25.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/18

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 določa posebna higienska pravila za živila živalskega izvora. Med drugim določa, da lahko nosilci živilske dejavnosti dajo na trg proizvode živalskega izvora le, če so jih pripravili in obdelali izključno v obratih, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Priloge III k Uredbi.

(2)

Poglavje VII oddelka I Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa, da se meso domačih kopitarjev lahko prevaža, preden se doseže temperatura iz navedene uredbe, če pristojni organ tako dovoli, da se omogoči proizvodnja posebnih proizvodov pod posebnimi pogoji.

(3)

Sprejeta spoznanja glede primernih mikrobioloških in temperaturnih meril kažejo, da bi bila podobna določba koristna za pridobivanje gosjih jeter (foie gras), da se omogoči raba tradicionalnih metod proizvodnje.

(4)

Zamrzovanje takoj po zakolu in ohlajevanje zmanjšata rast bakterij in s tem število klic pri odtajevanju. Podobno kot pri določbah, ki že veljajo za meso domačih kopitarjev, je treba meso perutnine in lagomorfov, namenjeno zamrzovanju, nemudoma zamrzniti po zakolu in ohlajevanju. Zato je primerno spremeniti poglavje V oddelka II Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(5)

Pravila iz poglavja II oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 vključujejo posebne zahteve za žive školjke, žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže glede mikrobiološkega razvrščanja proizvodnih območij.

(6)

Člen 6 Uredbe (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da države članice zagotovijo, da se za proizvodnjo in dajanje na trg živih školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev in živih morskih polžev izvede uradni nadzor, kakor je določeno v Prilogi II k Uredbi.

(7)

Priloga II k navedeni uredbi določa, da se proizvodna območja razvrstijo po stopnji fekalne kontaminacije. V precejevalcih, kot so žive školjke, se lahko kopičijo mikroorganizmi, ki pomenijo tveganje za javno zdravje.

(8)

Morski polži običajno niso precejevalci. Zato se lahko tveganje za kopičenje mikroorganizmov, povezanih s fekalno kontaminacjo, šteje za majhno. Poleg tega ni epidemioloških informacij za povezavo, ki bi določbe za razvrščanje proizvodnih območij s tveganjem za javno zdravje povezovale z morskimi polži, ki niso precejevalci. Zaradi tega je treba take morske polže izključiti iz določb o razvrščanju proizvodnih območij, kot je določeno v poglavju II oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(9)

Poglavje VI oddelka VII Priloge III Uredbe (ES) št. 853/2004 določa samo, da morajo biti posamezne pošiljke živih školjk zaprte in ostati zaprte med prevozom iz odpremnega centra do prodaje končnemu potrošniku. Ostale pošiljke živih školjk niso zajete v navedeno zahtevo. V interesu javnega zdravja je primerno spremeniti navedeno zahtevo tako, da morajo vse take pošiljke ostati zaprte do prodaje končnemu potrošniku.

(10)

Poglavje IX oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa posebne zahteve za pektinide, nabrane zunaj razvrščenih proizvodnih območij. Take zahteve morajo veljati tudi za žive morske polže, ki niso precejevalci. Točka 4 navedenega poglavja določa posebna pravila za pakiranje pektinidov. Primerno je, da zahteve za pošiljke živih školjk med prevozom iz odpremnega centra do prodaje na drobno veljajo tudi za pektinide in morske polže, ki niso precejevalci, nabrane zunaj razvrščenih proizvodnih območij.

(11)

Točka A poglavja III oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določa zahteve za sveže ribiške proizvode. Opredelitev svežih ribiških proizvodov, določena v točki 3.5 Priloge I k navedeni uredbi, ne vključuje odmrznjenih nepredelanih ribiških proizvodov in svežih ribiških proizvodov, katerim so bili dodani živilski dodatki v skladu z ustrezno zakonodajo za namen konzerviranja. Za usklajenost zakonodaje Unije morajo iste zahteve kot za sveže ribiške proizvode veljati tudi za navedene proizvode.

(12)

Točka 2 poglavja VII in točka 1(b) poglavja VIII oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 se nanašata na odstopanje za cele zamrznjene ribe v slanici, namenjene konzerviranju, od splošne zahteve o temperaturi za zamrznjene ribiške proizvode, ki ne sme preseči – 18 °C. Za zamrznjene ribe v slanici mora biti dosežena temperatura največ – 9 °C.

(13)

Ko se cele zamrznjene ribe v slanici, namenjene konzerviranju, odstranijo iz slanice, uporabljene za proces zamrzovanja, ni treba, da je temperatura nadaljnje znižana na druge načine na največ – 18 °C v skladu s skupno prakso, ki velja za metodo konzerviranja v slanici za zamrzovanje celih rib, namenjenih konzerviranju.

(14)

Točka 1 poglavja 1 oddelka XIV in točka 1 poglavja I oddelka XV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 določata zahteve za surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo želatine in kolagena, namenjenih uporabi v živilih.

(15)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je januarja 2005 objavila znanstveno mnenje o varnosti kolagena in metode predelave za proizvodnjo kolagena (3). V skladu s tem mnenjem se raba kosti za proizvodnjo kolagena ne bi smela šteti za tveganje za javno zdravje. Zato je primerno določiti zahteve za predelavo v skladu z mnenjem EFSA in opredeliti, da morajo biti kosti, uporabljene kot surovine, druge kot snovi s specifičnim tveganjem, določene v Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih oblik transmisivnih spongiformnih encefalopatij (4). Točko 1 poglavja I oddelka XV Priloge III je zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Za usklajenost zakonodaje Unije je treba ustrezno spremeniti točko 1 poglavja I in točko 1 poglavja III oddelka XIV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 glede surovin za proizvodnjo želatine.

(17)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –