja.

3.

Instrument ne presega 20 % celotnega zneska izdanega prednostnega dolga.

(b)   Proračun

 

TEN-T:

—

2012: do 100 milijonov EUR

—

2013: do skupnega zneska 200 milijonov EUR

Sredstva se prerazporedijo iz proračuna TEN-T, namenjenega instrumentu garancij za posojila za projekte TEN-T iz Priloge I, vendar neporabljenega.

 

TEN-E:

2013: do 10 milijonov EUR

Zahteva za prerazporeditev zneska za leto 2012 se izda takoj po podpisu sporazuma o sodelovanju.

Zahteva za prerazporeditev v prihodnjih letih se izda do 31. decembra prejšnjega leta.

V vseh primerih se ji priloži napoved potreb po načrtovanem prispevku Unije.

Ta napoved lahko po potrebi služi kot osnova za zmanjšanje zneskov na zahtevo, o čemer se odloča v skladu s postopkom iz člena 15(2).

(c)   Fiduciarni račun

1.

EIB odpre dva fiduciarna računa (enega za projekte TEN-T in enega za projekte TEN-E) za prispevek Unije in prihodke, ki izhajajo iz prispevka Unije. Fiduciarni račun za TEN-T se lahko združi s fiduciarnim računom za instrument garancij za posojila za projekte TEN-T iz Priloge I, pod pogojem da tak ukrep ne škodi kakovosti poročanja in spremljanja, kot je določeno v točkah (j) in (k).

2.

Glede ne omejeno trajanje pilotne faze se obresti, ki se natečejo na fiduciarni račun, in drugi prihodki iz prispevka Unije, kot so garancijske premije, obrestne marže in marže zaradi tveganja na zneske, ki jih izplača EIB, dodajo sredstvom fiduciarnega računa. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 15(2) vseeno odloči, da se vrnejo v proračunske vrstice TEN-T ali TEN-E.

(d)   Uporaba prispevka Unije

Prispevek Unije porabi EIB za:

1.

kritje tveganj na podlagi prve izgube za podrejene instrumente upravičenega projektnega portfelja, v skladu z ustreznimi pravili EIB in oceno tveganja, ki jo je EIB izvedla ob upoštevanju svojih veljavnih politik;

2.

kritje vseh upravičenih stroškov, ki niso povezani s projektom, temveč z vzpostavitvijo in upravljanjem instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, vključno z njegovim ocenjevanjem.

(e)   Delitev tveganja in prihodkov

Vzorec delitve tveganja, ki izvira iz točke (d), se odrazi v ustrezni delitvi plačila zaradi tveganja med Unijo in EIB, ki ga EIB zaračuna svoji stranki za vsak posamezni instrument v portfelju.

Ne glede na določbe, ki se uporabljajo za delitev tveganja za instrument garancij za posojila za projekte TEN-T iz Priloge I, se vzorec delitve tveganja za projektne obveznice uporablja tudi za ta instrument, vključno z operacijami obstoječega portfelja.

(f)   Oblikovanje cen

Oblikovanje cen instrumenta projektnih obveznic temelji na plačilu zaradi tveganja v skladu z zadevnimi ustaljenimi pravili in merili EIB.

(g)   Postopek uporabe

Zahteve za kritje tveganja v okviru instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice se naslovijo na EIB v skladu z ustaljenim prijavnim postopkom EIB.

(h)   Postopek odobritve

EIB izvede skrbni pregled tveganj ter v zvezi s finančnimi, tehničnimi in pravnimi vprašanji in odloča o uporabi instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice in izbere primeren podrejen instrument v skladu s svojimi ustaljenimi pravili in merili, zlasti smernicami EIB za kreditno tveganje in izbirnimi merili EIB na socialnem, okoljskem in podnebnem področju.

(i)   Trajanje

1.

Obveznosti za zadnji del prispevka Unije k instrumentu delitve tveganja za projektne obveznice se sprejmejo najpozneje 31. decembra 2013. Postopek dejanske odobritve s strani sveta direktorjev EIB se zaključi najpozneje 31. decembra 2014.

2.

V primeru prenehanja veljavnosti instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice med veljavnim večletnim finančnim okvirom se vsa preostala sredstva na fiduciarnih računih, razen sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti, in sredstva, potrebna za kritje upravičenih stroškov in izdatkov, vrnejo v proračunske vrstice TEN-T ali TEN-E.

3.

Sredstva, namenjena za instrument delitve tveganja za projektne obveznice, se vrnejo na zadevni fiduciarni račun, ko instrumenti potečejo ali so odplačani, če je kritje tveganja zadostno.

(j)   Poročanje

Komisija in EIB se dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice.

Poleg tega Komisija s podporo EIB vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju, pri čemer to obdobje začne teči s podpisom sporazuma o sodelovanju iz člena 6(1)(g).

(k)   Spremljanje, nadzor in vrednotenje

Komisija spremlja izvajanje instrumenta, vključno z nadzori na kraju samem, če je to ustrezno, in opravlja preverjanje in kontrole v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

EIB podrejene instrumente upravlja v skladu s svojimi pravili in postopki, vključno z ustreznimi ukrepi za revizijo, nadzor in spremljanje. Poleg tega svet direktorjev EIB, v katerem imajo predstavnike tudi Komisija in države članice, odobri vsak podrejeni instrument in spremlja, ali upravljanje EIB poteka v skladu s statutom in splošnimi navodili, ki jih določi svet guvernerjev EIB.

Komisija in EIB v drugi polovici leta 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predložita vmesno poročilo o delovanju pilotnega instrumenta delitve tveganja za projektne obveznice, da se ta instrument po potrebi prilagodi.

Neodvisna in izčrpna ocena se opravi leta 2015, po potrditvi končnih operacij projektnih obveznic. Med drugim zajema dodano vrednost, dodatnost v primerjavi z drugimi instrumenti Unije in držav članic ter drugimi obstoječimi oblikami dolgoročnega dolžniškega financiranja, dosežen multiplikacijski učinek, oceno povezanih tveganj ter nastanek ali odpravo morebitnih učinkov izkrivljanja. Ocenijo se tudi vpliv na finančno izvedljivost projektov, obseg, pogoji in stroški izdaje obveznic, posledice za širši trg obveznic, kakor tudi vidiki obvladujočega upnika in javnega naročanja. Po možnosti ocena vsebuje primerjavo stroškov drugih načinov financiranja projektov, med drugim bančnih posojil. V pilotni fazi se oceni vsak izbran projekt.“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS

(1)  UL C 143, 22.5.2012, str. 134.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. julija 2012.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(4)  UL L 162, 22.6.2007, str. 1.

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(7)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.“

Izjava Komisije

Komisija proračunskemu organu v skladu s točko 49 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju enkrat na leto poroča o finančnih instrumentih. Poročilo za leto 2012 bo vključevalo tudi pobudo za projektne obveznice EU in EIB.

Komisija želi na podlagi tega ozadja in ob upoštevanju kratkotrajne narave pilotne faze projektnih obveznic pojasniti, da besedilo „poroča vsakih šest mesecev v pilotni fazi“ iz uvodne izjave 14, člena 1(3)(b), člena 1(4), člena 2(3)(b) in člena 2(7) pomeni, da bo Komisija obvestila Svet in Parlament tako, da jima bo namesto uradnega poročila predložila ustrezno podporno gradivo, saj bi poročilo zahtevalo nesorazmeren napor glede na omejen obseg pilotne faze.

Top