Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R1166

    Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (Besedilo velja za EGP)

    UL L 321, 1.12.2008, p. 14–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2018; razveljavil 32018R1091

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1166/oj

    1.12.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 321/14


    UREDBA (ES) št. 1166/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    z dne 19. novembra 2008

    o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije,

    v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Uredba Sveta (EGS) št. 571/88 z dne 29. februarja 1988 o organizaciji statističnih raziskovanj Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev (2) določa program raziskovanj Skupnosti za zagotovitev statistik o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2007.

    (2)

    Program raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki se izvajajo na ravni Skupnosti od leta 1966/67, bi bilo treba nadaljevati za preučitev trendov na ravni Skupnosti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 571/88 nadomestiti s to uredbo.

    (3)

    Za posodobitev osnovnih registrov kmetijskih gospodarstev in drugih informacij, potrebnih za stratifikacijo vzorčnih raziskovanj, je vsaj vsakih deset let potreben popis kmetijskih gospodarstev v Skupnosti. Zadnji popis pred sprejetjem te uredbe je bil izveden v letih 1999/2000.

    (4)

    Obstaja potreba po zbiranju podatkov o izvajanju ukrepov, povezanih z razvojem podeželja, opredeljenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3).

    (5)

    V svojih sklepnih ugotovitvah z dne 19. decembra 2006 o kmetijsko-okoljskih kazalnikih je Svet priznal potrebo po primerljivih podatkih o kmetijskih dejavnostih na ustrezni geografski ravni z zajetjem za celotno Skupnost. Svet je prosil Komisijo, naj sprejme ukrepe iz sporočila Komisije z dne 15. septembra 2006 (4), ki vključujejo pridobivanje statističnih podatkov, zlasti glede praks upravljanja kmetijskih gospodarstev in uporabe kmetijskih vnosov.

    (6)

    Obstaja pomanjkanje statističnih informacij o različnih metodah kmetijske proizvodnje na ravni posameznih gospodarstev. Zato obstaja potreba po izboljšanju zbiranja informacij o metodah kmetijske proizvodnje, povezano s strukturnimi informacijami o kmetijskih gospodarstvih, za zagotovitev dodatnih statistik za razvoj kmetijsko-okoljske politike in za izboljšanje kakovosti kmetijsko-okoljskih kazalnikov.

    (7)

    Primerljive statistike iz vseh držav članic o strukturi kmetijskih gospodarstev so pomembne za določanje razvoja kmetijske politike v Skupnosti. Zato bi bilo treba za značilnosti raziskovanja v čim večji meri uporabiti standardne klasifikacije in skupne opredelitve.

    (8)

    Izvedba raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev leta 2010 in desetletni popis prebivalstva leta 2011 bi pomenila veliko breme za statistične vire držav članic, če bi se obdobji dela na terenu za ti dve obsežni raziskovanji prekrivali. Zato bi bilo treba predvideti odstopanje, ki bi državam članicam omogočilo izvedbo raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letu 2009.

    (9)

    Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (5) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe, zlasti glede skladnosti s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih podatkov in preglednosti. Uredba Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (6) predstavlja referenčni okvir za prenos in varstvo zaupnih statističnih podatkov na podlagi te uredbe, da se zagotovi, da med pripravo in razširjanjem statističnih podatkov Skupnosti ne bi prišlo do njihovega nezakonitega razkritja in nestatistične rabe.

    (10)

    Uporaba lege kmetijskega gospodarstva s strani Komisije bi morala biti omejena na statistične analize in izključevati pridobivanje vzorcev in izvajanje raziskovanj. Potrebno varstvo zaupnosti podatkov bi bilo treba med drugim zagotoviti z omejevanjem natančnosti parametrov lege in ustreznim zbiranjem statistik, ki bodo objavljene.

    (11)

    Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 (7) je vzpostavila statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Skupnosti.

    (12)

    V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (8) bi bilo treba teritorialne enote opredeliti v skladu s klasifikacijo NUTS.

    (13)

    Da bi čim bolj zmanjšali obremenitve zaradi zbiranja podatkov za poročevalske enote in države članice, bi bilo treba predvideti možnost uporabe vzorčnih raziskovanj in administrativnih virov.

    (14)

    Za izvedbo raziskovanj bodo več let potrebna precejšnja sredstva držav članic in Komisije, od česar bo velik delež uporabljen za izpolnjevanje zahtev Skupnosti.

    (15)

    Znano je, da zahteve po prepoznavanju in identifikaciji kmetijskih gospodarstev s pomočjo satelita v mnogih državah članicah povzročajo precejšnje metodološke in tehnične težave.

    (16)

    Zato bi bilo treba s pomočjo Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (9) zagotoviti subvencijo Skupnosti za pomoč pri tem programu.

    (17)

    Ta uredba vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki je glavna referenčna točka proračunskega organa v postopku sprejemanja letnega proračuna v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10).

    (18)

    Ker cilja te uredbe, in sicer sistematične priprave statistike Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev in o metodah kmetijske proizvodnje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

    (19)

    Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

    (20)

    Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za opredelitev koeficientov za glave živine, opredelitev značilnosti in prilagoditev prilog k tej uredbi. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

    (21)

    Opravljeno je bilo posvetovanje s Stalnim odborom za kmetijsko statistiko, ustanovljenim s Sklepom Sveta 72/279/EGS (12)

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    POGLAVJE I

    SPLOŠNE DOLOČBE

    Člen 1

    Predmet urejanja

    Ta uredba vzpostavlja okvir za pripravo primerljivih statističnih podatkov Skupnosti o strukturi kmetijskih gospodarstev in za raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje.

    Člen 2

    Opredelitev pojmov

    Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (a)

    „kmetijsko gospodarstvo“ ali „gospodarstvo“ pomeni tehnično in gospodarsko samostojno enoto, ki ima eno vodstvo in opravlja kmetijske dejavnosti iz Priloge I na gospodarskem ozemlju Evropske unije, bodisi kot glavno bodisi kot stransko dejavnost;

    (b)

    „glave živine“ pomeni standardno merilno enoto, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, zato da se lahko opravi primerjava. Glave živine so opredeljene na podlagi zahtev glede krme za posamezne kategorije živali, za katere se sprejmejo koeficienti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2);

    (c)

    „vzorčna raziskovanja“ pomenijo statistična raziskovanja na podlagi stratificiranega naključnega vzorčenja, ki so oblikovana za zagotovitev reprezentativnih statistik glede kmetijskih gospodarstev na regionalni in nacionalni ravni. Stratifikacija vključuje velikost in tip kmetijskega gospodarstva, da se zagotovi ustrezna predstavitev kmetijskih gospodarstev različnih velikosti in tipov;

    (d)

    „regija“ pomeni teritorialno enoto NUTS 2, opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

    (e)

    „lega gospodarstva“ pomeni koordinate zemljepisne širine in dolžine v loku petih minut, ki ne omogočajo neposredne identifikacije posameznega gospodarstva. Če lega zemljepisne širine in dolžine vključuje le eno kmetijsko gospodarstvo, se to gospodarstvo dodeli sosednji legi, ki vključuje vsaj še eno kmetijsko gospodarstvo.

    Člen 3

    Zajetje

    1.   Raziskovanja, navedena v tej uredbi, zajemajo:

    (a)

    kmetijska gospodarstva, kjer je kmetijsko zemljišče, uporabljeno za kmetovanje, veliko en hektar ali več;

    (b)

    kmetijska gospodarstva, kjer je kmetijsko zemljišče, uporabljeno za kmetovanje, manjše kot en hektar, če ta gospodarstva pridelujejo določen delež za prodajo ali njihova pridelava presega določen prag zajetja.

    2.   Vendar države članice, ki uporabljajo prag raziskovanja, višji od enega hektara, določijo ta prag na ravni, ki izključuje le najmanjša kmetijska gospodarstva, ki skupaj tvorijo 2 % ali manj celotnega kmetijskega zemljišča v uporabi brez skupnih zemljišč in 2 % ali manj skupnega števila glav živine.

    3.   V vsakem primeru se zajamejo vsa kmetijska gospodarstva, ki dosežejo enega od pragov iz Priloge II.

    Člen 4

    Viri podatkov

    1.   Države članice uporabljajo informacije iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz Uredbe (ES) št. 1782/2003 (13), sistema za identifikacijo in registracijo govedi iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 (14) in registra ekološkega kmetovanja uvedenega z Uredbo (ES) št. 834/2007 (15), če so te informacije vsaj tako kakovostne kot informacije, pridobljene iz statističnih raziskovanj. Države članice lahko uporabljajo tudi administrativne vire, povezane s pridelavo gensko spremenjenih posevkov in posebne ukrepe za razvoj podeželja iz Priloge III.

    2.   Če se država članica odloči za uporabo administrativnega vira, ki ni določen v odstavku 1, država članica vnaprej obvesti Komisijo in navede podrobnosti o metodi, ki bo uporabljena, in kakovosti podatkov iz tega administrativnega vira.

    Člen 5

    Zahteve po natančnosti

    1.   Države članice, ki izvajajo vzorčna raziskovanja, zagotovijo, da so ponderirani rezultati raziskovanj statistično reprezentativni za kmetijska gospodarstva v vsaki regiji in izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge IV.

    2.   V utemeljenih primerih Komisija državam članicam dovoli izjeme glede zahtev po natančnosti iz odstavka 1 za določene regije.

    POGLAVJE II

    STATISTIKA O STRUKTURI KMETIJSKIH GOSPODARSTEV

    Člen 6

    Raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev

    1.   Države članice v letih 2010, 2013 in 2016 izvedejo raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev, v nadaljnjem besedilu „raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev“.

    2.   Raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev leta 2010 se izvedejo v obliki popisa. Vendar se vzorčna raziskovanja lahko uporabljajo za značilnosti glede drugih pridobitnih dejavnosti delovne sile, naštetih v oddelku V(ii) Priloge III.

    3.   Raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih 2013 in 2016 se lahko izvedejo v obliki vzorčnih raziskovanj.

    Člen 7

    Značilnosti raziskovanj

    1.   Države članice zagotavljajo informacije o značilnostih iz Priloge III.

    2.   Komisija lahko, v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2), spremeni seznam značilnosti iz Priloge III za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev za leti 2013 in 2016.

    3.   Če država članica odloči, da ima značilnost nizko ali nično prevalenco, se značilnost lahko izvzame iz zbiranja podatkov. Ta država članica obvesti Komisijo v koledarskem letu neposredno pred letom raziskovanja o vseh značilnostih, izvzetih iz zbiranja podatkov.

    4.   Opredelitve značilnosti se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).

    Člen 8

    Referenčna obdobja

    Referenčna obdobja za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih 2010, 2013 in 2016 so opredeljena:

    (a)

    za značilnosti zemljišč, navedene v Prilogi III, obdobje 12 mesecev, ki se konča na referenčni dan med 1. marcem in 31. oktobrom v letu raziskovanja;

    (b)

    za značilnosti živine, navedene v Prilogi III, referenčni dan med 1. marcem in 31. decembrom v letu raziskovanja;

    (c)

    za značilnosti delovne sile, navedene v Prilogi III, obdobje 12 mesecev, ki se konča na referenčni dan med 1. marcem in 31. oktobrom v letu raziskovanja;

    (d)

    za ukrepe razvoja podeželja, navedene v Prilogi III, obdobje treh let, ki se konča 31. decembra v letu raziskovanja.

    Člen 9

    Pošiljanje

    1.   Države članice Komisiji do 31. marca 2012 pošljejo potrjene podatke iz raziskovanja za raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev za leto 2010.

    2.   Za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih raziskovanja 2013 in 2016 države članice Komisiji pošljejo potrjene podatke iz raziskovanja v roku 12 mesecev po koncu leta raziskovanja.

    3.   Podatki v zvezi z ukrepi razvoja podeželja iz Priloge III in temelječi na administrativnih zapisih se lahko pošljejo Komisiji ločeno v roku 18 mesecev po koncu leta raziskovanja.

    4.   Podatki iz raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev, poslani Komisiji, so v elektronski obliki in na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev.

