6.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 261/27

(1)

Z dopisom z dne 7. novembra 2003 je stalno predstavništvo Francije pri Evropski uniji na podlagi člena 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (1) Komisiji priglasilo oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov za nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo mesa na drobno.

(2)

To prvotno obvestilo se je nanašalo na pomoč, dodeljeno v letu 2003, in na tisto, ki je bila predvidena za obdobje od začetka leta 2004. Ker je bil del pomoči že dodeljen, se je Komisija takrat odločila razdeliti spis na dva dela. Od pomoči, dodeljene v letu 2003, je predmet preučitve v tem sklepu samo oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov.

(3)

Dajatev na predelavo klavnih odpadkov je bila odpravljena 1. januarja 2004. Po tem je bila javna služba predelave klavnih odpadkov financirana s prihodki od „klavne dajatve“, zoper katero Komisija ni vložila ugovorov (2).

(4)

V okviru preučitve spisa „klavna dajatev“ (državna pomoč št. N 515A/03) so francoski organi Komisiji poslali informacije, ki so zadevale tudi ta primer, zlasti z dopisom z dne 29. decembra 2003.

(5)

Francoski organi so z dopisom z dne 7. aprila 2005, ki je bil evidentiran 12. aprila 2005, predložili dodatne informacije, ki jih je Komisija zahtevala v dopisu z dne 4. marca 2005.

(6)

Komisija je glede zadevne pomoči z dopisom št. SG(2005)D/202956 z dne 7. julija 2005 sprožila postopek iz člena 108(2) PDEU.

(7)

Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala druge države članice in zainteresirane tretje strani, naj predložijo svoje pripombe o zadevni pomoči.

(8)

Francoski organi so svoje pripombe poslali z dopisoma z dne 20. septembra 2005 in z dne 15. novembra 2005, ki sta bila evidentirana 17. novembra 2005.

(9)

Komisija je 18. oktobra 2005 prejela pripombe francoske zveze mesarjev, proizvajalcev mesnin ter pripravljavcev in dostavljavcev hrane (v nadaljnjem besedilu: CFBCT), 17. oktobra 2005 (4) in 11. julija 2008 pa pripombe zasebne družbe.

(10)

Francoski organi so z dopisom z dne 18. aprila 2011 potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada v okvir Uredbe Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis  (5).

(11)

Zadevni ukrep se nanaša na financiranje, in sicer za leto 2003, javne službe predelave klavnih odpadkov ter uničevanja mesno-kostne moke, katere komercialna uporaba ni več mogoča.

(12)

Javna služba predelave klavnih odpadkov je bila prej financirana z dajatvijo na predelavo klavnih odpadkov, uvedeno s členom 302a ZD francoskega splošnega davčnega zakonika, ki je bil sprejet na podlagi člena 1 zakona št. 96-1139 z dne 26. decembra 1996 o zbiranju in odstranjevanju živalskih trupel in klavnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 1996).

(13)

Dajatev na predelavo klavnih odpadkov je veljala ob odkupu mesa in drugih opredeljenih proizvodov za vse osebe, ki so te proizvode prodajale na drobno. Načeloma naj bi to dajatev plačevali vsi, ki so se ukvarjali s prodajo na drobno. Osnova za odmero dajatve je bila vrednost odkupov iz vseh virov brez davka na dodano vrednost (DDV):

(14)

Podjetja, katerih prihodki od prodaje v predhodnem koledarskem letu so bili manjši od 2 500 000 francoskih frankov (FRF) (6) (381 122 EUR) brez DDV, so bila oproščena plačila dajatve. Stopnji dajatve sta bili določeni glede na znesek mesečnih odkupov brez DDV ter sta znašali 0,5 % za vrednosti do 125 000 FRF (19 056 EUR) in 0,9 % za vrednosti nad 125 000 FRF. S členom 35 novele zakona o javnih financah za leto 2000 (zakon št. 2000-1353 z dne 30. decembra 2000) so bile uvedene nekatere spremembe mehanizma dajatve na predelavo klavnih odpadkov, ki so začele veljati 1. januarja 2001. S temi spremembami naj bi se preprečili učinki krize BSE in dodatni stroški, nastali zaradi nje. Zato je bila osnova za odmero dajatve razširjena na „druge mesne izdelke“. Stopnji dajatve glede na znesek mesečnih odkupov sta bili določeni na 2,1 % za vrednosti do 125 000 FRF (19 056 EUR) in 3,9 % za vrednosti nad 125 000 FRF. Poleg tega so bila vsa podjetja, katerih prihodki od prodaje v predhodnem koledarskem letu so bili manjši od 5 000 000 FRF (762 245 EUR) brez DDV, oproščena plačila dajatve.

