„KONVENCIJA O SODELOVANJU RIBIŠTEV SEVEROZAHODNEGA ATLANTIKA“.

„POGODBENICE SO SE –

OB UGOTOVITVI, da so obalne države severozahodnega Atlantika oblikovale izključne ekonomske cone v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in običajnim mednarodnim pravom, na katerih izvajajo suverene pravice za namen raziskovanja in izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih virov;

OB SKLICEVANJU NA ustrezne določbe Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, Sporazuma o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 in Sporazuma FAO o spodbujanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje z dne 24. novembra 1993;

OB UPOŠTEVANJU Kodeksa odgovornega ribištva, sprejetega na 28. zasedanju konference Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo dne 31. oktobra 1995, in povezanih instrumentov, ki jih je sprejela Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo;

OB PRIZNAVANJU gospodarskih in socialnih koristi, ki jih prinaša trajnostna raba ribolovnih virov;

V ŽELJI po spodbujanju dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe ribolovnih virov severozahodnega Atlantika;

ZAVEDAJOČ SE potrebe po mednarodnem sodelovanju in posvetovanju v zvezi s temi ribolovnimi viri;

OB UPOŠTEVANJU, da mora učinkovito ohranjanje in upravljanje teh ribolovnih virov temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih nasvetih in previdnostnem pristopu;

ZAVEZANE uporabi ekosistemskega pristopa pri upravljanju ribištva v severozahodnem Atlantiku, ki zajema varovanje morskega okolja, ohranjanje njegove biološke raznovrstnosti, zmanjševanje tveganja dolgoročnih ali trajnih škodljivih vplivov ribolovnih dejavnosti ter ob upoštevanju odnosa med vsemi sestavinami ekosistema;

NADALJE ZAVEZANE k izvajanju odgovornih ribolovnih dejavnosti ter k preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje;

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:“.

„Člen I

Uporabljeni izrazi

Za namene te konvencije:

(a)	‚Konvencija iz leta 1982‘ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982;

(b)	‚Sporazum iz leta 1995‘ pomeni Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995;

(c)	‚obalna država‘ pomeni pogodbenico, ki ima znotraj območja Konvencije izključno ekonomsko cono;

(d)

‚pogodbenica‘ pomeni: (i) vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo bo ta konvencija zavezovala, in za katero velja ta konvencija; in (ii) ta konvencija se uporablja mutatis mutandis za subjekte iz člena 305(1)(c), (d) in (e) Konvencije iz leta 1982, ki se nahajajo v severnem Atlantiku in ki postanejo pogodbenice te konvencije; v tem smislu se izraz ‚države pogodbenice‘ nanaša na te subjekte;

(e)	‚območje Konvencije‘ pomeni območje, za katero se uporablja ta konvencija, kot je opisano v odstavku 1 člena IV;

(f)

‚ribolovni viri‘ pomeni vse ribe, rake in mehkužce na območju Konvencije, razen: (i) sedentarnih vrst, nad katerimi lahko obalne države izvajajo suverene pravice v skladu s členom 77 Konvencije iz leta 1982; in (ii) anadromnih in katadromnih staležev ter izrazito selivskih vrst iz Priloge I Konvencije iz leta 1982, če so upravljane po drugih mednarodnih pogodbah;

(g)

‚ribolovne dejavnosti‘ pomeni nabiranje ali predelavo ribolovnih virov ali pretovarjanje ribolovnih virov ali proizvodov iz ribolovnih virov oziroma vse druge dejavnosti za pripravo za nabiranje ribolovnih virov ali podporo nabiranju ribolovnih virov ali povezane z nabiranjem ribolovnih virov, vključno z: (i) dejanskim iskanjem, ulovom ali odvzemom ribolovnih virov ali poskusom tega; (ii) kakršno koli aktivnostjo, pri kateri se lahko razumljivo pričakuje, da bo njen rezultat določitev mesta, ulov, odvzem ali nabiranje ribolovnih virov za kakršen koli namen; in (iii) katero koli dejavnostjo na morju, ki je namenjena podpori za katero koli dejavnost ali pripravi na katero koli dejavnost iz te opredelitve; vendar ne vključuje delovanja v izrednih razmerah, ki zajema zdravje in varnost članov posadke ali varnost plovila;

(h)

‚ribiško plovilo‘ pomeni katero koli plovilo, ki se ukvarja ali se je ukvarjalo z ribolovnimi dejavnostmi, vključno s plovili za predelavo rib in plovili, ki se ukvarjajo s pretovarjanjem ali katero koli drugo dejavnostjo pri pripravi za ribolov ali povezano z ribolovom, vključno s poskusnim ali raziskovalnim ribolovom;

(i)	‚država zastave‘ pomeni: (i) državo ali subjekt, katerega plovila imajo pravico, da plujejo pod njegovo zastavo; ali (ii) organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, v kateri imajo plovila pravico pluti pod zastavo države članice te organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje;

(j)

‚nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani (IUU) ribolov‘ se nanaša na dejavnosti, opisane v Mednarodnemu akcijskemu načrtu za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je sprejela Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo 2. marca 2001;

(k)	‚živi viri‘ pomeni vsa živa bitja morskih ekosistemov;

(l)	‚morska biološka raznovrstnost‘ pomeni raznolikost med živimi morskimi organizmi in ekološkimi kompleksi, katerih del so; to vključuje raznolikost znotraj vrst, med vrstami in ekosistemi;

(m)	‚državljani‘ zajema tako fizične kot pravne osebe;

(n)	‚država pristanišča‘ pomeni katero koli državo, ki sprejema ribiška plovila v svojih pristaniščih, predobalnih terminalih ali drugih infrastrukturah, med drugim za iztovarjanje, pretovarjanje, dopolnjevanje goriva ali ponovno oskrbo;

(o)

‚organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje‘ pomeni organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, na katero so njene države članice prenesle pristojnost glede zadev, ki jih zajema ta konvencija, vključno s pristojnostjo za sprejemanje odločitev, ki so v zvezi z navedenimi zadevami zavezujoče za njene države članice; in

(p)	‚urejevalno območje‘ pomeni tisti del območja Konvencije, ki ne spada v območja pod nacionalno pristojnostjo.

Člen II

Cilj

Cilj te konvencije je zagotoviti dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo ribolovnih virov na območju Konvencije in s tem varovanje morskih ekosistemov, v katerih se ti viri nahajajo.

Člen III

Splošna načela

Za uresničitev cilja te konvencije pogodbenice posamično ali skupaj, kakor je primerno:

(a)	spodbujajo optimalno rabo in dolgoročno trajnost ribolovnih virov;

(b)	sprejmejo ukrepe na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih nasvetov, da zagotovijo, da se ribolovni viri ohranijo ali obnovijo na ravneh, ki lahko dajejo največji trajnostni pridelek;

(c)	uporabljajo previdnostni pristop v skladu s členom 6 Sporazuma iz leta 1995;

(d)	ustrezno upoštevajo vpliv ribolovnih dejavnosti na druge vrste in morske ekosisteme, pri tem pa sprejmejo ukrepe za zmanjševanje škodljivih vplivov na žive vire in morske ekosisteme;

(e)	ustrezno upoštevajo potrebo po ohranitvi morske biološke raznovrstnosti;

(f)	preprečujejo ali odpravljajo prelov in presežno ribolovno zmogljivost ter zagotovijo, da ravni ribolovnega napora ne presegajo ravni, sorazmerne s trajnostno rabo ribolovnih virov;

(g)	zagotovijo, da se popolni in natančni podatki v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi znotraj območja Konvencije zbirajo in izmenjujejo pravočasno;

(h)	zagotovijo učinkovito skladnost z upravljavskimi ukrepi ter da so sankcije za kršitve primerno stroge; in

(i)	ustrezno upoštevajo potrebo po zmanjševanju onesnaževanja in odpadkov iz ribiških plovil ter po zmanjševanju zavržkov, lova z izgubljenim ali opuščenim orodjem, lova vrst, ki niso predmet usmerjenega ribolova, ter vplivov na povezane ali odvisne vrste, zlasti ogrožene vrste.

Člen IV

Področje uporabe

1.   Področje uporabe Konvencije so vode severozahodnega Atlantskega oceana severno od severne zemljepisne širine 35° 00′ in zahodno od črte, ki se razteza proti severu od severne zemljepisne širine 35° 00′ in zahodne zemljepisne dolžne 42° 00′ do severne zemljepisne širine 59° 00′, od tam pa proti zahodu do zahodne zemljepisne širine 44° 00′, od tam proti severu do obale Grenlandije, ter vode zaliva St Lawrence, Davisove ožine in Baffinovega zaliva južno od severne zemljepisne širine 78° 10′.

2.   Območje Konvencije se razdeli na znanstvena in statistična podobmočja, sektorje in podsektorje, katerih razmejitve so opredeljene v Prilogi I k tej konvenciji.

Člen V

Organizacija

1.   Pogodbenice se dogovorijo o ustanovitvi, ohranitvi in krepitvi Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, v nadaljnjem besedilu: Organizacija, ki bo opravljala naloge iz te konvencije z namenom doseganja cilja te konvencije.

2.   Organizacijo sestavljajo:

(a)

Komisija;

(b)	Znanstveni svet; in

(c)	Sekretariat.

3.   Organizacija je pravna oseba in ima v svojih odnosih z drugimi mednarodnimi organizacijami ter na ozemljih pogodbenic pravno sposobnost, potrebno za opravljanje njenih nalog in doseganje njenih ciljev. Posebne pravice in imunitete, ki jih uživajo Organizacija in njeni funkcionarji na ozemlju pogodbenice, so dogovorjene med Organizacijo in zadevno pogodbenico, zlasti sporazum o sedežu med Organizacijo in pogodbenico gostiteljico.

4.   Predsednik Komisije je tudi predsednik in glavni predstavnik Organizacije.

5.   Predsednik skliče letno sejo Organizacije ob času in v kraju, ki ju določi Komisija.

6.   Sedež Organizacije je v Halifax Regional Municipality v Novi Škotski v Kanadi ali v drugem kraju, ki ga določi Komisija.

Člen VI

Komisija

1.   Vsaka pogodbenica je članica Komisije in imenuje enega predstavnika v Komisijo. Tega lahko spremljajo drugi predstavniki, strokovnjaki in svetovalci.

2.   Komisija izvoli predsednika in podpredsednika z dvoletnim mandatom. Predsednik in podpredsednik sta lahko ponovno izvoljena, pod pogojem, da posamezne funkcije ne opravljata več kot štiri zaporedna leta. Predsednik in podpredsednik nista predstavnika iste pogodbenice.

3.   Vsaka pogodbenica lahko zahteva poseben sestanek Komisije. Predsednik Komisije nato skliče sestanek ob času in v kraju, ki ju določi predsednik.

4.   Ukrepi, ki jih sprejme Komisija, veljajo za urejevalno območje, razen če je predvideno drugače.

5.   Komisija:

(a)	sprejme in spreminja pravila za vodenje svojih sestankov in za opravljanje svojih funkcij, vključno s poslovnikom, finančnimi uredbami in drugimi uredbami;

(b)	ustanovi pomožne organe, ki se ji zdijo potrebni za izvajanje njenih funkcij in usmerjanje njenih dejavnosti;

(c)	nadzoruje organizacijske, upravne, finančne in druge notranje zadeve Organizacije, vključno z odnosi med njenimi organi v sestavi;

(d)	imenuje izvršilnega sekretarja pod pogoji, ki jih določi sama;

(e)	usmerja zunanje odnose Organizacije;

(f)	odobri proračun Organizacije;

(g)	sprejme pravila za sodelovanje predstavnikov medvladnih organizacij, nepogodbenic in nevladnih organizacij kot opazovalcev na sestankih, kakor je primerno. Pravila niso neprimerno omejevalna v zvezi s tem in omogočajo pravočasni dostop do evidenc in poročil Organizacije;

(h)	opravlja druge funkcije in izvaja druge dejavnosti, skladne s to konvencijo, kot se odloči;

(i)	vodi Znanstveni svet pri opredelitvi nalog in prednostnih nalog; in

(j)	razvija primerne postopke v skladu z mednarodnim pravom za ocenjevanje izpolnjevanja obveznosti pogodbenic v skladu s členoma X in XI.

