16.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/7

(1)

Globalna finančna kriza in gospodarski upad, kakršnih ne pomnimo, sta resno omajala gospodarsko rast in finančno stabilnost ter povzročila občutno poslabšanje finančnih in gospodarskih pogojev v številnih državah članicah. Zlasti nekatere države članice so prizadele ali pa jim grozijo resne težave, še posebej glede gospodarske rasti in finančne stabilnosti, ter težave zaradi povečanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, čemur so med drugim botrovale gospodarske in finančne okoliščine na mednarodni ravni.

(2)

Čeprav so bili že sprejeti pomembni ukrepi za uravnavanje negativnih učinkov krize, vključno s spremembami zakonodajnega okvira, je vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, trg dela in državljane velik. Pritisk na nacionalne finančne vire je vedno večji, zaradi česar bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska s čim večjo in čim boljšo uporabo finančnih sredstev iz Evropskega sklada za ribištvo.

(3)

Na podlagi člena 122(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da se lahko državi članici, ki je v težavah ali ji med drugim zaradi izjemnih okoliščin, nad katerimi nima nikakršnega nadzora, resno grozijo hude težave, odobri finančna pomoč Unije, je Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 (3) vzpostavila Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo z namenom ohranitve finančne stabilnosti Unije.

(4)

Z izvedbenima sklepoma Sveta 2011/77/EU (4) oziroma 2011/344/EU (5) je bila tovrstna finančna pomoč Unije odobrena Irski in Portugalski.

(5)

Grčijo so hude težave s finančno stabilnostjo prizadele že pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 407/2010. Zato navedena uredba ni mogla biti podlaga za finančno pomoč Grčiji.

(6)

Sporazum med upnicami in Sporazum o posojilih, ki sta bila za Grčijo podpisana 8. maja 2010, sta začela veljati 11. maja 2010. Sporazum med upnicami ostaja v celoti veljaven in bo učinkoval v triletnem programskem obdobju, dokler bodo obstajali kakršni koli neporavnani zneski po Sporazumu o posojilih.

(7)

Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (6) zagotavlja, da Svet odobri medsebojno pomoč, kadar ima država članica, ki ni sprejela eura, težave s plačilno bilanco ali obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašla.

(8)

S sklepi Sveta 2009/102/ES (7), 2009/290/ES (8) oziroma 2009/459/ES (9) je bila tovrstna finančna pomoč Unije odobrena Madžarski, Latviji in Romuniji.

(9)

Obdobje, v katerem je finančna pomoč na voljo Irski, Madžarski, Latviji, Portugalski in Romuniji, je navedeno v ustreznih sklepih Sveta. Obdobje, v katerem je bila finančna pomoč dana na voljo Madžarski, se je izteklo 4. novembra 2010.

(10)

Obdobje, med katerim je bila v skladu s Sporazumom med upnicami in Sporazumom o posojilu Grčiji dana na voljo finančna pomoč, je različno za vsako državo članico, ki sodeluje pri teh instrumentih.

(11)

Ministri za finance 17 držav članic euroobmočja so po sklepu Evropskega sveta z dne 25. marca 2011, dne 11. julija 2011 podpisali Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. Po sklepih voditeljev držav in vlad držav članic euroobmočja z dne 21. julija in 9. decembra 2011 je bila pogodba spremenjena, da bi se izboljšala učinkovitost mehanizma, in podpisana 2. februarja 2012. V skladu s to pogodbo bo evropski mehanizem za stabilnost do leta 2013 prevzel naloge, ki jih trenutno opravljata evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Zato bi morala ta uredba že upoštevati ta prihodnji mehanizem.

(12)

Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. junija 2011 pozdravil namero Komisije za povečanje sinergij med programom posojil za Grčijo in skladi Unije ter podprl prizadevanja za povečanje grške sposobnosti črpanja iz skladov Unije, katerih cilj je spodbuditi rast in zaposlovanje s preusmeritvijo na izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. Pozdravil in podprl je tudi celovit program tehnične pomoči Grčiji, ki ga Komisija pripravlja skupaj z državami članicami. Ta uredba prispeva k tem prizadevanjem za povečanje sinergij.