(15)

Na začetku, to je od 1. januarja 1997, so se prihodki od dajatve stekali v sklad, ustvarjen posebej za to ter namenjen financiranju službe zbiranja in odstranjevanja živalskih trupel in v klavnicah zaseženega materiala, ki ni ustrezen za prehrano ljudi in živali; to so dejavnosti, ki so v členu 264 kmetijskega zakonika opredeljene kot naloge javne službe. Ta sklad je upravljal nacionalni center za razvoj struktur kmetijskih gospodarstev (CNASEA).

(16)

Prihodki od dajatve na predelavo klavnih odpadkov so se začeli 1. januarja 2001 namesto v sklad, ki je bil vzpostavljen v ta namen, stekati neposredno v splošni državni proračun. Za leto 2003 so bila ta sredstva, in sicer na podlagi uredbe št. 2002-1580 z dne 30. decembra 2002 o uporabi zakona o javnih financah za leto 2003, dana na voljo ministrstvu za kmetijstvo, prehrano, ribištvo in podeželske zadeve. Evidentirana so bila kot redni odhodki tega ministrstva, pod naslovom IV, Javna pomoč, 4. del, gospodarski ukrepi, spodbude in pomoč. Prihodki od zadevne dajatve so bili za leto 2003 ocenjeni na 550 milijonov EUR.

(17)

V obvestilu iz leta 2003 sta bili predvideni pomoč za skladiščenje in uničevanje živalske moke ter pomoč za prevoz in uničevanje poginulih živali in klavnih odpadkov. Poleg tega je bila v zakonu iz leta 1996 predvidena oprostitev za podjetja, ki prodajajo meso na drobno in katerih prihodki od prodaje so manjši od 762 245 EUR. V skladu z informacijami, ki jih je imela Komisija, je zakon iz leta 1996 veljal celotno leto 2003.

(18)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka sklenila, da ukrepi pomoči v zvezi z odstranjevanjem in uničevanjem poginulih živali ter skladiščenjem in uničevanjem živalske moke in klavnih odpadkov ne morejo vplivati na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato je menila, da so ti ukrepi lahko upravičeni do odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU kot ukrepi, ki lahko prispevajo k razvoju sektorja. Po drugi strani se je Komisija odločila sprožiti postopek iz člena 108(2) PDEU, kar zadeva obstoj in združljivost pomoči za trgovino, oproščeno plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov.

(19)

Komisija je v fazi sprožitve postopka preiskave menila, da oprostitev plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov pomeni izgubo sredstev za državo ter da ni utemeljena z naravo in splošno logiko davčnega sistema, katerega cilj je zagotoviti državne prihodke. Glede na informacije, ki jih je imela Komisija, se oprostitev namreč ni nanašala na prihodke, ustvarjene s prodajo mesa, ampak na celotne prihodke od prodaje.

(20)

Ker je bila dajatev na predelavo klavnih odpadkov izračunana glede na vrednost mesnih izdelkov, se ni zdelo upravičeno, da se oprostitev plačila te dajatve prizna podjetju, ki ustvarja večje prihodke s prodajo mesa, medtem ko bi moralo konkurenčno podjetje, ki bi s prodajo mesnih izdelkov ustvarilo manjše prihodke, to dajatev plačati.