6.   Komisija v sodelovanju z Znanstvenim svetom:

(a)	redno preverja status staležev rib ter določi ukrepe, potrebne za njihovo ohranitev in upravljanje;

(b)	zbira, analizira in razširja ustrezne informacije;

(c)	oceni vpliv ribolovnih dejavnosti in drugih človekovih dejavnosti na žive vire in njihove ekosisteme;

(d)	pripravi smernice za opravljanje ribolovnih dejavnosti za znanstvene namene; in

(e)	pripravi smernice za zbiranje, predložitev, preverjanje podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo.

7.   Komisija lahko Znanstvenemu svetu zastavi kakršno koli vprašanje v zvezi z znanstveno podlago za odločitve, ki jih mora sprejeti v zvezi z ribolovnimi viri, vplivom ribolovnih dejavnosti na žive vire in varstvom ekosistema, v katerem se ti viri nahajajo.

8.   Pri uporabi načel iz člena III Komisija, v zvezi z urejevalnim območjem, sprejme:

(a)	ukrepe za ohranjanje in upravljanje za dosego cilja te konvencije;

(b)	ukrepe za ohranjanje in upravljanje za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na žive vire in njihove ekosisteme;

(c)	celotne dovoljene ulove in/ali ravni ribolovnega napora ter določi naravo in obseg sodelovanja pri ribolovu;

(d)	ukrepe za opravljanje ribolova za znanstvene namene, kot je navedeno v pododstavku 6(d);

(e)	ukrepe za zbiranje, predložitev, preverjanje podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo, kot je navedeno v pododstavku 6(e), in

(f)	ukrepe za zagotovitev ustreznega delovanja države zastave.

9.   Komisija sprejme ukrepe za ustrezne mehanizme sodelovanja za učinkovito spremljanje, nadzor in izvrševanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, vključno z:

(a)	recipročnimi pravicami pogodbenic do vkrcanja in pregleda znotraj urejevalnega območja ter pravicami do pregona in sankcij, ki jih izvede država ladijske zastave, na podlagi dokazov, pridobljenih med temi vkrcanji in inšpekcijskimi pregledi;

(b)	minimalnimi standardi za inšpekcijski pregled ribiških plovil, ki ga izvedejo pogodbenice v pristaniščih, v katerih se iztovorijo ribolovni viri ali proizvodi iz ribolovnih virov, ki izvirajo iz urejevalnega območja;

(c)	nadaljnjimi ukrepi, predvidenimi v členih X, XI ali XII na podlagi dokazov, pridobljenih iz takšnih inšpekcijskih pregledov; in

(d)	brez poseganja v ukrepe, ki jih v zvezi s tem lahko sprejme sama pogodbenica, ukrepi za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

10.   Komisija lahko sprejme ukrepe glede zadev iz odstavkov 8 in 9 v zvezi z območjem pod nacionalno pristojnostjo pogodbenice, pod pogojem, da to zahteva zadevna obalna država in da nato tudi glasuje za ta ukrep.

11.

(a) Pri izvajanju svojih nalog v skladu z odstavkom 8 skuša Komisija zagotoviti doslednost med: (i) katerim koli ukrepom, uporabljenim za stalež ali skupino staležev, ki je hkrati v urejevalnem območju in na območju pod nacionalno pristojnostjo obalne države, ali katerim koli ukrepom, ki bi prek medsebojnih odnosov vrst vplival na stalež ali skupino staležev na celotnem ali na delu območja pod nacionalno pristojnostjo obalne države; in (ii) katerimi koli ukrepi obalne države za upravljanje in ohranjanje tega staleža ali skupine staležev v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, ki se izvajajo na območju pod njeno nacionalno pristojnostjo. (b) Skladno s tem Komisija in zadevna obalna država podpirata usklajevanje takih predlogov in ukrepov. Vsaka obalna država obvesti Komisijo o svojih ukrepih za namen tega člena.

12.   Ukrepi, ki jih Komisija sprejme za dodelitev ribolovnih možnosti v urejevalnem območju, upoštevajo interese pogodbenic, katerih plovila tradicionalno lovijo ribe na tem območju, in interese zadevnih obalnih držav. v zvezi z dodelitvijo ribolovnih možnosti na Velikih plitvinah in Flamskem rtu Komisija zlasti upošteva pogodbenico, katere obalne skupnosti so prednostno odvisne od ribolovnih dejavnosti za staleže v teh ribolovnih plitvinah in ki si močno prizadevajo za ohranjanje takih staležev z mednarodnimi ukrepi, zlasti z zagotavljanjem nadzora in inšpekcij mednarodnih ribolovnih dejavnosti v teh plitvinah po mednarodnem programu skupnih inšpekcijskih pregledov.

13.   Komisija lahko pripravi postopke, ki omogočajo ukrepe, vključno z nediskriminatornimi ukrepi, povezanimi s trgovino, ki jih pogodbenica sprejme proti kateri koli državi zastave ali pravnemu subjektu, katerega ribiška plovila opravljajo ribolovne dejavnosti, ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija. Izvajanje s trgovino povezanih ukrepov s strani pogodbenice je skladno z mednarodnimi obveznostmi.

Člen VII

Znanstveni svet

1.   Vsaka pogodbenica je članica Znanstvenega sveta in lahko imenuje predstavnike, ki jih na sejah Sveta lahko spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

2.   Znanstveni svet izvoli predsednika in podpredsednika z dvoletnim mandatom. Predsednik in podpredsednik sta lahko ponovno izvoljena, pod pogojem, da posamezne funkcije ne opravljata več kot štiri zaporedna leta.

3.   Predsednik lahko skliče sejo Znanstvenega sveta na lastno pobudo, na zahtevo obalne države ali na zahtevo pogodbenice ob soglasju druge pogodbenice, ob času in v kraju, ki ju določi predsednik.