    5.   Komisija določi obliko pošiljanja podatkov iz raziskovanja.

    6.   Komisija podatkov iz raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev ne uporablja za pridobivanje vzorcev ali izvajanje raziskovanj.

    Člen 10

    Vzorčni okvir

    Za posodobitev vzorčnega okvirja za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih 2013 in 2016 države članice zagotovijo nacionalnim organom, pristojnim za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev, dostop do informacij o kmetijskih gospodarstvih, vsebovanih v administrativnih datotekah, zbranih na njihovem nacionalnem ozemlju.

    POGLAVJE III

    STATISTIKA O METODAH KMETIJSKE PROIZVODNJE

    Člen 11

    Raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje

    1.   Države članice izvedejo raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje, ki jih uporabljajo kmetijska gospodarstva. To raziskovanje se lahko izvede v obliki vzorčnega raziskovanja.

    2.   V utemeljenih primerih lahko Komisija državi članici dovoli izvedbo vzorčnega raziskovanja z uporabo podvzorcev.

    3.   Države članice zagotovijo informacije o značilnostih metod kmetijske proizvodnje, naštete v Prilogi V.

    4.   Za vsako gospodarstvo, ki se raziskuje, države članice predložijo oceno količine vode, ki se v gospodarstvu porabi za namakanje (v kubičnih metrih). Ocena se lahko pripravi z uporabo modela.

    5.   Komisija državam članicam zagotovi metodološko in drugo podporo za pripravo modela iz odstavka 4. Komisija poleg tega pospešuje potrebno sodelovanje in izmenjavo izkušenj med državami članicami za pridobivanje primerljivih rezultatov.

    6.   Če država članica odloči, da ima značilnost nizko ali nično prevalenco, se značilnost lahko izvzame iz zbiranja podatkov. Ta država članica obvesti Komisijo v koledarskem letu neposredno pred letom raziskovanja o vseh značilnostih, izvzetih iz zbiranja podatkov.

    7.   Opredelitve značilnosti se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 15(2).

    8.   Referenčno obdobje sovpada z referenčnimi obdobji, uporabljenimi za značilnosti raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letu 2010.

    9.   Rezultati tega raziskovanja se povežejo s podatki, pridobljenimi iz raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letu 2010 na ravni individualnih kmetijskih gospodarstev. Združen potrjen niz podatkov se pošlje Komisiji v elektronski obliki najpozneje 31. decembra 2012.

    10.   Komisija določi obliko pošiljanja podatkov iz raziskovanja.

    11.   Komisija podatkov o metodah kmetijske proizvodnje ne uporablja za pridobivanje vzorcev ali izvajanje raziskovanj.

    POGLAVJE IV

    POROČILA, FINANCIRANJE IN IZVEDBENI UKREPI

    Člen 12

    Poročila

    1.   Države članice zagotovijo nacionalna metodološka poročila za raziskovanja, zajeta v tej uredbi, ki opisujejo:

    (a)

    organizacijo in uporabljeno metodologijo;

    (b)

    ravni natančnosti, dosežene za vzorčna raziskovanja iz te uredbe;

    (c)

    informacije o kakovosti vseh uporabljenih administrativnih virov podatkov; ter

    (d)

    merila za vključitev in izključitev, uporabljena za izpolnitev zahtev za zajetje iz člena 3.

    2.   Nacionalna metodološka poročila se predložijo Komisiji s potrjenimi rezultati raziskovanja v skladu z roki iz člena 9(1) in (2).

    3.   Poleg nacionalnih metodoloških poročil, ki se zahtevajo na koncu vsakega raziskovanja, države članice Komisiji zagotovijo vse dodatne informacije, ki bi bile morda potrebne v zvezi z organizacijo in metodologijo raziskovanja.

    Člen 13

    Prispevek Skupnosti

    1.   Države članice prejmejo od Skupnosti finančni prispevek v višini največ 75 % za kritje stroškov izvedbe raziskovanj, opredeljenih v tej uredbi, odvisno od najvišjih zneskov, opredeljenih v odstavkih 3 in 4.

    2.   Komisija ob začetku veljavnosti te uredbe tistim državam članicam, ki predložijo vloge, zagotovi potrebno tehnično in svetovalno pomoč za prepoznavanje kmetijskih gospodarstev s pomočjo satelita.

    3.   Za združene stroške raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev leta 2010 in raziskovanja o metodah kmetijske proizvodnje je prispevek Skupnosti omejen na najvišje zneske, opredeljene v nadaljevanju:

    po 50 000 EUR za Luksemburg in Malto;

    po 1 000 000 EUR za Avstrijo, Irsko in Litvo;

    po 2 000 000 EUR za Bolgarijo, Nemčijo, Madžarsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo;

    po 3 000 000 EUR za Grčijo, Španijo in Francijo;

    po 4 000 000 EUR za Italijo, Poljsko in Romunijo; ter

    po 300 000 EUR za vse ostale države članice.

    4.   Za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev v letih 2013 in 2016 se najvišji zneski, navedeni v odstavku 3, zmanjšajo za 50 %.

    5.   Sredstva za finančni prispevek Skupnosti se črpajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s točko (e) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

    Člen 14

    Finančni okvir

    1.   Proračun za izvedbo tega programa raziskovanj, vključno z odobritvami, potrebnimi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov podatkovnih zbirk, uporabljenih na Komisiji za obdelavo podatkov, ki so jih poslale države članice v skladu z določbami te uredbe, znaša 58 850 000 EUR za obdobje 2008–2013.

    2.   Znesek za obdobje 2014–2018 na predlog Komisije določi proračunski in zakonodajni organ na podlagi novega finančnega okvira za obdobje, ki se začne leta 2014.

    3.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

    Člen 15

    Odbor

    1.   Komisiji pri delu pomaga Stalni odbor za kmetijsko statistiko, ustanovljen s Sklepom 72/279/EGS.

    2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

    Člen 16

    Odstopanja

    1.   Z odstopanjem od členov 6(1) in (2), 8, 9(1), 11(8) in (9), 13(3), Priloge III in Priloge IV se sklicevanja na leto 2010 nadomestijo z letom 2009 za Grčijo, Španijo in Portugalsko.

    2.   Z odstopanjem od člena 9(1) se sklicevanje na 31. marec 2012 nadomesti z:

    (a)

    31. marcem 2011 za Grčijo in Portugalsko;

    (b)

    30. junijem 2011 za Španijo;

    (c)

    30. junijem 2012 za Italijo in Romunijo.

    3.   Z odstopanjem od člena 11(9) se sklicevanje na 31. december 2012 nadomesti z 31. decembrom 2011 za Grčijo, Španijo in Portugalsko.

    Člen 17

    Razveljavitev

    1.   Uredba (EGS) št. 571/88 se razveljavi.

    2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

    Člen 18

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 1. januarja 2009.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Strasbourgu, 19. novembra 2008

    Za Evropski parlament

    Predsednik

    H.-G PÖTTERING

    Za Svet

    Predsednik

    J.-P JOUYET


    (1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. oktobra 2008.

    (2)  UL L 56, 2.3.1988, str. 1.

    (3)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

    (4)  Z naslovom „Razvoj kmetijsko-okoljskih kazalcev za spremljanje vključevanja okoljskih vidikov v skupno kmetijsko politiko“.

    (5)  UL L 52, 22.2.1997, str. 1.

    (6)  UL L 151, 15.6.1990, str. 1.

    (7)  UL L 293, 24.10.1990, str. 1.

    (8)  UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

    (9)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

    (10)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

    (11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

    (12)  UL L 179, 7.8.1972, str. 1.

    (13)  Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

    (14)  Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

    (15)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).


    PRILOGA I

    Seznam kmetijskih dejavnosti, navedenih v opredelitvi kmetijskega gospodarstva

    Naslednje dejavnosti (ki so lahko glavne ali stranske dejavnosti) temeljijo na Evropski statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2) za kmetijsko proizvodnjo in lov ter z njima povezane storitve, ter se uporabljajo za opredelitev kmetijskega gospodarstva:

    Opis dejavnosti

    Oznaka NACE Rev. 2

    Dodatne opombe o dejavnostih, upoštevane ali neupoštevane pri opredelitvi kmetijskih dejavnosti

    Pridelovanje netrajnih rastlin

    01.1

     

    Gojenje trajnih nasadov

    01.2

    V obseg te uredbe so vključena kmetijska gospodarstva, ki proizvajajo vino ali olivno olje iz doma pridelanega grozdja ali oliv.

    Razmnoževanje rastlin

    01.3

     

    Živinoreja

    01.4

    Vse dejavnosti, uvrščene pod oznako NACE Rev. 2. 01.49 (Reja drugih živali) so izključene iz obsega te uredbe, razen:

    (i)

    reje nojev, emujev in kuncev;

    (ii)

    čebelarstva ter proizvodnje medu in čebeljega voska.

    Mešano kmetijstvo

    01.5

     

    Storitve za kmetijsko proizvodnjo in aktivnosti po spravilu pridelkov

    01.6

    Splošno gledano so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo dejavnosti pod oznako NACE Rev. 2 01.6, izključena iz obsega te uredbe, če izvajajo izključno te dejavnosti.

    Kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo kmetijska zemljišča po načelu dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja (pod oznako NACE Rev. 2 01.61), pa so vključena v obseg te uredbe.


    PRILOGA II

    Pragovi za raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev in raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje

    Značilnosti

    Prag

    Kmetijska zemljišča v uporabi

    njive, vrtovi, trajno travinje, trajni nasadi

    5 ha

    Trajni nasadi na prostem

    sadovnjaki, nasadi jagodičja, citrusov in oljk, vinogradi in drevesnice

    1 ha

    Druga intenzivna proizvodnja

    sveže vrtnine, melone in jagode na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

    0,5 ha

    tobak

    0,5 ha

    hmelj

    0,5 ha

    bombaž

    0,5 ha

    Nasadi v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

    sveže vrtnine, melone in jagode

    0,1 ha

    cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

    0,1 ha

    Govedo

    vse

    10 glav

    Prašiči

    vse

    50 glav

    plemenske svinje

    10 glav

    Ovce

    vse

    20 glav

    Koze

    vse

    20 glav

    Perutnina

    vse

    1 000 glav


    PRILOGA III

    Seznam značilnosti raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev

    ZNAČILNOSTI

    ENOTE/KATEGORIJE

    I.   

    Splošne značilnosti

    Lega kmetijskega gospodarstva

     

    – –

    Zemljepisna širina (v loku 5 minut ali manj)

    stopinje: minute

    – –

    Zemljepisna dolžina (v loku 5 minut ali manj)

    stopinje: minute

    Pravna oseba kmetijskega gospodarstva

     

    – –

    Ali pravno in ekonomsko odgovornost za kmetijsko gospodarstvo prevzame:

     

    – – –

    fizična oseba, ki je edini gospodar, če je kmetijsko gospodarstvo neodvisno?

    da/ne

    – – – –

    Če je odgovor na prejšnje vprašanje „da“, ali je ta oseba (gospodar) tudi upravitelj?

    da/ne

    – – – – –

    Če ta oseba ni upravitelj, ali je upravitelj član gospodarjeve družine?

    da/ne

    – – – – –

    Če je upravitelj član gospodarjeve družine, ali je upravitelj zakonski partner gospodarja? (1)

    da/ne

    – – –

    fizična oseba ali skupina fizičnih oseb, ki je(so) družbenik(i), če je kmetijsko gospodarstvo skupinsko?

    da/ne

    – – –

    pravna oseba?

    da/ne

    Vrsta lastništva (v povezavi z gospodarjem) in sistem kmetovanja

     

    – –

    Kmetijsko zemljišče v uporabi:

     

    – – –

    za kmetovanje na lastnem zemljišču

    ha

    – – –

    za kmetovanje na najetem zemljišču

    ha

    – – –

    za skupinsko kmetovanje ali druge načine

    ha

    – –

    Ekološko kmetovanje

     

    – – –

    skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja uporabljajo in so certificirane v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

    ha

    – – –

    skupna kmetijska zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki je v fazi preusmeritve v proizvodne metode ekološkega kmetovanja, ki jih je treba certificirati v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti

    ha

    – – –

    zemljišča kmetijskega gospodarstva, na katerem se proizvodne metode ekološkega kmetovanja v skladu z nacionalnimi pravili in pravili Evropske skupnosti uporabljajo in so certificirane ali pa so v fazi preusmeritve za certifikacijo