(21)

Zato se je zdelo, da navedena oprostitev pomeni selektivno prednost. Tako je šlo za pomoč v korist trgovcev, katerih davčna obremenitev je bila zaradi te oprostitve zmanjšana. Komisija je na podlagi podatkov o trgovini z mesom sklepala, da je oprostitev plačila dajatve, ki je bila leta 2003 priznana trgovcem s prihodki od prodaje, manjšimi od 762 245 EUR, prednost, ki bi lahko pomenila državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(22)

Komisija ni mogla izključiti možnosti, da bi oprostitev plačila dajatve vplivala na trgovino med državami članicami, zlasti na obmejnih območjih.

(23)

Zato je menila, da oprostitev plačila dajatve v korist trgovcev, katerih prihodki od prodaje so manjši od 762 245 EUR, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(24)

V tem primeru se je zdelo, da je oprostitev ukrep za zmanjšanje davčne obremenitve, ki ne vsebuje nobene spodbude in od upravičencev ne zahteva ničesar v zameno ter katerega združljivost s pravili o konkurenci ni bila dokazana.

(25)

Zato je Komisija menila, da pomoč spada na področje uporabe točke 3.5 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (7), ki so veljale v tistem času. Navedena točka je določala, da mora vsak ukrep pomoči, da se lahko šteje za združljivega s skupnim trgom, vsebovati neko spodbudo ali od upravičenca zahtevati nadomestilo. Tako so, razen če so v zakonodaji Skupnosti ali teh smernicah izrecno določene izjeme, enostranske državne pomoči, ki so namenjene samo izboljšanju finančnega položaja proizvajalcev, vendar nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, primerljive s pomočmi za tekoče poslovanje, ki niso združljive s skupnim trgom.

(26)

Zato Komisija v zvezi s trgovino, oproščeno plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov, ni mogla izključiti, da zadevna pomoč pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU in da gre za pomoč za tekoče poslovanje, o združljivosti katere z notranjim trgom je dvomila.

(27)

Francoski organi so svoja stališča predložili z dopisoma z dne 20. septembra 2005 in z dne 15. novembra 2005. V teh dopisih so potrdili, da ni mogoče izpodbijati, da davčna oprostitev, ki so je bila deležna oproščena podjetja, pomeni pomoč v smislu Pogodbe ES. Poleg tega jo je Komisija podobno opredelila v svoji odločbi 2005/474/ES (8) v zvezi z oprostitvijo, uporabljeno med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2002 (pomoč NN 17/01, prerazporejena kot C 49/02).

(28)

Po drugi strani so francoski organi pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1998/2006 trdili, da zadevna pomoč spada na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (9). Navedli so, da iz števila zadevnih podjetij, ki jih je povprečno več kot 100 000 na leto, in iz praga prihodkov od prodaje, ki je bil uporabljen za oprostitev (762 245 EUR), izhaja, da je znesek oprostitve, ki bi lahko pomenil državno pomoč, v vsakem primeru nižji od praga 100 000 EUR za obdobje treh let, predvidenega v Uredbi (ES) št. 69/2001.

(29)

Da bi francoski organi dokazali, da je bil znesek oprostitve, ki je bil leta 2003 dodeljen tem podjetjem, dosledno nižji od 100 000 EUR na tri leta, so uporabili dve metodi.

(30)

Prvič, francoski organi so poskusili ugotoviti, koliko bi znašali prihodki od prodaje podjetja, ki bi v treh letih plačalo 100 000 EUR dajatve ali v povprečju 33 333 EUR na leto. Na podlagi ugotovljenega zneska, razčlenjenega glede na razred dajatve (po stopnjah 2,1 % in 3,9 %), so določili osnovo za odmero dajatve, ki je ustrezala odkupom mesa podjetja. Nazadnje so iz vrednosti teh odkupov mesa ocenili letne prihodke od prodaje na podlagi maksimalistične predpostavke, da gre za podjetje, specializirano za trgovino z mesom. Tako so s to metodo izračunali prihodke od prodaje podjetja, ki so izrazito presegali prag za oprostitev plačila dajatve. Prag za oprostitev v višini 762 245 EUR je bil torej močno presežen, kar pomeni, da podjetje, ki bi v treh letih plačalo 100 000 EUR dajatve na odkup mesa, nikakor ne bi moglo biti oproščeno njenega plačila.