4.   Znanstveni svet sprejme, in po potrebi spremeni, pravilnik za vodenje svojih sej in izvajanje svojih nalog, vključno s poslovnikom.

5.   Znanstveni svet lahko ustanavlja pomožne organe, za katere meni, da so potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog.

6.   Izvolitev funkcionarjev, sprejetje ali sprememba pravil ali drugih zadev, ki se nanašajo na organizacijo dela, poteka z večino glasov vseh prisotnih pogodbenic, ki glasujejo z glasovi za ali proti. Vsaka pogodbenica ima en glas. Glasovanje se izvede samo ob sklepčnosti, ki jo predstavljata najmanj dve tretjini pogodbenic.

7.   Znanstveni svet sprejme pravila za sodelovanje predstavnikov medvladnih organizacij, nepogodbenic in nevladnih organizacij kot opazovalcev na sejah, kakor je primerno. Pravila niso neprimerno omejevalna v zvezi s tem in omogočajo pravočasni dostop do evidenc in poročil Znanstvenega sveta.

8.   Znanstveni svet skladno s ciljem in načeli Konvencije:

(a)

zagotovi forum za posvetovanja in sodelovanje med pogodbenicami za proučevanje in izmenjavo znanstvenih informacij in mnenj o ribolovnih dejavnostih in ekosistemih, v katerih se pojavljajo, ter za proučevanje in ocenjevanje trenutnega in prihodnjega statusa ribolovnih virov, vključno z okoljskimi in ekološkimi dejavniki, ki vplivajo nanje;

(b)	spodbuja sodelovanje pri znanstvenih raziskavah med pogodbenicami, ki naj bi zapolnile vrzeli v znanstvenih dognanjih;

(c)	vodi in vzdržuje statistike in evidence;

(d)	objavlja ali razširja poročila, informacije in gradiva v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi na območju Konvencije in ekosistemi; in

(e)	nudi znanstvene nasvete Komisiji, kot to zahteva Komisija.

9.   Znanstveni svet lahko:

(a)	na lastno pobudo nudi nasvete, ki lahko Komisiji pomagajo pri izvajanju njenih funkcij;

(b)	sodeluje s katero koli javno ali zasebno organizacijo, s katero si deli cilje; in

(c)	od pogodbenic zahteva statistične ali znanstvene informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog.

10.   Znanstveni svet zagotovi znanstvene nasvete kot odgovore na vprašanja, ki jih zastavi:

(a)	Komisija v zvezi z znanstveno podlago za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov in njihovih ekosistemov v urejevalnem območju, ob upoštevanju obsega pooblastil, ki ga Komisija določi za zadevno vprašanje; ali

(b)	obalna država v zvezi z znanstveno podlago za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov in njihovih ekosistemov v območju pod pristojnostjo zadevne obalne države na območju Konvencije.

11.   Obalna država, v posvetu z Znanstvenim svetom, opredeli obseg pooblastil za preučevanje katerega koli vprašanja, ki se predloži Svetu. Takšen obseg pooblastil med drugim zajema:

(a)	opis ribolovnih dejavnosti in območja, ki se preuči;

(b)	kadar se zahtevajo strokovne ocene ali napovedi, opis vseh ustreznih dejavnikov ali predpostavk, ki jih je treba upoštevati; in

(c)	kadar je primerno, opis morebitnih zastavljenih ciljev obalne države in navedbo, ali se zahteva konkreten nasvet ali razpon možnosti.

12.   Načeloma Znanstveni svet nasvete nudi soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, Znanstveni svet v poročilu navede mnenja vseh članov.

13.   Sekretariat objavi vsa poročila Znanstvenega sveta.

Člen VIII

Sekretariat

1.   Sekretariat opravlja storitve za Komisijo, Znanstveni svet in njune pomožne organe za pospeševanje izvajanja njunih nalog.

2.   Upravni vodja Sekretariata je izvršilni sekretar.

3.   Izvršilni sekretar imenuje zaposlene Sekretariata skladno s pravili in postopki, ki jih Komisija sprejme po posvetu z Znanstvenim svetom, če je to primerno.

4.   Izvršilni sekretar ima, pod splošnim nadzorom Komisije, vsa pooblastila za vodenje zaposlenih in z zaposlenimi povezanih zadev Sekretariata. Sekretar te dolžnosti in naloge izvaja v skladu s predpisi Komisije.

Člen IX

Proračun

1.   Vsaka pogodbenica plača izdatke udeležbe svoje lastne delegacije na vseh sejah, ki se skličejo po tej konvenciji.

2.   Komisija določi znesek letnih prispevkov, ki ga plača vsaka pogodbenica v skladu z letnim proračunom, na naslednji podlagi:

(a)	10 % proračuna se razdeli med obalne države sorazmerno z njihovim nominalnim ulovom na območju Konvencije v letu, ki se zaključi dve leti pred začetkom proračunskega leta;

(b)	30 % proračuna se razdeli na enake dele med vse pogodbenice;

(c)	60 % proračuna se razdeli med vse pogodbenice sorazmerno z njihovim nominalnim ulovom v območju Konvencije v letu, ki se zaključi dve leti pred začetkom proračunskega leta; in

(d)	letni prispevek katere koli pogodbenice, ki ima manj kot 300 000 prebivalcev, se omeji na največ 12 % skupnega proračuna. V primeru takšne omejitve prispevka se preostali del proračuna razdeli med preostale pogodbenice v skladu s pododstavki (a), (b) in (c).

Zgoraj navedeni nominalni ulovi so ulovi iz poročil o ulovih ribolovnih virov, opredeljenih v finančnih uredbah, ki jih Komisija sprejme v skladu s pododstavkom 5(a) člena VI.

3.   Izvršilni sekretar obvesti vsako pogodbenico o znesku njenega prispevka, izračunanem skladno z odstavkom 2 tega člena, zatem pa vsaka pogodbenica takoj, ko je mogoče, Organizaciji plača svoj prispevek.

