3.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/3

(1)

Zaradi tveganja, ki ga predstavlja za zdravje ljudi, je bil diklorometan v odstranjevalcih barve ocenjen v številnih študijah (3), ki so ugotovile, da je treba po vsej Skupnosti sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi med uporabo diklorometana za industrijsko in poklicno rabo ter rabo potrošnikov. Rezultate teh študij je ocenil Znanstveni odbor Komisije za toksičnost, ekotoksičnost in okolje (CSTEE – pozneje preimenovan v SCHER - Scientific Committee on Health and Environmental Risks), ki je potrdil, da izpostavljenost diklorometanu, ki se izloča iz odstranjevalcev barve, povzroča zaskrbljenost za zdravje ljudi.

(2)

Za dosego visoke ravni varovanja zdravja za vse kategorije uporabe (industrijsko, poklicno in na ravni širše javnosti) je treba omejiti trženje in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan.

(3)

Odstranjevalce barve, ki vsebujejo diklorometan, uporablja širša javnost doma za odstranjevanje barv, premazov in lakov v zaprtih prostorih ali na prostem. Varne uporabe diklorometana s strani širše javnosti z usposabljanjem ali spremljanjem ni mogoče zagotoviti. Zato edini učinkoviti ukrep za odpravo tveganja ob uporabi odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, za širšo javnost, je prepoved dajanja v promet, dobavljanja in uporabe takih odstranjevalcev barve s strani širše javnosti.

(4)

Za zagotovitev sorazmerne uveljavitve odprave odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, v dobavni verigi je treba določiti različne datume za prepoved prvega dajanja v promet in zadnje dobave širši javnosti in poklicnim uporabnikom.

(5)

Ker ima širša javnost kljub prepovedi v okviru distribucijske verige za industrijske in poklicne uporabnike dostop do odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, je treba na izdelku navesti opozorilo.

(6)

Nezgode s smrtnim izidom v industrijski in poklicni rabi, zabeležene v zadnjih 18 letih v Evropi, so večinoma posledica neustreznega prezračevanja, neustrezne osebne zaščitne opreme, uporabe neustreznih bazenov in prekomerne izpostavljenosti diklorometanu. Zato je treba uvesti omejitve za nadzor in zmanjšanje tveganj pri industrijski in poklicni uporabi.

(7)

Za poklicne uporabnike na splošno veljajo določbe zakonodaje glede zaščite delavcev. Kljub temu se veliko poklicnih dejavnosti izvaja v prostorih strank, ki pogosto nimajo vseh ustreznih sredstev za upravljanje, nadziranje in zmanjšanje tveganj za zdravje. Poleg tega določbe zakonodaje Skupnosti glede zaščite delavcev ne veljajo za samozaposlene delavce, ki bi morali pred začetkom odstranjevanja barve z odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan, opraviti ustrezno usposabljanje.

(8)

Zato je treba poklicnim uporabnikom prepovedati dajanje v promet in uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, da se zavaruje njihovo zdravje in zmanjša število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida. Kljub temu se lahko države članice odločijo, da na svojem ozemlju pooblaščenim poklicnim uporabnikom dovolijo nadaljnjo uporabo diklorometana, kadar menijo, da bi bila zamenjava diklorometana posebno težavna ali neustrezna. Države članice bodo pristojne za odobritev in nadzor takšnih odstopanj, ki morajo temeljiti na obveznem usposabljanju s posebnimi zahtevami. Vendar bi se morali delodajalci in samozaposleni predvsem izogibati uporabi diklorometana ter ga zamenjati s kemičnimi sredstvi ali postopki, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomenijo tveganja ali pomenijo manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev.

(9)

Število nezgod s smrtnim izidom in nesreč brez smrtnega izida, zabeleženih v času izvajanja industrijskih dejavnosti, kaže na nezadostno upoštevanje zakonodaje glede delovnih mest pri delavcih, ki uporabljajo diklorometan. Izpostavljenost diklorometanu je še vedno velika, zato je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavce v industrijskih obratih. Treba je sprejeti preventivne ukrepe, da bi kar najbolj zmanjšali izpostavljenost in, kjer je to tehnično mogoče, zagotovili skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti, na primer učinkovito prezračevanje delovnega mesta, ukrepi za zmanjšanje izhlapevanja diklorometana iz bazenov, ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih, primerna osebna zaščitna oprema ter ustrezno informiranje in usposabljanje.

(10)

Osebna zaščitna oprema bi morala biti v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (4).

(11)

Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (5) je zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ta odločba ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za zaščito delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (6), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (7), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (8),