(31)

Drugič, francoski organi so poskusili ugotoviti znesek dajatve podjetja, specializiranega za meso, ki bi ustvarilo prihodke od prodaje prav pod pragom za oprostitev, to je v višini 762 000 EUR. Na podlagi koeficienta 0,58 (10), ki je predstavljal razmerje med odkupi in prihodki od prodaje, so francoski organi izračunali, da vrednost odkupov mesa tega podjetja znaša 441 960 EUR (762 000 * 0,58). Ta druga metoda kaže, da največja oprostitev znaša 13 132 EUR/leto na podjetje, kar je vsekakor manj kot 100 000 EUR v treh letih.

(32)

Po začetku veljavnosti Uredbe (ES) št. 1998/2006 so francoski organi potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada na področje uporabe navedene uredbe, zlasti njenega člena 5 v zvezi s prehodnimi ukrepi.

(33)

Prvič, zveza CFBCT je navedla, da zadevni ukrep ne ustreza merilom opredelitve državne pomoči in da je davčni mehanizem, ki je bil uporabljen za nekatera podjetja na podlagi njihovih prihodkov od prodaje, popolnoma utemeljen z razlogi v zvezi s splošno sistematiko davčnega sistema. Po mnenju zveze CFBCT se je dajatev na odkup mesa pobirala in nadzorovala v skladu z veljavnimi pravili za DDV in podobne davke. Določitev praga za oprostitev naj bi temeljila na objektivnem in razumnem merilu, ki je enak merilom, določenim za pragove v okviru drugih davkov. Zakon iz leta 1996 naj bi bil v skladu s francoskim sistemom pobiranja DDV. Zato naj njegov namen ne bi bil zagotoviti izjemno prednost nekaterim podjetjem, temveč naj bi se z njim dejansko želela upoštevati – na podlagi uvedbe praga za obdavčitev – davčna sposobnost podjetij in zlasti sposobnost preživetja mesarskih obrti.

(34)

Drugič, po mnenju zveze CFBCT s tem ukrepom trgovina znotraj Skupnosti ni bila prizadeta. Zaradi majhnosti podjetij, na katere se je nanašal zadevni ukrep, in izjemno omejenega geografskega trga, na katerem delujejo, naj bi bilo mogoče dvomiti o obstoju državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(35)

Tudi če bi se štelo, da so bila podjetja, ki so bila oproščena dajatve, dejansko deležna pomoči, zveza CFBCT trdi, da bi bila ta pomoč v vsakem primeru skladna s pravili Pogodbe.

(36)

Komisija naj bi morala zavzeti stališče, da je oprostitev, namenjena malim mesarskim podjetjem in obrtem, v tem primeru utemeljena s ciljem v splošnem interesu: obvladovanjem krize bolezni norih krav in nujno obdelavo nevarnih proizvodov. Poleg tega naj bi ta ukrep zadeval samo mala in srednje velika podjetja ter naj bi lahko spadal v okvir takrat veljavnih uredb o izjemah, in sicer Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (11) ter Uredbe Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (12).

(37)

Zveza CFBCT zatrjuje, da bi zahteva za vračilo pomoči, ki bi bila posledica morebitne opredelitve ukrepa kot nezdružljive državne pomoči, v vsakem primeru pomenila kršitev člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (13), ker se z negativno odločitvijo, ki bi vključevala vračilo, ne bi upoštevala legitimna pričakovanja upravičenih podjetij.

(38)

Vsekakor naj bi bilo pri naknadni oceni zneska pomoči, izvedeni na podlagi pavšalne obdavčitve za nazaj, verjetno, da bi bila ta ocena nižja od pragov de minimis, saj naj bi bili mogoči prejemniki te pomoči večinoma mikro podjetja.

(39)

V skladu z informacijami, ki jih ima Komisija, zadevna zasebna družba v Franciji opravlja dejavnost distribucije živil. Ker je ta družba poravnala dajatev na predelavo klavnih odpadkov za leta od 2001 do 2003 in od francoskih davčnih služb zahtevala vračilo plačanega zneska, meni, da ima interes za predložitev pripomb v tem postopku.