4.   Prispevki se plačajo v valuti države, v kateri ima Organizacija svoj sedež.

5.   Izvršilni sekretar vsaki pogodbenici predloži osnutek letnega proračuna, skupaj z razporedom prispevkov, najmanj 60 dni pred letno sejo.

6.   Pogodbenica, ki pristopi k tej konvenciji, prispeva za leto pristopa znesek, ki je sorazmeren s številom preostalih celih mesecev v letu in izračunan od dneva pristopa.

7.   Pogodbenici, ki dve leti zapored ne plača v celoti svojih prispevkov, se odvzame pravica do glasovanja in ugovora, dokler ne poravna finančnih obveznosti do Organizacije, razen če Komisija ne odloči drugače.

8.   Finančni posli Organizacije so predmet letne revizije, ki jo opravijo zunanji revizorji, ki jih izbere Komisija.

Člen X

Dolžnosti pogodbenic

1.   Vsaka pogodbenica:

(a)	izvaja to konvencijo in vse ukrepe za ohranjanje in upravljanje oziroma druge obveznosti, ki jih ima, in Komisiji redno predloži opis ukrepov, ki jih je sprejela za izvajanje in skladnost s takšnimi ukrepi ali obveznostmi, vključno z rezultati postopkov iz pododstavka 2(e) člena XI;

(b)	sodeluje pri pospeševanju cilja te konvencije;

(c)	sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti in izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija;

(d)	zbira in izmenjuje znanstvene, tehnične in statistične podatke in znanje v zvezi z živimi viri in njihovimi ekosistemi na območju Konvencije, vključno s popolnimi in podrobnimi informacijami o gospodarskem ulovu in ribolovnem naporu ter sprejme ustrezne ukrepe za potrditev teh podatkov;

(e)	izvaja biološko vzorčenje gospodarskih ulovov;

(f)	da pravočasno na voljo informacije, ki jih lahko zahteva Komisija ali Znanstveni svet;

(g)

brez poseganja v pristojnost države zastave v največjem možnem obsegu sprejme ukrepe ali sodeluje z drugimi pogodbenicami za zagotovitev, da njeni državljani in ribiška plovila, ki so v lasti njenih državljanov ali jih ti upravljajo in ki izvajajo ribolovne dejavnosti, izpolnjujejo določbe te konvencije in ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija; in

(h)

brez poseganja v pristojnost države zastave v največjem možnem obsegu, ko ima na voljo zadevne informacije, takoj natančno razišče in poroča o ukrepih, ki jih je sprejela kot odziv na vsako domnevno resno kršitev te konvencije ali katerih koli ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, s strani njenih državljanov ali tujih ribiških plovil, ki so v lasti njenih državljanov ali jih ti upravljajo.

2.   Vsaka obalna država pogodbenica redno predloži Komisiji opis ukrepov, vključno z izvršilnimi ukrepi, ki jih je sprejela za ohranitev in upravljanje čezconskih staležev v vodah pod njeno pristojnostjo na območju Konvencije.

Člen XI

Dolžnosti države zastave

1.   Vsaka pogodbenica zagotovi, da ribiška plovila, ki imajo pravico do plovbe pod njeno zastavo:

(a)	izpolnjujejo določbe te konvencije in ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija, ter da se ta plovila ne ukvarjajo z dejavnostjo, ki zmanjšuje učinkovitost takšnih ukrepov;

(b)	ne izvajajo nedovoljenih ribolovnih dejavnosti na območjih pod nacionalno pristojnostjo v območju Konvencije; in

(c)	se ne ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi v urejevalnem območju, razen če jim je to dovolila zadevna pogodbenica.

2.   Vsaka pogodbenica:

(a)	ne dovoli ribiškim plovilom, ki imajo pravico do plovbe pod njeno zastavo, da se ukvarjajo z ribolovnimi dejavnostmi v urejevalnem območju, razen če lahko učinkovito izpolni svoje obveznosti v zvezi s takšnimi plovili po tej konvenciji in skladno z mednarodnim pravom;

(b)	vodi evidenco ribiških plovil, ki imajo pravico do plovbe pod njeno zastavo in ki jim je dovolila lov na ribolovne vire v urejevalnem območju, in zagotovi, da se takšne informacije, kot jih določi Komisija, beležijo;

(c)	izmenjuje informacije iz evidenc iz pododstavka (b) v skladu s postopki, ki jih določi Komisija;

(d)	v skladu s postopki, ki jih sprejme Komisija, takoj podrobno razišče in poroča o ukrepih, ki jih je sprejela kot odgovor na domnevno kršitev ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, s strani plovila, ki pluje pod njeno zastavo; in

(e)	v zvezi z domnevno kršitvijo iz pododstavka (d) zagotovi, da se takoj sprejmejo ustrezni izvršilni ukrepi ter da se sprožijo upravni ali sodni postopki v skladu z njeno zakonodajo.

3.   Sprejeti izvršilni ukrepi ali sankcije, izvršene v skladu s pododstavkom 2(e), so primerno stroge, da učinkovito zagotovijo skladnost, odvračajo od nadaljnjih kršitev in da kršiteljem odvzamejo koristi, ki izhajajo iz nezakonitih dejavnosti.

Člen XII

Dolžnosti držav pristanišča

1.   Ukrepi, ki jih v skladu s to konvencijo sprejme pogodbenica, ki je država pristanišča, v celoti upoštevajo pravice in dolžnosti po mednarodnem pravu za spodbujanje učinkovitosti ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejme Komisija.

2.   Vsaka pogodbenica, ki je država pristanišča, izvede ukrepe v zvezi z inšpekcijskimi pregledi v pristanišču, ki jih sprejme Komisija.

3.   Nobena določba v tem členu ne vpliva na suverenost pogodbenice nad pristanišči na njenem ozemlju.

Člen XIII

Sprejemanje odločitev Komisije

1.   Na splošno se odločitve v Komisiji sprejemajo soglasno. Za namene tega člena ‚soglasno‘ pomeni, da v času sprejetja odločitve ni bilo nobenih formalnih ugovorov.