     

    – – – –

    žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni)

    ha

    – – – –

    sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

    ha

    – – – –

    krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

    ha

    – – – –

    sladkorna pesa (brez semena)

    ha

    – – – –

    oljnice

    ha

    – – – –

    sveže vrtnine, melone in jagode

    ha

    – – – –

    pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

    ha

    – – – –

    nasadi sadja in jagodičja

    ha

    – – – –

    nasadi citrusov

    ha

    – – – –

    nasadi oljk

    ha

    – – – –

    vinogradi

    ha

    – – – –

    drugi nasadi (predivnice, itd.)

    ha

    – – –

    postopki ekološke pridelave, ki se uporabljajo za živinorejo in so potrjeni v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Evropske skupnosti:

     

    – – – –

    govedo

    glave

    – – – –

    prašiči

    glave

    – – – –

    ovce in koze

    glave

    – – – –

    perutnina

    glave

    – – – –

    druge živali

    da/ne

    – –

    Namembnost proizvodnje kmetijskega gospodarstva:

     

    – – –

    gospodinjstvo porabi več kot 50 % vrednosti končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

    da/ne

    – – –

    neposredna prodaja končnemu potrošniku pomeni več kot 50 % skupne prodaje kmetijskega gospodarstva (1)

    da/ne

    II.   

    Zemljišča

    Njive

     

    – –

    Žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni):

     

    – – –

    navadna pšenica in pira

    ha

    – – –

    pšenica durum

    ha

    – – –

    ha

    – – –

    ječmen

    ha

    – – –

    oves

    ha

    – – –

    koruza v zrnju

    ha

    – – –

    riž

    ha

    – – –

    druga žita za pridelavo zrnja

    ha

    – –

    Sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

    ha

    – – –

    od tega grah, fižol in volčji bob

    ha

    – –

    Krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

    ha

    – –

    Sladkorna pesa (brez semena)

    ha

    – –

    Krmne korenovke in kapusnice (brez semena)

    ha

    – –

    Industrijske rastline:

     

    – – –

    tobak

    ha

    – – –

    hmelj

    ha

    – – –

    bombaž

    ha

    – – –

    oljna ogrščica in oljna repica

    ha

    – – –

    sončnice

    ha

    – – –

    soja

    ha

    – – –

    laneno seme (oljni lan)

    ha

    – – –

    druge oljnice

    ha

    – – –

    lan

    ha

    – – –

    konoplja

    ha

    – – –

    ostale vlaknene rastline

    ha

    – – –

    dišavnice, zdravilne rastline in začimbe

    ha

    – – –

    druge industrijske rastline, ki niso navedene drugje

    ha

    – –

    Sveže vrtnine, melone in jagode, od tega:

     

    – – –

    na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

    ha

    – – – –

    na odprtem na njivah

    ha

    – – – –

    tržna pridelava na vrtovih

    ha

    – – –

    v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

    ha

    – –

    Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic):

     

    – – –

    na prostem ali pod nizko zaščito (pod katero ni mogoče hoditi)

    ha

    – – –

    v steklenjakih ali pod drugo zaščito (pod katero je mogoče hoditi)

    ha

    – –

    Rastline, ki se spravijo zelene:

     

    – – –

    travinje za določen čas

    ha

    – – –

    druge rastline, ki se spravijo zelene:

     

    – – – –

    silažna koruza

    ha

    – – – –

    stročnice

    ha

    – – – –

    druge rastline, ki se spravijo zelene in ki niso omenjene drugje

    ha

    – –

    Seme in sadike na njivah

    ha

    – –

    Druge poljščine

    ha

    – –

    Praha brez kakršnih koli subvencij

    ha

    – –

    Praha, upravičena do subvencij, brez gospodarske rabe

    ha

    Vrtovi

    ha

    Trajno travinje

    ha

    – –

    pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

    ha

    – –

    ekstenzivni pašniki

    ha

    – –

    trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in ni več upravičeno do subvencij

    ha

    Trajni nasadi

     

    – –

    Sadovnjaki in nasadi jagodičja

    ha

    – – –

    sadne vrste, od tega:

    ha

    – – – –

    sadje v zmernih podnebnih območjih

    ha

    – – – –

    sadje v subtropskih podnebnih območjih

    ha

    – – –

    vrste jagodičja

    ha

    – – –

    lupinarji

    ha

    – –

    Nasadi citrusov

    ha

    – –

    Nasadi oljk

    ha

    – – –

    oljke, običajno za pridelavo namiznih oliv

    ha

    – – –

    oljke, običajno za pridelavo olja

    ha

    – –

    Vinogradi, katerih pridelek je običajno namenjen za:

    ha

    – – –

    kakovostno vino

    ha

    – – –

    druga vina

    ha

    – – –

    namizno grozdje

    ha

    – – –

    rozine

    ha

    – –

    Drevesnice

    ha

    – –

    Drugi trajni nasadi

    ha

    – – –

    od tega božičnih drevesc (1)

    ha

    – –

    Trajni nasadi v steklenjakih

    ha

    Druga zemljišča

     

    – –

    kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi

    ha

    – –

    gozdna zemljišča

    ha

    – – –

    od tega panjevci s kratko rotacijo

    ha

    – –

    druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, kmečka dvorišča, steze, ribniki, kamnolomi, nerodovitna zemljišča, skale, itd.)

    ha

    Gobe, namakana zemljišča, energetske rastline in gensko spremenjeni posevki

     

    – –

    Gobe

    ha

    – –

    Namakane površine

     

    – – –

    skupna površina zemljišč, ki jih lahko namakamo

    ha

    – – –

    skupna obdelovalna površina, namakana najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

    ha

    – –

    Energetske rastline (za proizvodnjo biogoriv ali drugih obnovljivih virov energije)

    ha

    – – –

    od tega na površino v prahi

    ha

    – –

    Gensko spremenjeni posevki

    ha

    III.   

    Živina

    Kopitarji

    glave

    Govedo:

     

    – –

    govedo, mlajše od enega leta, samci in samice

    glave

    – –

    govedo, staro eno do dve leti, samci

    glave

    – –

    govedo, staro eno do dve leti, samice

    glave

    – –

    samci goveda, stari dve leti in več

    glave

    – –

    telice, stare dve leti in več

    glave

    – –

    krave molznice

    glave

    – –

    druge krave

    glave

    Ovce in koze:

     

    – –

    ovce (vseh starosti)

    glave

    – – –

    plemenske samice

    glave

    – – –

    druge ovce

    glave

    – –

    koze (vseh starosti)

    glave

    – – –

    plemenske samice

    glave

    – – –

    druge koze

    glave

    Prašiči:

     

    – –

    prašički z živo težo pod 20 kilogramov

    glave

    – –

    plemenske svinje, ki tehtajo 50 kilogramov in več

    glave

    – –

    drugi prašiči

    glave

    Perutnina:

     

    – –

    brojlerji

    glave

    – –

    kokoši nesnice

    glave

    – –

    druga perutnina:

    glave

    – – –

    purani (1)

    glave

    – – –

    race (1)

    glave

    – – –

    gosi (1)

    glave

    – – –

    noji (1)

    glave

    – – –

    druga perutnina, ki ni navedena drugje (1)

    glave

    Kunci, plemenske samice

    glave

    Čebele

    panji

    Živina, ki ni navedena drugje

    da/ne

    IV.   

    Stroji in oprema

    IV. (i)

    Stroji (1)

    V izključni lasti kmetijskega gospodarstva

     

    – –

    traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

    Število

    – –

    kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

    Število

    – –

    kombajni

    Število

    – –

    drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

    Število

    Stroji, ki jih uporablja več kmetijskih gospodarstev

    – –

    traktorji, goseničarji, ogrodni traktorji

    da/ne

    – –

    kultivatorji, stroji za okopavanje, rotacijski okopalniki in motorne kosilnice

    da/ne

    – –

    kombajni

    da/ne

    – –

    drugi popolnoma mehanizirani stroji za spravilo

    da/ne

    IV. (ii)   

    Oprema

    Oprema, ki se uporablja za proizvodnjo obnovljive energije glede na vrsto energetskega vira:

     

    – –

    vetrna energija

    da/ne

    – –

    biomasa

    da/ne

    – – –

    od tega biometan

    da/ne

    – –

    sončna energija

    da/ne

    – –

    vodna energija

    da/ne

    – –

    druge vrste obnovljivih energetskih virov

    da/ne

    V.   

    Delovna sila

    V. (i)   

    Kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu

    Gospodar

     

    – –

    spol

    moški/ženska

    – –

    starost

    starostne skupine (2)

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1 (3)

    Upravitelj

     

    – –

    spol

    moški/ženska

    – –

    starost

    starostne skupine

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2 (4)

    Usposabljanje upravitelja

     

    – –

    kmetijsko usposabljanje upravitelja

    oznake usposabljanja (5)

    – –

    poklicno usposabljanje, ki ga je upravitelj opravil v zadnjih 12 mesecih (6)

    da/ne

    Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: moški

     

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2

    Družinski člani edinega gospodarja, ki opravljajo kmetijsko delo za kmetijsko gospodarstvo: ženske

     

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2

    Redno zaposlena nedružinska delovna sila: moški

     

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2

    Redno zaposlena nedružinska delovna sila: ženske

     

    – –

    kmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu (razen gospodinjstva)

    odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2

    Nedružinska delovna sila, ki ni redno zaposlena: moški in ženske

    število dni s polnim delovnim časom

    Skupno število enakovrednih delovnih dni s polnim delovnim časom v obdobju 12 mesecev pred dnevom raziskovanja, ki niso vključeni v prejšnje kategorije in so jih na kmetijskem gospodarstvu opravile osebe, ki niso neposredno zaposlene na kmetijskem gospodarstvu (npr. zaposleni pri pogodbenikih)

    število dni s polnim delovnim časom

    V. (ii)   

    Druge pridobitne dejavnosti (nekmetijsko delo na kmetijskem gospodarstvu in delo zunaj kmetijskega gospodarstva)

    Druge pridobitne dejavnosti gospodarja, ki je tudi upravitelj:

     

    – –

    kot njegova glavna dejavnost

    da/ne

    – –

    kot njegova dopolnilna dejavnost

    da/ne

    – –

    če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

     

    – – –

    dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    – – –

    dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    Druge pridobitne dejavnosti zakonskega partnerja edinega gospodarja:

     

    – –

    kot njegova glavna dejavnost

    da/ne

    – –

    kot njegova dopolnilna dejavnost

    da/ne

    – –

    če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

     

    – – –

    dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    – – –

    dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    Druge pridobitne dejavnosti drugih družinskih članov edinega gospodarja:

     

    – –

    kot njegova glavna dejavnost

    da/ne

    – –

    kot njegova dopolnilna dejavnost

    da/ne

    – –

    če opravlja še druge pridobitne dejavnosti

     

    – – –

    dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    – – –

    dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

    da/ne

    nedružinska delovna sila, ki je neposredno redno zaposlena in se ukvarja z drugimi pridobitnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom

     

    – –

    kot njegova glavna dejavnost

    da/ne

    – –

    kot njegova dopolnilna dejavnost

    da/ne

    VI.   

    Druge pridobitne dejavnosti kmetijskega gospodarstva (neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom)

    VI. (i)   

    Seznam drugih pridobitnih dejavnosti

    turizem, nastanitvene dejavnosti in druge dejavnosti za prosti čas

    da/ne

    domača obrt

    da/ne

    predelava kmetijskih proizvodov

    da/ne

    proizvodnja obnovljive energije;

    da/ne

    predelava lesa (npr. žaganje)

    da/ne

    ribogojstvo

    da/ne

    pogodbeno delo (uporaba proizvodnih sredstev kmetijskega gospodarstva)

     

    – –

    kmetijsko (za druga kmetijska gospodarstva)

    da/ne

    – –

    nekmetijsko

    da/ne

    gozdarstvo

    da/ne

    drugo

    da/ne

    VI. (ii)   

    Pomen drugih pridobitnih dejavnosti, neposredno povezanih s kmetijskim gospodarstvom

    odstotek končne proizvodnje kmetijskega gospodarstva

    odstotne skupine (7)

    VII.   

    Spodbujanje razvoja podeželja

    Kmetijsko gospodarstvo je v zadnjih treh letih imelo koristi od naslednjih ukrepov za razvoj podeželja

     

    – –

    uporaba svetovalnih storitev

    da/ne

    – –

    posodabljanje kmetijskih gospodarstev

    da/ne

    – –

    dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

    da/ne

    – –

    izpolnjevanje standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti

    da/ne

    – –

    sodelovanje kmetov v shemah za kakovost hrane

    da/ne

    – –

    plačila v okviru programa Natura 2000 za kmetijska zemljišča

    da/ne

    – –

    plačila, povezana z okvirno direktivo o vodah (8)

    da/ne

    – –

    kmetijsko okoljska plačila

    da/ne

    – – –

    od tega v okviru ekološkega kmetovanja

    da/ne

    – –

    plačila za dobro počutje živali

    da/ne

    – –

    diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti

    da/ne

    – –

    spodbujanje turističnih dejavnosti

    da/ne


    (1)  Ni treba navesti leta 2010.

    (2)  Starostne skupine: (od zaključka šole do 24 let), (25–34), (35–44), (45–54), (55–64), (65 in več).

    (3)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 1: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

    (4)  Odstotna skupina letnega števila delovnih enot 2: (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75–< 100), (100).

    (5)  Oznake usposabljanja: (samo praktične izkušnje iz kmetijstva), (osnovna kmetijska izobrazba), (celotna kmetijska izobrazba).

    (6)  Ni treba navesti leta 2013.

    (7)  Odstotne skupine: (≥ 0–≤ 10), (> 10–≤ 50), (> 50–< 100).

    (8)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).


    PRILOGA IV

    ZAHTEVE PO NATANČNOSTI

    Vzorčna raziskovanja, določena v tej uredbi, morajo biti statistično reprezentativna na ravni regij NUTS 2 in za nacionalno združevanje območij z omejenimi možnostmi (1) v smislu vrste in velikosti kmetijskih gospodarstev, v skladu z Odločbo Komisije 85/377/EGS z dne 7. junija 1985 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (2). Poleg tega so zahtevane določene ravni natančnosti za značilnosti posevkov in živine na kmetijskih gospodarstvih.

    Te ravni natančnosti so navedene v razpredelnicah natančnosti v nadaljevanju in se uporabljajo za vse regije NUTS 2 z vsaj 10 000 kmetijskimi gospodarstvi. V primeru regije NUTS 2 z manj kot 10 000 kmetijskimi gospodarstvi se te ravni natančnosti uporabljajo za povezano regijo NUTS 1, če ima ta regija NUTS 1 vsaj 1 000 kmetijskih gospodarstev. Za raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje bodo ustrezne značilnosti posevkov in živine vzete iz rezultatov raziskovanja o strukturi kmetij leta 2010.

    Kategorije natančnosti za raziskovanja o strukturi kmetij leta 2013 in 2016

    Značilnosti posevkov:

    žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni), ki vključujejo pšenico in piro, pšenico durum, rž, ječmen, oves, koruzo v zrnju, riž in druga žita za pridelavo zrnja

    sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

    krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

    sladkorna pesa (brez semena)

    oljnice, ki vključujejo oljno ogrščico, oljno repico, sončnice, sojo, laneno seme (oljni lan) in druge oljnice

    sveže vrtnine, melone in jagode

    cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic)

    rastline, ki se spravijo zelene

    pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov

    nasadi sadja in jagodičja

    nasadi citrusov

    nasadi oljk

    vinogradi

    Značilnosti živine:

    krave molznice

    druge krave

    drugo govedo

    plemenske svinje

    drugi prašiči

    ovce

    koze

    perutnina

    Kategorije natančnosti za vzorčna raziskovanja, izvedena kot del raziskovanja o strukturi kmetij za leto 2010 in raziskovanja o metodah kmetijske proizvodnje

    Značilnosti posevkov:

    žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni), ki vključujejo pšenico in piro, pšenico durum, rž, ječmen, oves, koruzo v zrnju, riž in druga žita za pridelavo zrnja)

    krompir (vključno z zgodnjim in semenskim) in sladkorna pesa (brez semena)

    oljnice, ki vključujejo oljno ogrščico, oljno repico, sončnice, sojo, laneno seme (oljni lan) in druge oljnice

    trajni nasadi na prostem, ki vključujejo sadovnjake, nasade jagodičja, citrusov in oljk, vinograde, drevesnice in druge trajne nasade na prostem

    sveže vrtnine, melone, jagode, cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic);

    travinje za določen čas ter trajno travinje

    Značilnosti živine:

    govedo (vseh starosti)

    ovce in koze (vseh starosti)

    prašiči

    perutnina

    Razpredelnica natančnosti za regije nuts 2 z vsaj 10 000 kmetijskimi gospodarstvi

    Kategorije natančnosti

    Raziskovanja o strukturi kmetij leta 2013 in 2016

    Raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje

    Prevalenca značilnosti v regiji NUTS 2

    relativna standardna napaka

    Prevalenca značilnosti v regiji NUTS 2

    relativna standardna napaka

    Značilnosti posevkov na kmetijskem gospodarstvu

    7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi ali več

    < 5 %

    10 % kmetijskega zemljišča v uporabi ali več

    < 10 %

    Značilnosti živine na kmetijskem gospodarstvu

    7,5 % glav živine ali več in več kot 5-odstotni nacionalni delež vsake kategorije

    < 5 %

    10 % glav živine ali več in več kot 5-odstotni nacionalni delež vsake kategorije

    < 10 %

    Razpredelnica natančnosti za regije nuts 2 z manj kot 10 000 kmetijskimi gospodarstvi

    Kategorije natančnosti

    Raziskovanja o strukturi kmetij leta 2013 in 2016

    Raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje

    Prevalenca značilnosti v povezani regiji NUTS 1 z vsaj 1 000 kmetijskimi gospodarstvi

    relativna standardna napaka

    Prevalenca značilnosti v povezani regiji NUTS 1 z vsaj 1 000 kmetijskimi gospodarstvi

    relativna standardna napaka

    Značilnosti posevkov na kmetijskem gospodarstvu

    7,5 % kmetijskega zemljišča v uporabi ali več

    < 5 %

    10 % kmetijskega zemljišča v uporabi ali več

    < 10 %

    Značilnosti živine na kmetijskem gospodarstvu

    7,5 % glav živine ali več in več kot 5-odstotni nacionalni delež vsake kategorije

    < 5 %

    10 % glav živine ali več in več kot 5-odstotni nacionalni delež vsake kategorije

    < 10 %


    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

    (2)  UL L 220, 17.8.1985, str. 1.