(13)

Da bi se olajšalo upravljanje sredstev Unije in pospešilo naložbe v državah članicah in regijah ter povečalo vpliv financiranja na gospodarstvo, je potrebno v upravičenih primerih ter začasno in brez poseganja v programsko obdobje 2014–2020 omogočiti povečanje vmesnih plačil iz Evropskega sklada za ribištvo, in sicer za znesek, ki za deset odstotnih točk presega stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja za vsako prednostno os za države članice, ki se soočajo s hudimi težavami, kar zadeva njihovo finančno stabilnost in ki so zaprosile za koriščenje tega ukrepa, zaradi česar se je ustrezno zmanjšala nacionalna protipostavka. Ker je povečanje začasno, začasno povečane zneske pa bi bilo treba še naprej izračunavati na podlagi prvotnih stopenj sofinanciranja, se spremembe zaradi uporabe mehanizma ne bi smele odražati v finančnem načrtu, vključenem v operativne programe. Vendar bi bilo treba omogočiti posodabljanje operativnih programov, da bi sredstva usmerili v konkurenčnost, rast in zaposlovanje ter da bi njihove cilje prilagodili zmanjšanju celotnih sredstev na voljo.

(14)

Država članica, ki prosi Komisijo za odstopanje na podlagi te uredbe, bi morala predložiti vse potrebne informacije, s pomočjo katerih bo lahko Komisija prek podatkov o makroekonomskem in fiskalnem položaju države članice ugotovila, da sredstva za nacionalno protipostavko niso na voljo. Ravno tako bi morala prikazati, da je povečanje plačil na podlagi odstopanja potrebno, da se zagotovi nadaljnje izvajanje operativnih programov, ter da se bodo težave z absorpcijsko sposobnostjo nadaljevale kljub uporabi najvišjih stopenj sofinanciranja iz člena 53(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 (10).

(15)

Država članica, ki prosi Komisijo za odstopanje na podlagi te uredbe, bi morala navesti tudi ustrezen sklep Sveta ali drug pravni akt, na podlagi katerega je upravičena do odstopanja. Komisija bi morala imeti ustrezen rok, ki bi začel teči z vložitvijo prošnje države članice, da preveri pravilnost predloženih informacij in predloži pripombe. Da bi bilo odstopanje učinkovito in bi se začelo uporabljati, bi bilo treba vključiti predpostavko, da se taka prošnja šteje za utemeljeno, če Komisija ne predloži pripomb. Če Komisija nasprotuje prošnji države članice, bi morala o tem z izvedbenimi akti sprejeti sklep in navesti razloge.

(16)

Pravila za izračun vmesnih in končnih plačil za operativne programe v obdobju, v katerem države članice prejemajo finančno pomoč Unije za odpravljanje hudih težav s finančno stabilnostjo, je treba ustrezno proučiti.

(17)

Treba je zagotoviti ustrezno poročanje o uporabi povečanih zneskov, ki se dajo na voljo državam članicam, upravičenim do začasnega povečanja vmesnih plačil na podlagi te uredbe.

(18)

Po koncu obdobja, v katerem je bila dana na razpolago finančna pomoč, bi bilo morda treba v ocenah, opravljenih v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1198/2006, med drugim oceniti, ali znižanje nacionalnega sofinanciranja ne povzroča znatne oddaljitve od prvotno zastavljenih ciljev. Take ocene lahko privedejo do ponovne preučitve operativnega programa.

(19)

Glede na to, da kriza, kakršne v zgodovini ne pomnimo in ki je prizadela mednarodne finančne trge ter povzročila upad gospodarstva, kar je resno omajalo finančno stabilnost številnih držav članic, zahteva nagel odziv, ki bo ublažil njen vpliv na celotno gospodarstvo, bi ta uredba morala začeti veljati takoj, ko bo to mogoče. Glede na izjemne okoliščine zadevnih držav članic bi se morala uporabljati retroaktivno, z začetkom od proračunskega leta 2010 ali od dne, ko je bila finančna pomoč dana na voljo, odvisno od statusa države članice prosilke, in sicer za vsa obdobja, v katerih so države članice prejemale finančno pomoč od Unije ali druge države članice euroobmočja, da se začnejo odpravljati hude težave držav s finančno stabilnostjo.

(20)

Če je predvideno začasno povečanje vmesnih plačil, bi ga bilo treba obravnavati tudi glede na proračunske omejitve, s katerimi se soočajo vse države članice, te proračunske omejitve pa bi se morale ustrezno odražati v splošnem proračunu Evropske unije. Poleg tega bi bilo treba uporabo mehanizma časovno omejiti, saj je njegov glavni namen odpraviti trenutne specifične težave. Mehanizem bi se torej moral začeti uporabljati 1. januarja 2010 in bi moral delovati omejeno obdobje do 31. decembra 2013.

(21)

Uredbo (ES) št. 1198/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

1.