2.   Če predsednik meni, da so vse možnosti za dosego soglasja izčrpane, se odločitve Komisije, razen kjer je predvideno drugače, sprejmejo z dvotretjinsko večino glasov prisotnih pogodbenic, ki glasujejo za ali proti, pod pogojem, da se ne glasuje, če nista prisotni vsaj dve tretjini pogodbenic, ki sta potrebni za sklepčnost. Vsaka pogodbenica ima en glas.

Člen XIV

Izvajanje odločitev Komisije

1.   Vsak ukrep, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom VI(8) in (9), je zavezujoč za vsako pogodbenico na naslednji način:

(a)	izvršilni sekretar v roku petih delovnih dni po sprejetju posreduje ukrep vsem pogodbenicam, z navedbo datuma pošiljanja za namene odstavka 2; in

(b)	ob upoštevanju odstavka 2, razen če je v ukrepu drugače določeno, postane ukrep zavezujoč za vsako pogodbenico 60 dni po datumu pošiljanja.

2.   Če katera pogodbenica predloži ugovor na ukrep tako, da ugovor pošlje izvršilnemu sekretarju v roku 60 dni po datumu pošiljanja, kot je opredeljen v pododstavku 1(a), lahko druga pogodbenica podobno predloži ugovor pred iztekom dodatnega 20-dnevnega obdobja ali pa v roku 15 dni po datumu pošiljanja, kot je opredeljen v obvestilu pogodbenicam o ugovoru, predloženem v dodatnem 20-dnevnem obdobju, kar je pozneje. Ukrep nato postane zavezujoč za vse pogodbenice, razen za tisto, ki je podala ugovor. Vendar če ob koncu takega podaljšanega obdobja ali obdobij večina pogodbenic predloži ugovor in vztraja pri njem, ukrep ne postane zavezujoč, razen če se nekatere ali vse pogodbenice kljub temu med sabo dogovorijo, da postane zanje zavezujoč na dogovorjeni datum.

3.   Pogodbenica, ki je predložila ugovor, ga lahko kadar koli umakne in tedaj ukrep zanjo postane zavezujoč.

4.

(a) Kadar koli po izteku enega leta od datuma, na katerega začne veljati ukrep, lahko katera koli pogodbenica obvesti izvršilnega sekretarja o svoji nameri, da ne bo zavezana temu ukrepu, in če tega obvestila ne umakne, ta ukrep preneha biti zavezujoč za to pogodbenico ob preteku enega leta od datuma, ko izvršilni sekretar prejme to obvestilo. (b) Kadar koli potem, ko je ukrep neki prenehal biti zavezujoč za pogodbenico po pododstavku (a), ta ukrep preneha biti zavezujoč za katero koli drugo pogodbenico na datum, ko izvršilni sekretar prejme obvestilo o njeni nameri o prenehanju zavezanosti.

5.   Pogodbenica, ki je predložila ugovor na ukrep po odstavku 2 ali podala obvestilo o svoji nameri o prenehanju zavezanosti po odstavku 4, hkrati poda obrazložitev razlogov za takšno ukrepanje. V tej obrazložitvi je podrobneje opredeljeno, ali pogodbenica meni, da ukrep ni skladen z določbami te konvencije, ali pa, da ukrep Konvencijo neupravičeno formalno ali dejansko diskriminira. V obrazložitev je treba vključiti tudi izjavo o ukrepih, ki jih pogodbenica namerava sprejeti po ugovoru ali obvestilu, vključno z opisom drugih ukrepov, ki jih namerava pogodbenica sprejeti oziroma jih je že sprejela za ohranjanje in upravljanje zadevnih ribolovnih virov skladno s ciljem te konvencije.

6.   Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vsako pogodbenico o:

(a)	prejemu oziroma umiku vsakega ugovora v skladu z odstavkom 2 ali 3;

(b)	datumu, na katerega ukrep postane zavezujoč v skladu z odstavkom 1;

(c)	prejemu vsakega obvestila iz odstavka 4; in

(d)	vsakem pojasnilu in opisu drugih ukrepov, ki jih je prejel v skladu z odstavkom 5.

7.   Pogodbenica, ki sproži postopek iz odstavkov 2, 4 ali 5, lahko kadar koli predloži zadevo v postopek pred ad hoc razsodiščem. Priloga II se uporablja mutatis mutandis.

8.   Če pogodbenica zadeve ne predloži v postopek pred ad hoc razsodiščem po odstavku 7, Komisija z glasovanjem po pošti z navadno večino odloči, ali bo pojasnilo te pogodbenice po odstavku 5 predložila v takšen postopek. Če se Komisija odloči, da bo zadevo predložila v takšen postopek, se Priloga II uporablja mutatis mutandis.

9.   Če se, v skladu z odstavkom 8, Komisija odloči, da zadeve ne bo predložila v postopek pred ad hoc razsodiščem, lahko katera koli pogodbenica zahteva srečanje s Komisijo z namenom pregleda ukrepa, ki ga je sprejela Komisija, in pojasnila, podanega v skladu z odstavkom 5.

10.   Ad hoc razsodišče, sestavljeno v skladu z odstavkom 7 ali 8, pregleda pojasnilo, podano v skladu z odstavkom 5, in ukrep, na katerega se pojasnilo nanaša. Komisiji poda priporočila o naslednjem:

(a)	ali je pojasnilo pogodbenice, podano v skladu z odstavkom 5, dobro utemeljeno, in če je, o tem, ali je treba ukrep skladno s tem spremeniti ali preklicati, oziroma če se mu pojasnilo ne zdi dobro utemeljeno, ali je treba ukrep ohraniti; in

(b)	ali so drugi ukrepi v pojasnilu pogodbenice, podani v skladu z odstavkom 5, skladni s ciljem te konvencije in ohranjajo pravice vseh pogodbenic.

11.   Komisija se najpozneje 30 dni po zaključku postopka pred ad hoc razsodiščem po tem členu sestane, da bi obravnavala priporočila ad hoc razsodišča.

12.   Ko je postopek iz odstavkov 7 do 11 zaključen, se lahko vsaka pogodbenica zateče k postopkom za reševanje sporov iz člena XV.