    PRILOGA V

    Seznam značilnosti za raziskovanje o metodah kmetijske proizvodnje

    Značilnost

    Enote/kategorije

    Metode obdelovanja zemlje

    Konvencionalno obdelovanje zemlje (lemežni plug ali krožni plug)

    ha

    Ohranjevalno obdelovanje zemlje (plitko obdelovanje zemlje)

    ha

    Brez obdelovanja zemlje (neposredno sejanje)

    ha

    Ohranjanje zemlje

    Zaščita zemlje pozimi:

    običajni zimski posevki

    ha

    pokrovni posevki ali vmesni posevki

    ha

    rastlinski ostanki

    ha

    gola zemlja

    ha

    Kolobarjenje:

    delež njiv zunaj načrtovanega kolobarjenja

    odstotna skupina njive (1)

    Krajinske značilnosti

    Linearni elementi, ki jih je kmet vzdrževal v zadnjih 3 letih, od tega:

    živa meja

    da/ne

    vrste dreves

    da/ne

    kamniti zidovi

    da/ne

    Linearni elementi, postavljeni v zadnjih 3 letih, od tega:

    živa meja

    da/ne

    vrste dreves

    da/ne

    kamniti zidovi

    da/ne

    Paša živali

    Paša na kmetijskem gospodarstvu

    zemljišča, uporabljena za pašo v zadnjem letu

    ha

    čas, ko se živali pasejo na prostem

    meseci na leto

    Paša na skupnem zemljišču:

    skupno število živali, ki se pasejo na skupnem zemljišču

    glave

    čas, ko se živali pasejo na skupnem zemljišču

    meseci na leto

    Bivalni prostori živali

    Govedo:

    hlev za privezano živino – z gnojem v trdi obliki in gnojnico

    prostori

    hlev za privezano živino – z gnojevko

    prostori

    hlev za prosto živino – z gnojem v trdi obliki in gnojnico

    prostori

    hlev za prosto živino – z gnojevko

    prostori

    drugo

    prostori

    Prašiči:

    na tleh, delno iz letvic

    prostori

    na tleh, popolnoma iz letvic

    prostori

    na slami (hlev z globoko steljo)

    prostori

    drugo

    prostori

    Kokoši nesnice:

    na slami (hlev z globoko steljo)

    prostori

    baterijska reja (vseh vrst)

    prostori

     

    baterijska reja s trakom za gnoj

    prostori

     

    baterijska reja z globoko greznico

    prostori

     

    baterijska reja s kokošnjakom

    prostori

    drugo

    prostori

    Uporaba gnoja

    kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnoj v trdi obliki/hlevski gnoj

    skupaj

    odstotna skupina kmetijskega zemljišča v uporabi (2)

    s takojšnjim vnosom

    odstotna skupina kmetijskega zemljišča v uporabi (2)

    kmetijsko zemljišče v uporabi, kjer se uporablja gnojevka

    skupaj

    odstotna skupina kmetijskega zemljišča v uporabi (2)

    s takojšnjim vnosom ali dovajanjem

    odstotna skupina kmetijskega zemljišča v uporabi (2)

    Odstotek skupno proizvedenega gnoja, izvoženega s kmetijskega gospodarstva

    odstotna skupina (3)

    Prostori za skladiščenje in obdelovanje gnoja

    Prostori za skladiščenje:

    hlevski gnoj

    da/ne

    gnojnica

    da/ne

    gnojevka

    zbiralnik za gnojevko

    da/ne

    kotanje

    da/ne

    So prostori za skladiščenje pokriti?

    hlevski gnoj

    da/ne

    gnojnica

    da/ne

    gnojevka

    da/ne

    Namakanje

    Namakane površine

    Povprečna površina zemljišča, namakanega v zadnjih treh letih

    ha

    Skupno obdelovalno zemljišče, namakano najmanj enkrat v zadnjih 12 mesecih

    Skupaj

    ha

    žita za predelavo zrnja (vključno s semeni) (razen koruze in riža)

    ha

    koruza (zrnje in silažna koruza)

    ha

    riž

    ha

    sušene stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic)

    ha

    krompir (vključno z zgodnjim in semenskim)

    ha

    sladkorna pesa (brez semena)

    ha

    oljna ogrščica in oljna repica

    ha

    sončnice

    ha

    predivnice (lan, konoplja, druge predivnice)

    ha

    sveže vrtnine, melone in jagode – na njivah

    ha

    travinje za določen čas in trajno travinje

    ha

    drugi posevki na njivah

    ha

    sadovnjaki in nasadi jagodičja

    ha

    nasadi citrusov

    ha

    nasadi oljk

    ha

    vinogradi

    ha

    Uporabljene metode namakanja:

    površinsko namakanje (poplavljanje, žlebi)

    da/ne

    namakanje z razprševanjem

    da/ne

    kapljično namakanje

    da/ne

    Vir vode za namakanje na kmetijskem gospodarstvu:

    podzemna voda na kmetijskem gospodarstvu

    da/ne

    površinska voda na kmetijskem gospodarstvu (ribniki ali zajezena voda)

    da/ne

    površinska voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz jezer, rek ali vodotokov

    da/ne

    voda zunaj kmetijskih gospodarstev iz skupnega vodovodnega omrežja

    da/ne

    drugi viri

    da/ne


    (1)  Odstotna skupina njive: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75).

    (2)  Odstotna skupina kmetijskega zemljišča v uporabi: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75).

    (3)  Odstotna skupina: (0), (> 0–< 25), (≥ 25–< 50), (≥ 50–< 75), (≥ 75).


    Top