Člena 76 in 77 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 76

Pravila za izračun vmesnih plačil

1.   Vmesna plačila se izračunajo tako, da se za javni prispevek, prijavljen v izkazu o izdatkih in potrjen s strani organa za potrjevanje, v okviru vsake prednostne osi in vsakega cilja konvergenca ali cilja, ki ni cilj konvergenca, uporabi stopnja sofinanciranja, določena v okviru tekočega finančnega načrta za to prednostno os in ta cilj.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je kot odziv na posebno in ustrezno utemeljeno zahtevo države članice vmesno plačilo izračunano kot znesek pomoči Unije, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem glede na prednostno os in cilj. Ta znesek mora natančno določiti država članica v izkazu o izdatkih.

3.   Z odstopanjem od člena 53(3) se na zahtevo države članice vmesna plačila povišajo za znesek, ki je za deset odstotnih točk višji od stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za vsako izmed prednostnih osi, do največ 100 %, in ki se prišteje k znesku javnih izdatkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči ter so na novo prijavljeni v vsakem izmed potrjenih izkazov, predloženih v obdobju, v katerem država članica izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev:

4.   Komisija pri izračunu vmesnih plačil, po tem, ko država članica ne prejema več finančne pomoči Unije iz odstavka 3, ne upošteva povišanih zneskov, izplačanih v skladu z navedenim odstavkom.

Vendar se navedeni zneski upoštevajo za namene člena 79(1).

5.   Povečana vmesna plačila na podlagi uporabe odstavka 3 se dajo čim prej na voljo organu za upravljanje in se uporabijo le za plačila za izvajanje operativnega programa.

6.   Pri letnih poročilih v skladu s členom 67(1) države članice Komisiji predložijo ustrezne informacije o uporabi odstopanja iz odstavka 3 tega člena, ki prikazujejo, kako višji zneski podpore prispevajo k spodbujanju konkurenčnosti, rasti in delovnih mest v zadevni državi članici. Komisija te informacije upošteva pri pripravi letnega poročila iz člena 68(1).

Člen 77

Pravila za izračun končnih plačil

1.   Končno plačilo je omejeno na manjšega od naslednjih dveh zneskov:

2.   Z odstopanjem od člena 53(3) se na zahtevo države članice končna plačila povišajo za znesek, ki je za deset odstotnih točk višji od stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za vsako izmed prednostnih osi za največ 100 %, in ki se prišteje k znesku javnih izdatkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči ter so na novo prijavljeni v vsakem izmed potrjenih izkazov, predloženih v obdobju, v katerem država članica izpolnjuje enega izmed pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 76(3).

3.   Komisija pri izračunu končnih plačil, izplačanih po tem, ko država članica ne prejema več finančne pomoči Unije iz člena 76(3), ne upošteva povišanih zneskov, izplačanih v skladu z navedenim odstavkom.

2.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 77a

Omejitve, ki veljajo za prispevek Unije v obliki vmesnih in končnih plačil

1.   Ne glede na člen 76(3) in člen 77(2) prispevek Unije v obliki vmesnih in končnih plačil ni višji od javnega prispevka in najvišjega zneska pomoči iz ESR za vsako prednostno os ter za vsak cilj, kot je določeno v sklepu Komisije o potrditvi operativnega programa.

2.   Komisija odobri odstopanje iz členov 76(3) in 77(2) na pisno prošnjo države članice, ki izpolnjuje enega od pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 76(3). Ta prošnja se vloži do 17. julija 2012 ali v dveh mesecih od dne, ko država članica izpolni enega od pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 76(3).

3.   Država članica v svoji prošnji, ki jo predloži Komisiji, utemelji potrebo po odstopanju iz člena 76(3) in člena 77(2) ter zagotovi potrebne informacije, da se ugotovi, da:

Komisija preveri, ali predložene informacije upravičujejo odobritev odstopanja. Komisija predloži pripombe o predloženih informacijah v 30 dneh od datuma vložitve prošnje. Če Komisija sklene nasprotovati prošnji države članice, o tem sprejme odločitev z izvedbenimi akti in navede razloge.

Če Komisija ne nasprotuje prošnji države članice, prošnja velja za upravičeno.

4.   Država članica v prošnji navede tudi podrobnosti o nameravani uporabi odstopanja iz člena 76(3) in člena 77(2) ter informacije o načrtovanih dodatnih ukrepih, da bi usmerila sredstva v konkurenčnost, rast in zaposlovanje, vključno s spremembo operativnih programov, kjer je to ustrezno.

5.   Odstopanje iz člena 76(3) in člena 77(2) se ne uporablja za izkaze o izdatkih, predložene po 31. decembru 2013.“.

(a)

za Irsko, Grčijo in Portugalsko z učinkom od datuma, ko jim je bila dana na voljo finančna pomoč na podlagi člena 76(3);

(b)

za Madžarsko, Latvijo in Romunijo z učinkom od 1. januarja 2010.