Člen XV

Reševanje sporov

1.   Pogodbenice sodelujejo, da bi preprečile spore.

2.   Če med dvema ali več pogodbenicami pride do spora glede razlage ali uporabe te konvencije, vključno s pojasnilom iz odstavka 5 člena XIV, ukrepi pogodbenice po ugovoru, podanem v skladu z odstavkom 2 člena XIV, ali obvestilom v skladu z odstavkom 4 člena XIV, si te pogodbenice, v nadaljnjem besedilu: pogodbenice v sporu, prizadevajo spor rešiti s pogajanji, poizvedbami, mediacijo, spravo, arbitražo, sodno poravnavo, postopkom pred ad hoc razsodiščem ali na drug miroljuben način po njihovi izbiri.

3.   Če se spor nanaša na razlago ali uporabo ukrepa, ki ga je Komisija sprejela v skladu z odstavkoma 8 in 9 člena VI, ali s tem povezane zadeve, vključno s pojasnilom iz odstavka 5 člena XIV, ukrepi pogodbenice v sporu po ugovoru, podanem v skladu z odstavkom 2 člena XIV, ali obvestilom v skladu z odstavkom 4 člena XIV, lahko pogodbenice v sporu predložijo spor v nezavezujoč postopek pred ad hoc razsodiščem v skladu s Prilogo II.

4.   Če je bil spor predložen v postopek pred ad hoc razsodiščem, se ad hoc razsodišče čim prej posvetuje s pogodbenicami v sporu z namenom hitre rešitve spora. Ad hoc razsodišče posreduje poročilo pogodbenicam v sporu, preko izvršilnega sekretarja pa tudi drugim pogodbenicam. Poročilo vsebuje priporočila, ki so po mnenju ad hoc razsodišča primerna za rešitev spora.

5.   Če pogodbenice v sporu sprejmejo priporočila ad hoc razsodišča, v roku 14 dni po prejemu poročila ad hoc razsodišča obvestijo vse druge pogodbenice, preko izvršilnega sekretarja, o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje priporočil. Nato se lahko priporočila ad hoc razsodišča posredujejo v preučitev Komisiji v skladu z ustreznimi postopki.

6.   Če po priporočilih ad hoc razsodišča ni dosežena rešitev spora, lahko vsaka pogodbenica v sporu predloži spor v obvezen postopek, ki prinaša zavezujoče odločitve v skladu z oddelkom 2 dela XV Konvencije iz leta 1982 ali delom VIII Sporazuma iz leta 1995.

7.   Če se pogodbenice v sporu dogovorijo, da bodo spor predložile v postopek pred ad hoc razsodiščem, se lahko hkrati dogovorijo, da bodo začasno uporabljale zadevne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, dokler ad hoc razsodišče ne predstavi svojega poročila, razen če spor rešijo na drugačen način.

8.   Če se pogodbenice v sporu ne morejo dogovoriti na miroljuben način iz odstavka 2 ali če spora ne morejo rešiti kako drugače, se spor na zahtevo ene izmed njih predloži v obvezen postopek, ki prinaša zavezujoče odločitve v skladu z oddelkom 2 dela XV Konvencije iz leta 1982 ali delom VIII Sporazuma iz leta 1995.

9.   Kadar se uporabi obvezen postopek, ki prinaša zavezujoče odločitve, pogodbenice v sporu, razen če je dogovorjeno drugače, začasno uporabljajo priporočila ad hoc razsodišča v skladu z odstavkom 4 oziroma, kjer je to primerno, v skladu z odstavkom 10 člena XIV. Te začasne ukrepe ali ureditve z enakim učinkom, o katerih so se dogovorile, uporabljajo, dokler sodišče, ki ima pristojnost nad sporom, ne določi začasnih ukrepov ali sprejme odločitve oziroma do izteka zadevnega ukrepa.

10.   Določbe obvestila iz odstavka 5 se uporabljajo mutatis mutandis v zvezi z začasnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu z odstavkom 7 ali predpisanimi v skladu z odstavkom 9, ali v zvezi z odločitvijo sodišča, ki mu je bil spor predložen.

11.   Sodišče ali ad hoc razsodišče, ki mu je bil spor predložen v skladu s tem členom, uporabi zadevne določbe te konvencije, Konvencije iz leta 1982, Sporazuma iz leta 1995, splošno sprejete standarde za ohranjanje in upravljanje živih virov in druga pravila mednarodnega prava, ki niso nezdružljiva s to konvencijo, z namenom doseganja cilja te konvencije.

12.   Nobena določba v tej konvenciji se ne tolmači ali razlaga tako, da bi se pogodbenici v sporu, kot državi pogodbenici Konvencije iz leta 1982, preprečila predložitev spora v obvezen postopek, ki prinaša zavezujoče odločitve, proti drugi državi pogodbenici v skladu z oddelkom 2 dela XV Konvencije iz leta 1982, ali kot državi pogodbenici Sporazuma iz leta 1995, predložitev spora v obvezen postopek, ki prinaša zavezujoče odločitve, proti drugi državi pogodbenici v skladu s členom 30 Sporazuma iz leta 1995.

Člen XVI

Sodelovanje z nepogodbenicami

1.   Če plovilo, ki pluje pod zastavo nepogodbenice, opravlja ribolovne dejavnosti v urejevalnem območju, Komisija od države zastave zahteva, da popolnoma sodeluje z Organizacijo tako, da postane pogodbenica ali pa uporabi ukrepe za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija.

2.   Pogodbenice:

(a)	si izmenjajo informacije o ribolovnih dejavnostih v urejevalnem območju, ki jih opravljajo plovila, ki plujejo pod zastavo nepogodbenice, ter informacije o vseh ukrepih, ki so jih sprejele kot odziv na takšne ribolovne dejavnosti;

(b)	sprejmejo ukrepe, skladne s to konvencijo in mednarodnim pravom, za prekinitev ribolovnih dejavnosti plovil, ki plujejo pod zastavo nepogodbenice in ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija;

(c)	sporočajo državam, ki niso pogodbenice te konvencije, vse ribolovne dejavnosti, ki jih opravljajo njihovi državljani ali plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, in ki zmanjšujejo učinkovitost ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela Komisija; in

(d)	si prizadevajo za sodelovanje z nepogodbenicami, za katere je bilo ugotovljeno, da uvažajo, izvažajo ali ponovno izvažajo ribiške proizvode, ki izhajajo iz ribolovnih dejavnosti na območju Konvencije.

Člen XVII

Sodelovanje z drugimi organizacijami

Organizacija:

(a)	sodeluje, kot je primerno, pri zadevah v skupnem interesu, z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, z drugimi specializiranimi agencijami Združenih narodov in z drugimi zadevnimi organizacijami;

(b)

si prizadeva razviti odnose medsebojnega sodelovanja in lahko v ta namen sklepa sporazume z medvladnimi organizacijami, ki lahko prispevajo k njenemu delu in ki imajo pristojnost za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe živih morskih virov in njihovih ekosistemov. Takšne organizacije lahko pozove, naj na njene sestanke ali sestanke njenih pomožnih organov pošljejo opazovalce; lahko si tudi prizadeva za udeležbo na sestankih teh organizacij, če je to primerno; in

(c)	sodeluje z drugimi zadevnimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, ob upoštevanju njihovih ukrepov za ohranjanje in upravljanje.

Člen XVIII

Pregled

Komisija redno preverja in ocenjuje primernost določb te konvencije in po potrebi predlaga ukrepe za krepitev njihove vsebine in metod izvajanja, da se obravnavajo morebitne težave pri doseganju cilja te konvencije.

Člen XIX

Prilogi

Prilogi sta sestavni del te konvencije in, v kolikor ni izrecno drugače določeno, sklicevanje na to konvencijo vključuje tudi sklicevanje na prilogi.

Člen XX

Dobra vera in zloraba pravic

Pogodbenice v dobri veri izpolnjuje obveznosti, prevzete s to konvencijo, in uveljavljajo pravice, priznane s to konvencijo, tako da pri tem ne gre za zlorabo pravice.

Člen XXI

Razmerje do drugih sporazumov

1.   Ta konvencija ne spreminja pravic in obveznosti pogodbenic, ki izvirajo iz drugih sporazumov, ki so v skladu s to konvencijo in ne posegajo v uživanje pravic ali izpolnjevanje obveznosti drugih pogodbenic po tej konvenciji.

2.   Nobena določba v tej konvenciji ne posega v pravice, pristojnost in dolžnosti pogodbenic po Konvenciji iz leta 1982 ali Sporazumu iz leta 1995. Ta konvencija se razlaga in uporablja v sobesedilu in na način v skladu s Konvencijo iz leta 1982 in Sporazumom iz leta 1995.

Člen XXII

Spremembe Konvencije

1.   Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembe Konvencije, ki jih obravnava in uvede Komisija na letni ali izredni seji. Vsak predlog za spremembo se pošlje izvršilnemu sekretarju najmanj 90 dni pred sejo, na kateri naj bi se obravnaval ali sprejel, in izvršilni sekretar nemudoma posreduje predlog vsem pogodbenicam.

2.   Za sprejetje predlagane spremembe je potrebna tričetrtinska večina glasov vseh pogodbenic. Depozitar posreduje besedilo vseh tako sprejetih sprememb vsem pogodbenicam.

3.   Sprememba začne veljati za vse pogodbenice 120 dni po datumu pošiljanja, navedenem v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o prejemu pisnega obvestila potrditve treh četrtin vseh pogodbenic, razen če katera koli druga pogodbenica obvesti depozitarja, da ima pripombe na spremembe, v roku 90 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu, ki ga pošlje depozitar o takem prejemu, in v tem primeru sprememba ne začne veljati za nobeno pogodbenico. Vsaka pogodbenica, ki je podala pripombo na spremembo, lahko kadar koli umakne to pripombo. Če se umaknejo vse pripombe na spremembo, ki je bila odobrena s tričetrtinsko večino glasov vseh pogodbenic, začne sprememba veljati za vse pogodbenice 120 dni od datuma pošiljanja, navedenega v obvestilu depozitarja o prejemu zadnjega umika.

4.   Za vsako stranko, ki postane pogodbenica Konvencije po sprejemu spremembe, skladno z odstavkom 2 tega člena, velja, da je potrdila navedeno spremembo.

5.   Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o prejemu obvestil o potrditvi sprememb, prejemu obvestil o pripombah ali umiku pripomb in o začetku veljavnosti sprememb.

6.   Ne glede na odstavke 1 do 5 lahko Komisija z dvotretjinsko večino glasov vseh pogodbenic:

(a)	ob upoštevanju nasveta Znanstvenega sveta, če meni, da je to nujno za namene upravljanja, razdeli urejevalno območje na znanstvena in statistična podobmočja, sektorje in podsektorje, kakor je to primerno. Razmejitve vseh takih podobmočij, sektorjev in podsektorjev se opredelijo v Prilogi I;

(b)	na zahtevo Znanstvenega sveta, če meni, da je to nujno za upravljalne, znanstvene ali statistične namene, spremeni razmejitve znanstvenih in statističnih podobmočij, sektorjev in podsektorjev iz Priloge I, pod pogojem, da se s tem strinja vsaka obalna država, ki jo to zadeva.“

„Člen XXIV

Odpoved

1.   Vsaka pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim obvestilom depozitarju do 30. junija vsako leto. Ta odpoved začne veljati 31. decembra istega leta. Depozitar o tem takoj obvesti vse druge pogodbenice.

2.   Katera koli druga pogodbenica lahko potem s pisnim obvestilom depozitarju najpozneje 30 dni po obvestilu iz prvega odstavka prav tako odpove Konvencijo z začetkom veljavnosti 31. decembra istega leta. Depozitar o tem takoj obvesti vse druge pogodbenice.

Člen XXV

Registracija

1.   Izvirnik te konvencije se deponira pri kanadski vladi, ki posreduje njene overjene kopije vsem podpisnicam in vsem pogodbenicam.

2.   Depozitar registrira to konvencijo in vse njene morebitne spremembe pri Sekretariatu Združenih narodov.“

„ “