(40)

Navedena družba v nasprotju z ugotovitvijo Komisije v odločitvi o sprožitvi postopka z dne 5. julija 2005 (2005/C 228/06) (14) trdi, da povezava med pomočjo v sektorju predelave klavnih odpadkov in dajatvijo na odkup mesa ni prekinjena. Po njenem mnenju dajatev na predelavo klavnih odpadkov, plačana za leto 2003, temelji na členu 302a ZD splošnega davčnega zakonika, z njo pa se financira mehanizem državne pomoči v skladu s členom 107 PDEU. Ker ta mehanizem ni bil vnaprej priglašen Komisiji, naj bi ga bilo treba opredeliti kot nezakonitega.

(41)

Poleg tega ta družba zatrjuje, da oprostitev plačila dajatve ni združljiva s členom 107 PDEU in da bi bila zaradi tega dajatev nezdružljiva z načelom enakosti obdavčitve, posledično pa tudi s pravili o konkurenci.

(42)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami, razen če Pogodba ne določa drugače.

(43)

Členi 107, 108 in 109 PDEU se uporabljajo za sektor prašičjega mesa v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (15). Za sektor govejega mesa se uporabljajo v skladu s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (16). Pred sprejetjem Uredbe (ES) št. 1254/1999 so se členi 107, 108 in 109 PDEU za sektor govejega mesa uporabljali na podlagi člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 (17). Za sektorja ovčjega in kozjega mesa se navedeni členi uporabljajo v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (ES) št. 2467/98 z dne 3. novembra 1998 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (18). Za sektor perutninskega mesa se uporabljajo v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso (19). Z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (20) so bile te različne uredbe razveljavljene, v njenem členu 180 pa je določeno, da se pravila o državni pomoči uporabljajo za zgoraj navedene proizvode.

(44)

Francoski organi so potrdili, da oprostitev plačila dajatve na odkup mesa (imenovane „dajatev na predelavo klavnih odpadkov“), ki je bila za leto 2003 priznana nekaterim podjetjem v sektorju trženja kmetijskih proizvodov, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006.

(45)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1998/2006 se za pomoč, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, šteje, da ne izpolnjuje vseh meril člena 107(1) PDEU in da je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

(46)

Uredba (ES) št. 1998/2006 velja za pomoč, dodeljeno podjetjem v vseh sektorjih, vendar samo – v primeru podjetij, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi ES –, če znesek pomoči ni določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, in če pomoč ni pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(47)

Kot določa člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1998/2006, se ta uredba uporablja za pomoč, ki se je pred njenim začetkom veljavnosti dodelila podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če pomoč izpolnjuje vse pogoje, določene v členih 1 in 2. Uredba (ES) št. 1998/2006 je začela veljati 29. decembra 2006.

(48)

V skladu s členom 2(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1998/2006 skupen bruto znesek pomoči de minimis, dodeljene kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v obdobju treh proračunskih let. Ta zgornja meja se izrazi v denarni dotaciji. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije.

(49)

Zadevna podjetja so delovala na področjih predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi ES in drugih proizvodov ter so bila v letu 2003 oproščena plačila dajatve na predelavo klavnih odpadkov. Zato se za ta primer uporablja Uredba (ES) št. 1998/2006 v skladu s prehodnimi ukrepi iz njenega člena 5.

(50)

Francoski organi so s prikazom, da ekvivalent dotacije pomoči, ki jo je prejel posamezni upravičenec, v nobenem primeru za obdobje treh let ni presegal 200 000 EUR, saj je najvišji znesek oprostitve na podjetje znašal 13 132 EUR na leto (glej uvodno izjavo 29), dokazali, da so pogoji, določeni v Uredbi (ES) št. 1998/2006, izpolnjeni.

(51)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da oprostitev za podjetja, ki prodajajo meso na drobno in katerih letni prihodki od prodaje so bili v letu 2003 manjši od 762 245 EUR, spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1998/2006 in izpolnjuje v njej določene pogoje. Zato ta oprostitev ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU –