31.7.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/1

---

UREDBA (ES) št. 689/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. junija 2008

o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 133 in 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (3) izvaja Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (4) (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“), ki je začela veljati 24. februarja 2004 in ki je nadomestila Uredbo Sveta (EGS) št. 2455/92 z dne 23. julija 1992 o izvozu in uvozu nekaterih nevarnih kemikalij (5).

(2)

Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 10. januarja 2006 v zadevi C-178/03 (Komisija proti Parlamentu in Svetu) (6) Uredbo (ES) št. 304/2003 razveljavilo, saj je temeljila izključno na členu 175(1) Pogodbe, in razsodilo, da sta primerni pravni podlagi tako člen 133 kot 175(1). Sodišče je razsodilo tudi, da se učinki te uredbe ohranijo do sprejetja nove uredbe v razumnem roku, ki naj temelji na primerni pravni podlagi. To tudi pomeni, da obveznosti, ki so že bile izpolnjene v okviru Uredbe (ES) št. 304/2003, ni treba izpolniti še enkrat.

(3)

Komisija je v skladu z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o dosedanjem izvajanju Uredbe (ES) št. 304/2003 od leta 2003 do 2005. Na splošno so postopki delovali dobro. Vendar je v poročilu navedenih nekaj tehničnih sprememb, ki se zdijo potrebne. Zato je primerno te elemente vključiti v to uredbo.

(4)

Konvencije pogodbenicam daje pravico, da sprejmejo ukrepe, ki strožje varujejo zdravje ljudi in okolje, kakor je to predvideno v Konvenciji, pod pogojem, da takšni ukrepi upoštevajo določbe Konvencije in so v skladu z mednarodnim pravom. Da se ne bi znižala raven varovanja, ki se okolju in prebivalstvu držav uvoznic zagotavlja na podlagi Uredbe (EGS) št. 2455/92, je nujno in primerno v nekaterih vidikih iti dlje od določb Konvencije.

(5)	Za sodelovanje Skupnosti pri Konvenciji je bistveno, da za stike s sekretariatom in drugimi pogodbenicami Konvencije kakor tudi z drugimi državami obstaja ena sama kontaktna točka. Kot kontaktna točka bi morala delovati Komisija.

(6)

Za izvoz nevarnih kemikalij, ki so v Skupnosti prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena, bi moral še naprej veljati skupni postopek obveščanja o izvozu. Zato bi morala za nevarne kemikalije, bodisi v obliki samih snovi bodisi v obliki pripravkov ali v nekih izdelkih, ki jih je Skupnost glede na njihovo uporabo kot fitofarmacevtska sredstva, kot druge oblike pesticidov ali kot industrijske kemikalije, namenjene za uporabo strokovnjakom ali javnosti, prepovedala ali strogo omejila njihovo uporabo, veljati podobna pravila obveščanja o izvozu, kakor se uporabljajo za takšne kemikalije, kadar so prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena v okviru ene ali obeh skupin uporabe iz Konvencije, in sicer kot pesticidi ali kemikalije za industrijsko uporabo. Enaka pravila bi morala veljati tudi za kemikalije, za katere velja mednarodni postopek soglasja po predhodnem obvestilu (PIC). Ta postopek obveščanja o izvozu bi bilo treba uporabljati za izvoz Skupnosti v vse tretje države, ne glede na to, ali so pogodbenice Konvencije ali sodelujejo pri njenih postopkih. Državam članicam bi bilo treba dovoliti zaračunavanje upravnih taks, s katerimi pokrivajo svoje stroške pri izvajanju tega postopka.

(7)	Izvozniki in uvozniki bi morali biti dolžni zagotavljati informacije o količinah kemikalij v mednarodni trgovini, ki jih ureja ta uredba, z namenom spremljanja in ocenjevanja vpliva in učinkovitosti v tej uredbi določenih ureditev.

(8)

Obvestila o dokončnih ureditvenih ukrepih Skupnosti ali držav članic o prepovedi kemikalij ali strogi omejitvi njihove uporabe bi morala Komisija predložiti sekretariatu Konvencije zaradi vključitve zadevnih kemikalij v mednarodni postopek PIC, nanašati pa se morajo na tiste primere, ki izpolnjujejo s tem povezana merila iz Konvencije. Po potrebi bi bilo treba za utemeljitev takšnega obvestila zahtevati dodatne informacije.

(9)	V primerih, ko dokončni ureditveni ukrepi Skupnosti ali držav članic zaradi neizpolnjevanja meril niso primerni za obvestilo, bi bilo treba v interesu izmenjave informacij o takšnih ureditvenih ukrepih kljub temu obvestiti sekretariat Konvencije in druge pogodbenice Konvencije.

(10)

Treba je tudi zagotoviti, da Skupnost sprejme odločitve glede uvoza kemikalij, za katere velja mednarodni postopek PIC, v Skupnost. Te odločitve bi morale temeljiti na veljavni zakonodaji Skupnosti in upoštevanju prepovedi ali strogih omejitev držav članic. Kadar je upravičeno, bi bilo treba predlagati spremembe zakonodaje Skupnosti.

(11)

Treba je zagotoviti, da so države članice in izvozniki seznanjeni z odločitvami držav uvoznic glede kemikalij, za katere velja mednarodni postopek PIC, in da izvozniki te odločitve upoštevajo. Da se prepreči neželeni izvoz, se kemikalij, ki so v Skupnosti prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena in izpolnjujejo merila iz Konvencije ali zanje velja mednarodni postopek PIC, ne bi smelo izvoziti brez izrecnega soglasja zadevne države uvoznice, ne glede na to, ali je ta država pogodbenica Konvencije ali ne. Hkrati je v povezavi z izvozi nekaterih kemikalij v države, ki so članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), primerno odstopanje od te obveznosti, pod pogojem, da so izpolnjeni nekateri pogoji. Potreben je tudi postopek za reševanje primerov, pri katerih kljub vsemu ustreznemu prizadevanju država uvoznica ni poslala odgovora, da se lahko izvoz nekaterih kemikalij začasno nadaljuje pod določenimi pogoji. Hkrati je treba zagotoviti tudi občasno pregledovanje vseh takšnih primerov, pa tudi tistih, ko je izrecno soglasje prejeto.

(12)	Zbirka podatkov, ki jo vzpostavi Komisija, je pomemben instrument, ki bi moral podpirati uporabo te uredbe in uporabo nadzorovati.

(13)

Pomembno je tudi to, da imajo vse izvožene kemikalije ustrezni rok uporabe, da se lahko porabijo učinkovito in varno. Za pesticide, zlasti tiste, ki se izvozijo v države v razvoju, je bistveno, da se zagotovijo informacije o ustreznih pogojih skladiščenja ter da se uporabita primerna embalaža in velikost vsebnikov, da se prepreči ustvarjanje zastarelih zalog.

(14)

Izdelki, ki vsebujejo kemikalije, ne spadajo na področje uporabe Konvencije. Kljub temu se zdi ustrezno, da morajo pravila o obveščanju o izvozu veljati tudi za izdelke, ki vsebujejo kemikalije, ki se lahko sprostijo ob določeni njihovi uporabi ali odstranitvi in so v Skupnosti prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena v okviru ene ali več skupin uporabe iz Konvencije ali pa zanje velja mednarodni postopek PIC. Nekaterih kemikalij in izdelkov, ki vsebujejo nekatere kemikalije, ki ne spadajo na področje uporabe Konvencije, a povzročajo posebno zaskrbljenost, se sploh ne bi smelo izvažati.

(15)	V skladu s Konvencijo bi bilo treba informacije o tranzitu kemikalij, za katere velja mednarodni postopek PIC, zagotoviti pogodbenicam Konvencije, ki takšne informacije zahtevajo.

(16)

Predpise Skupnosti o pakiranju in označevanju ter druge varnostne informacije bi bilo treba ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov uporabljati za vse nevarne kemikalije, namenjene za izvoz v države pogodbenice in druge države, razen če so te določbe v nasprotju s posebnimi zahtevami teh držav.

(17)

Za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvajanja predpisov bi morale države članice imenovati organe, kakor so carinski organi, ki bi bili odgovorni za nadzorovanje uvoza in izvoza kemikalij iz te uredbe. Komisija in države članice imajo pri tem osrednjo vlogo ter bi morale pri tem delovati ciljno usmerjeno in usklajeno. Države članice bi morale zagotoviti ustrezne kazni za kršitve. Za lažji carinski nadzor in za zmanjšanje upravnega bremena za izvoznike in za organe oblasti bi bilo treba vzpostaviti sistem oznak, ki bi potrjevale skladnost s pravili in bi se uporabljale pri izvoznih deklaracijah. Predvideti bi bilo treba kratko prehodno obdobje, da se pogodbenice lahko privadijo na ta sistem, preden postane obvezen.

(18)

Izmenjavo informacij, deljeno odgovornost in sodelovanje med Skupnostjo in državami članicami ter tretjimi državami bi bilo treba spodbujati, da se zagotovi varno ravnanje s kemikalijami, ne glede na to, ali so te tretje države pogodbenice Konvencije ali ne. Komisija in države članice bi morale zlasti državam v razvoju in državam z gospodarstvom v prehodu zagotoviti neposredno tehnično pomoč ali jim pomagati posredno s podpiranjem projektov nevladnih organizacij, zlasti s tem, da se tem državam omogoči izvajanje Konvencije.

(19)	Za zagotovitev učinkovitosti postopkov bi bilo treba njihovo uporabo redno spremljati. V ta namen bi morale države članice redno oddajati poročila Komisiji, ta pa bi morala redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(20)	Sestaviti bi bilo treba tehnična navodila za pomoč pristojnim organom pri uporabi te uredbe, vključno s takšnimi organi, kot so carinski organi za nadzor izvoza.

(21)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(22)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje ukrepov za vključitev kemikalije v del 1 ali 2 Priloge I, ki sledi dokončnemu ureditvenemu ukrepu na ravni Skupnosti, ukrepov za vključitev kemikalije, za katero velja Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (8) v del 1 Priloge V, ukrepov za spremembo Priloge I, vključno s spremembami obstoječih vnosov, ukrepov za vključitev kemikalije, za katero že velja prepoved izvoza na ravni Skupnosti, v del 2 Priloge V, ukrepov za spremembo prilog II, III, IV in VI ter ukrepov za spremembo obstoječih vnosov v Prilogi V. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

1.   Cilji te uredbe so:

(a)	izvajati Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu „Konvencija“);

(b)	krepiti deljeno odgovornost in sodelovanje v mednarodnem prometu z nevarnimi kemikalijami, da se zavarujeta zdravje ljudi in okolje pred možno škodo;

(c)	prispevati k okolju primerni uporabi nevarnih kemikalij.

Cilje iz prvega pododstavka se doseže tako, da se olajša izmenjava informacij o značilnostih takšnih kemikalij, da se v okviru Skupnosti predvidi postopek odločanja o njihovem uvozu in izvozu ter s posredovanjem odločitev pogodbenicam in drugim državam, kakor je primerno.

2.   Poleg ciljev iz odstavka 1 ta uredba zagotavlja, da se določbe Direktive Sveta 67/548/EGS (9) in Direktive 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) o razvrščanju, pakiranju in označevanju kemikalij, nevarnih za človeka ali okolje, kadar se dajejo v promet v Skupnosti, uporabljajo tudi za vse takšne kemikalije, kadar se izvažajo iz držav članic v pogodbenice ali druge države, razen če so te določbe v nasprotju s katero koli posebno zahtevo teh pogodbenic ali drugih držav.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za:

(a)	nekatere nevarne kemikalije, za katere velja postopek soglasja po predhodnem obvestilu iz Konvencije (v nadaljnjem besedilu „postopek PIC“);

(b)	nekatere nevarne kemikalije, ki so v Skupnosti ali državi članici prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena;

(c)	vse kemikalije, kadar se izvažajo, v zvezi z njihovim razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem.

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	prepovedane droge in psihotropne snovi iz Uredbe Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Skupnostjo in tretjimi državami (11);

(b)	radioaktivne materiale in snovi iz Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (12);

(c)	odpadke iz Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (13) in iz Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (14);

(d)	kemično orožje iz Uredbe Sveta (ES) št. 1334/2000 z dne 22. junija 2000 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (15);

(e)	živila in dodatke živilom iz Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (16);

(f)

krmila iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (17), vključno z aditivi, ne glede na to, ali je predelano, delno predelano ali nepredelano, ki se uporabljajo za krmljenje živali;

(g)	gensko spremenjene organizme iz Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (18);

(h)

razen v obsegu iz člena 3(4)(b) te uredbe, za lastniška zdravila in zdravila za uporabo v veterinarski industriji iz Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (19) in Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (20);

(i)	kemikalije v količinah, za katere ni verjetno, da bi vplivale na zdravje ljudi ali na okolje, v nobenem primeru pa ne v količinah, večjih od 10 kg, če se uvozijo ali izvozijo za namene raziskave ali analize.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

1.

„kemikalija“ pomeni snov, kakor je opredeljena v Direktivi 67/548/EGS, bodisi sama ali v pripravku ali pripravek, proizveden ali pridobljen iz narave, vendar ne vključuje živih organizmov, ki spada v dve skupini: (a) pesticidi, vključno z zelo nevarnimi oblikami pesticidnega pripravka; (b) industrijske kemikalije;

2.	„pripravek“ pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi;

3.	„izdelek“ pomeni končni proizvod, ki vsebuje ali vključuje kemikalijo, katere uporabo je zakonodaja Skupnosti v tem določenem proizvodu prepovedala ali strogo omejila;

4.

„pesticidi“ pomenijo kemikalije iz ene od naslednjih dveh skupin: (a) pesticidi, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva iz Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (21); (b) drugi pesticidi, kakor so biocidni pripravki iz Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (22) in razkužila, insekticidi in paraziticidi iz Direktive 2001/82/ES in Direktive 2001/83/ES;

5.	„industrijske kemikalije“ pomenijo kemikalije iz ene od naslednjih dveh podskupin: (a) kemikalije za uporabo profesionalcev; (b) kemikalije za uporabo prebivalstva;

6.	„kemikalija, za katero velja obveščanje o izvozu“ pomeni katero koli kemikalijo, ki je na ozemlju Skupnosti v eni ali več skupinah ali podskupinah prepovedana ali je njena uporaba strogo omejena, in katero koli kemikalijo iz dela 1 Priloge I, za katero velja postopek PIC;

7.

„kemikalija, ki izpolnjuje pogoje za obveščanje PIC,“ pomeni vsako kemikalijo, ki je v Skupnosti ali državi članici v eni ali več skupinah prepovedana ali je njena uporaba strogo omejena. Kemikalije, ki so v Skupnosti v eni ali več skupinah prepovedane ali je njihova uporaba strogo omejena, so naštete v delu 2 Priloge I;

8.	„kemikalija, za katero velja postopek PIC,“ pomeni vsako kemikalijo iz Priloge III h Konvenciji in dela 3 Priloge I k tej uredbi;

9.

„prepovedana kemikalija“ pomeni eno od naslednjega: (a) kemikalijo, katere vse uporabe iz ene ali več skupin ali podskupin so bile prepovedane z dokončnim ureditvenim ukrepom Skupnosti, da se zavaruje zdravje ljudi ali okolje; (b) kemikalijo, za katero je bila zavrnjena odobritev za prvo uporabo ali ki jo je industrija umaknila s trga Skupnosti ali je več ne upošteva v postopkih obveščanja, registriranja ali v odobritvenih postopkih in za katero je očitno, da povzroča zaskrbljenost zaradi vpliva na zdravje ljudi ali na okolje;

10.

„strogo omejena kemikalija“ pomeni eno od naslednjega: (a) kemikalijo, katere skoraj vse uporabe iz ene ali več skupin ali podskupin so bile prepovedane z dokončnim ureditvenim ukrepom Skupnosti, da se zavaruje zdravje ljudi ali okolje, za katero pa so določene posebne uporabe še dovoljene; (b) kemikalijo, za katero je bila za skoraj vse uporabe zavrnjena odobritev ali ki jo je industrija umaknila s trga Skupnosti ali je več ne upošteva v postopkih obveščanja, registriranja ali odobritvenih postopkih in za katero je očitno, da povzroča zaskrbljenost zaradi vpliva na zdravje ljudi ali na okolje;

11.	„kemikalija, ki jo je država članica prepovedala ali strogo omejila njeno uporabo,“ pomeni vsako kemikalijo, ki je bila prepovedana ali njena uporaba strogo omejena z nacionalnim ureditvenim ukrepom države članice;

12.	„dokončni ureditveni ukrep“ pomeni zakonodajni akt, katerega namen je prepovedati ali strogo omejiti kemikalijo;

13.	„zelo nevarna oblika pesticidnega pripravka“ pomeni kemikalijo, pripravljeno za pesticidno uporabo, z zelo nevarnimi učinki na zdravje ljudi in okolje, ki se po enkratni ali večkratni izpostavljenosti v pogojih uporabe lahko opazijo v kratkem času;

14.

„izvoz“ pomeni: (a) trajni ali začasni izvoz kemikalije, ki izpolnjuje pogoje iz člena 23(2) Pogodbe; (b) ponovni izvoz kemikalije, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 23(2) Pogodbe in se predloži v carinski postopek, ki ni zunanji tranzitni postopek Skupnosti za prenos blaga prek carinskega območja Skupnosti;

15.	„uvoz“ pomeni fizični vnos kemikalije na carinsko območje Skupnosti, ki se predloži v carinski postopek, ki ni zunanji tranzitni postopek Skupnosti za prenos blaga prek carinskega območja Skupnosti;

16.

„izvoznik“ pomeni vsako od naslednjih oseb, bodisi fizično ali pravno: (a) oseba, v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni oseba, ki ima v času sprejema deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in ima moč odločanja o pošiljanju kemikalije izven carinskega območja Skupnosti; (b) če pogodba o izvozu ni bila sklenjena ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, oseba, ki ima moč odločanja o pošiljanju kemikalije izven carinskega območja Skupnosti; (c) če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja s kemikalijo oseba s sedežem zunaj Skupnosti, se kot izvoznik upošteva pogodbenica s sedežem v Skupnosti;

17.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je med uvozom na carinsko območje Skupnosti prejemnik kemikalije;

18.	„pogodbenica Konvencije“ ali „pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da se zaveže s Konvencijo in za katero velja Konvencija;

19.	„druga država“ pomeni vse države, ki niso pogodbenice.

Člen 4

Imenovani nacionalni organi

Vsaka država članica imenuje organ ali organe (v nadaljnjem besedilu „imenovani nacionalni organ“ ali „imenovani nacionalni organi“), ki izvajajo zahtevane upravne naloge iz te uredbe, razen če tega ni storila že pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Vsaka država članica obvesti Komisijo o takšnem imenovanju do 1. novembra 2008.

Člen 5

Udeležba Skupnosti pri Konvenciji

1.   Za sodelovanje Skupnosti pri Konvenciji so skupno odgovorne Komisija in države članice, zlasti za tehnično pomoč, izmenjavo informacij in zadeve v zvezi z reševanjem sporov, sodelovanjem v pomožnih organih ter glasovanjem.

2.   Glede sodelovanja Skupnosti pri Konvenciji deluje Komisija za upravne naloge Konvencije, ki se nanašajo na postopek PIC in obveščanje o izvozu, kot skupni imenovani organ v imenu vseh imenovanih nacionalnih organov, v tesnem sodelovanju in ob posvetovanju z imenovanimi nacionalnimi organi držav članic.

Komisija je odgovorna zlasti za:

(a)	posredovanje izvoznih obvestil Skupnosti pogodbenicam in drugim državam v skladu s členom 7;

(b)	predložitev obvestil o ustreznih dokončnih ureditvenih ukrepih glede kemikalij, ki izpolnjujejo pogoje za obveščanje PIC, sekretariatu Konvencije (v nadaljnjem besedilu „sekretariat“) v skladu s členom 10;

(c)	posredovanje informacij o drugih dokončnih ureditvenih ukrepih glede kemikalij, ki ne izpolnjujejo pogojev za obveščanje PIC, v skladu s členom 11;

(d)	prejemanje informacij od sekretariata na splošno.

Komisija v skladu s členom 12 sekretariatu zagotovi tudi uvozne odgovore Skupnosti za kemikalije, za katere velja postopek PIC.

Poleg tega Komisija usklajuje vse dejavnosti Skupnosti za reševanje tehničnih vprašanj, povezanih s/z:

(a)	Konvencijo;

(b)	pripravo konference pogodbenic, ustanovljene na podlagi člena 18 Konvencije;

(c)	Odborom za pregled kemikalij, ustanovljenim v skladu s členom 18(6) Konvencije;

(d)	drugimi pomožnimi organi.

Vzpostavi se ustrezna mreža poročevalcev držav članic, ki pripravijo tehnično dokumentacijo, na primer navodila za odločanje iz člena 7(3) Konvencije.

3.   Komisija in države članice sprejmejo potrebne pobude, da zagotovijo ustrezno zastopanost Skupnosti v različnih organih za izvajanje Konvencije.

Člen 6

Kemikalije, za katere velja obveščanje o izvozu, kemikalije, ki izpolnjujejo pogoje za obveščanje PIC, in kemikalije, za katere velja postopek PIC

1.   Kemikalije, ki jih urejajo določbe te uredbe glede obveščanja o izvozu, obveščanja PIC ali o postopku PIC, so naštete v Prilogi I.

2.   Kemikalije iz Priloge I se lahko pripišejo eni ali več od treh skupin kemikalij, navedenih v delu 1, 2 ali 3 Priloge I.

Za kemikalije iz dela 1 Priloge I velja postopek obveščanja o izvozu iz člena 7, pri čemer so navedene podrobne informacije o opisu snovi, o skupini in/ali podskupini uporabe, za katero velja omejitev, o vrsti omejitve in, kadar je ustrezno, dodatne informacije, zlasti o izjemah glede zahtev za obveščanje o izvozu.

Kemikalije iz dela 2 Priloge I, poleg tega da zanje velja postopek obveščanja o izvozu na podlagi člena 7, izpolnjujejo tudi pogoje za postopek obveščanja PIC iz člena 10, za katere so navedene podrobne informacije o opisu snovi in o skupini uporabe.

Za kemikalije iz dela 3 Priloge I velja postopek PIC, navedena je skupina uporabe in, kadar je primerno, dodatne informacije, zlasti o vseh zahtevah za obveščanje o izvozu.

3.   Seznami iz odstavka 2 so dostopni javnosti v elektronski obliki.

Člen 7

Obvestila o izvozu, posredovana pogodbenicam in drugim državam

1.   Če gre za snovi, navedene v delu 1 Priloge I, ali pripravke, ki vsebujejo te snovi v koncentraciji, ki bi lahko sprožila obveznosti glede označevanja v okviru Direktive 1999/45/ES, ne glede na to, ali so prisotne katere koli druge snovi, se uporabljajo odstavki 2 do 8.

2.   Ob prvem predvidenem izvozu kemikalije iz odstavka 1 iz Skupnosti v pogodbenico ali neko drugo državo na ali po datumu, ko so zanjo začele veljati določbe te uredbe, izvoznik obvesti imenovani nacionalni organ države članice, v kateri ima svoj sedež, najkasneje 30 dni pred predvidenim izvozom kemikalije. Nato obvesti izvoznik imenovani nacionalni organ o prvem izvozu te kemikalije v vsakem koledarskem letu najkasneje 15 dni pred predvidenim izvozom kemikalije. Obvestilo mora izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

Imenovani nacionalni organ preveri skladnost informacij s Prilogo II in prejeto obvestilo izvoznika nemudoma posreduje Komisiji.

Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da imenovani nacionalni organ pogodbenice uvoznice ali ustrezni organ druge države uvoznice prejme obvestilo najkasneje 15 dni pred prvim nameravanim izvozom kemikalije, potem pa pred prvim izvozom kemikalije v vsakem naslednjem koledarskem letu. To velja ne glede na predvideno uporabo kemikalije v pogodbenici uvoznici ali drugi državi.

Vsako obvestilo o izvozu se vnese v zbirko podatkov pri Komisiji in dodeli se mu izvozna referenčna identifikacijska številka, javnosti pa je na voljo posodobljen seznam zadevnih kemikalij ter pogodbenic uvoznic in drugih držav za vsako koledarsko leto, ki se pošlje imenovanim nacionalnim organom držav članic, kakor je primerno.

3.   Če Komisija od pogodbenice uvoznice ali druge države ne prejme potrdila o prejemu prvega obvestila o izvozu, ki je sledil vključitvi kemikalije v del 1 Priloge I, v 30 dneh od takšnega obvestila pošlje drugo obvestilo. Komisija sprejme razumne ukrepe za zagotovitev, da imenovani nacionalni organ v pogodbenici uvoznici ali ustrezni organ v drugi državi uvoznici prejme drugo obvestilo.

4.   Novo obvestilo o izvozu po odstavku 2 se posreduje za izvoz, ki se izvede po spremembi zakonodaje Skupnosti o dajanju v promet, uporabi ali označevanju zadevnih snovi ali kadar se spremeni sestava zadevnega pripravka, zaradi česar se spremeni označevanje takšnega pripravka. Novo obvestilo mora biti v skladu z zahtevami iz Priloge II, v njem pa se navede, da gre za spremembo prejšnjega obvestila.

5.   Kadar se izvoz kemikalije nanaša na izredne razmere, ko vsaka zamuda lahko ogrozi zdravje ljudi ali okolje v pogodbenici uvoznici ali neki drugi državi, se lahko od zahtev v odstavkih 2, 3 in 4 v celoti ali delno odstopi na podlagi presoje imenovanega nacionalnega organa države članice izvoznice in po posvetovanju s Komisijo.

6.   Obveznosti iz odstavkov 2, 3 in 4 prenehajo, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	kemikalija postane kemikalija, za katero velja postopek PIC;

(b)	država uvoznica, ki je pogodbenica Konvencije, odgovori sekretariatu v skladu s členom 10(2) Konvencije glede tega, ali soglaša z uvozom kemikalije ali ne;

(c)	Komisija od sekretariata prejme to informacijo in jo posreduje državam članicam.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar država uvoznica, ki je pogodbenica Konvencije, na primer v svoji uvozni odločitvi ali kako drugače, izrecno zahteva, da jo pogodbenice izvoznice še naprej obveščajo o izvozu.

Obveznosti iz odstavkov 2, 3 in 4 prenehajo tudi, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	imenovani nacionalni organ pogodbenice uvoznice ali ustrezni organ druge države odstopi od zahteve, da ga je treba pred izvozom kemikalije obvestiti;

(b)	Komisija prejme informacijo od sekretariata ali od imenovanega nacionalnega organa druge pogodbenice uvoznice ali ustreznega organa druge države in jo posreduje državam članicam ter jo da na voljo na internetu.

7.   Komisija, ustrezni imenovani nacionalni organi držav članic in izvozniki pogodbenicam uvoznicam in drugim državam na njihovo zahtevo zagotovijo razpoložljive dodatne informacije o kemikalijah, ki se izvažajo.

8.   Države članice lahko vzpostavijo sisteme, ki izvoznike zavezujejo, da za vsako sestavljeno obvestilo o izvozu in za vsak zahtevek za izrecno soglasje plačajo upravno takso, ki ustreza njihovim stroškom pri izvajanju postopkov, določenih v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena in v členu 13(3),(6) in (7).

Člen 8

Obvestila o izvozu, ki jih Komisija prejme od pogodbenic in drugih držav

1.   Obvestila o izvozu, ki jih Komisija prejme od imenovanih nacionalnih organov pogodbenic ali od ustreznih organov drugih držav o izvozu kemikalije v Skupnost, katere proizvodnja, uporaba, ravnanje z njo, poraba, prevoz ali prodaja so prepovedani ali strogo omejeni na podlagi zakonodaje te pogodbenice ali druge države, so dostopna v elektronski obliki prek zbirke podatkov, ki jo vodi Komisija.

Komisija potrdi prejem prvega obvestila o izvozu, ki ga prejme za vsako kemikalijo iz vsake pogodbenice ali druge države.

Imenovani nacionalni organ države članice, ki je prejemnik tega uvoza, prejme en izvod vsakega prejetega obvestila, skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami. Druge države članice imajo pravico do prejema kopije obvestila na zahtevo.

2.   Če imenovani nacionalni organi držav članic prejmejo obvestilo o izvozu bodisi neposredno ali posredno prek imenovanih nacionalnih organov pogodbenic ali ustreznih organov drugih držav, ga skupaj z vsemi razpoložljivimi informacijami nemudoma pošljejo Komisiji.

Člen 9

Informacije o izvozu in uvozu kemikalij

1.   Vsak izvoznik:

—	snovi iz Priloge I,

—	pripravkov, ki vsebujejo te snovi v koncentraciji, ki bi lahko sprožila obveznosti glede označevanja v okviru Direktive 1999/45/ES, ne glede na to, ali so prisotne katere koli druge snovi, ali

—	izdelkov, ki vsebujejo snovi iz delov 2 in 3 Priloge I v nezreagirani obliki ali ki vsebujejo pripravke, ki vsebujejo te snovi v koncentraciji, ki bi lahko sprožila obveznosti glede označevanja v okviru Direktive 1999/45/ES, ne glede na to, ali so prisotne katere koli druge snovi

v prvem četrtletju vsakega leta imenovani nacionalni organ svoje države članice obvesti o količini kemikalije, v obliki snovi ali kot sestavina pripravkov ali izdelkov, posredovane posameznim pogodbenicam ali drugim državam v predhodnem letu. Te informacije se navedejo skupaj s seznamom imen in naslovov posameznih uvoznikov, katerim so bile v tem času poslane pošiljke. V teh informacijah je izvoz v skladu s členom 13(7) naveden ločeno.

Vsak uvoznik v Skupnosti zagotovi enake informacije za količine, uvožene v Skupnost.

2.   Izvoznik ali uvoznik na zahtevo Komisije ali imenovanega nacionalnega organa države članice izvoznika ali uvoznika zagotovi vse dodatne informacije o kemikalijah, ki so potrebne za izvajanje te uredbe.

3.   Vsaka država članica Komisiji vsako leto zagotovi zbirne informacije v skladu s Prilogo III. Komisija povzame te informacije na ravni Skupnosti in da informacije, ki niso zaupne narave, preko interneta na voljo javnosti v svoji zbirki podatkov.

Člen 10

Obveščanje o kemikalijah, katerih uporaba je na podlagi Konvencije prepovedana ali strogo omejena

1.   Komisija pisno obvesti sekretariat o kemikalijah, ki izpolnjujejo pogoje za obveščanje PIC.

2.   Komisija obvesti sekretariat, ko se delu 2 iz Priloge I dodajo dodatne kemikalije, ki izpolnjujejo pogoje za obveščanje PIC. Obvestilo pošlje čim prej po sprejetju ustreznega dokončnega ureditvenega ukrepa Skupnosti o prepovedi ali strogi omejitvi uporabe kemikalije, najkasneje pa 90 dni po datumu, ko je treba začeti dokončni ureditveni ukrep uporabljati.

3.   V obvestilu se navedejo vse ustrezne informacije, kakor se zahtevajo v Prilogi IV.

4.   Komisija pri določitvi prednosti za obvestila upošteva, ali je kemikalija že uvrščena na seznam v delu 3 Priloge I, obseg, v katerem se lahko izpolnijo zahteve za obveščanje iz Priloge IV, ter stopnjo tveganja, ki jo pomeni kemikalija, zlasti za države v razvoju.

Če kemikalija izpolnjuje pogoje za obveščanje PIC, vendar zaradi nepopolnosti informacij niso izpolnjene zahteve iz Priloge IV, znani izvozniki ali uvozniki na zahtevo Komisije v 60 dneh od zahtevka zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo, vključno s tistimi iz drugih nacionalnih ali mednarodnih programov za nadzorovanje kemikalij.

5.   Komisija pisno obvesti sekretariat o spremembi dokončnega ureditvenega ukrepa, o katerem je bila obveščana na podlagi odstavkov 1 ali 2, čim prej po sprejetju novega dokončnega ureditvenega ukrepa, najkasneje pa 60 dni po datumu, ko se zahteva začetek uporabe novega dokončnega ureditvenega ukrepa.

Komisija zagotovi vse ustrezne informacije, s katerimi ob predložitvi prvega obvestila na podlagi odstavka 1 oziroma 2 ni razpolagala.

6.   Komisija na zahtevo katere koli pogodbenice ali sekretariata zagotovi dodatne informacije o kemikaliji ali o dokončnem ureditvenem ukrepu, če je to izvedljivo.

Pri zbiranju informacij Komisiji na zahtevo in po potrebi pomagajo države članice.

7.   Komisija informacije, ki jih prejme od sekretariata o kemikalijah, za katere je bila obveščena, da so druge pogodbenice njihovo uporabo prepovedale ali strogo omejile, nemudoma pošlje državam članicam.

Če je to primerno, Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami oceni potrebo po predlaganju ukrepov na ravni Skupnosti za preprečitev vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi ali okolje v Skupnosti.

8.   Če država članica v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti sprejme nacionalni dokončni ureditveni ukrep za prepoved ali strogo omejitev uporabe kemikalije, zagotovi Komisiji ustrezne informacije. Komisija da te informacije na voljo državam članicam. Države članice lahko v štirih tednih od zagotovitve teh informacij pošljejo svoje pripombe glede možnega obveščanja PIC, vključujoč zlasti ustrezne informacije o svojem nacionalnem pravnem statusu kemikalije, Komisiji in državi članici, ki je predložila nacionalni dokončni ureditveni ukrep. Po preučitvi pripomb država članica, ki je predložila ureditveni ukrep, Komisijo obvesti, ali naj ta:

—	sekretariat obvesti v skladu s tem členom ali

—	sekretariatu zagotovi informacije na podlagi člena 11.

Člen 11

Informacije, ki se pošljejo sekretariatu o kemikalijah, katerih uporaba je prepovedana ali strogo omejena in ne izpolnjujejo pogojev za obveščanje PIC

Če je kemikalija uvrščena samo v del 1 Priloge I ali po prejemu informacij od države članice za namene druge alinee člena 10(8), Komisija sekretariat obvesti o ustreznih dokončnih ureditvenih ukrepih, da se to obvestilo lahko nato po potrebi posreduje drugim pogodbenicam Konvencije.

Člen 12

Obveznosti v zvezi z uvozom kemikalij

1.   Komisija državam članicam nemudoma posreduje vsa morebitna navodila za odločanje, ki jih je prejela od sekretariata.

Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2) sprejme uvozno odločitev, bodisi v obliki dokončnega ali začasnega uvoznega odgovora v imenu Skupnosti, glede prihodnjega uvoza zadevne kemikalije. Svojo odločitev nato čim prej sporoči sekretariatu, najkasneje pa v devetih mesecih po datumu, ko je sekretariat razposlal navodila za odločanje.

Če za kemikalijo na podlagi zakonodaje Skupnosti veljajo dodatne ali spremenjene omejitve, Komisija uvozno odločitev spremeni v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2) in jo sporoči sekretariatu.

2.   Če gre za kemikalijo, katere uporaba je prepovedana ali strogo omejena v eni ali več državah članicah, Komisija na pisno zahtevo zadevnih držav članic ta podatek upošteva pri svoji uvozni odločitvi.

3.   Uvozna odločitev na podlagi odstavka 1 se nanaša na skupino ali skupine, določene za kemikalijo v navodilih za odločanje.

4.   Komisija pri sporočanju uvozne odločitve sekretariatu priloži opis zakonodajnega ali upravnega predpisa, na katerem temelji.

5.   Vsak imenovani nacionalni organ v Skupnosti da svojo uvozno odločitev na podlagi odstavka 1 v okviru svoje pristojnosti na voljo vsem, ki jih to zadeva, v skladu s svojimi zakonodajnimi ali upravnimi predpisi.

6.   Kadar je primerno, Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami oceni, ali je treba ob upoštevanju informacij iz navodil za odločanje na ravni Skupnosti predlagati ukrepe za preprečitev vseh nesprejemljivih tveganj za zdravje ljudi ali okolje v Skupnosti.

Člen 13

Obveznosti v zvezi z izvozom kemikalij, razen zahtev za obveščanje o izvozu

1.   Komisija informacije, ki jih prejme od sekretariata v obliki okrožnice ali drugače o kemikalijah, za katere velja postopek PIC, in odločitve pogodbenic uvoznic o uvoznih pogojih, ki se uporabljajo za te kemikalije, nemudoma posreduje državam članicam in evropskim industrijskim združenjem. Državam članicam prav tako nemudoma posreduje informacije o vseh primerih, ko v skladu s členom 10(2) Konvencije ni sledil odgovor. Komisija hrani vse informacije o uvoznih odločitvah, ki jim dodeli uvozno referenčno identifikacijsko številko odločitve, v svoji zbirki podatkov, ki je javno dostopna na internetu, in te informacije na zahtevo predloži vsakomur.

2.   Komisija vsako kemikalijo iz Priloge I razvrsti na podlagi kombinirane nomenklature Evropske skupnosti. Ta razvrstitev se po potrebi spremeni glede na spremembe, ki jih sprejme Svetovna carinska organizacija za nomenklaturo usklajenega sistema, ali glede na spremembe kombinirane nomenklature Evropske skupnosti za zadevne kemikalije.

3.   Vsaka država članica v okviru svoje pristojnosti odgovore, ki jih prejme od Komisije na podlagi odstavka 1, sporoči vsem, ki jih to zadeva.

4.   Izvozniki svoje delovanje uskladijo z odločitvijo iz posameznih uvoznih odgovorov v šestih mesecih po tem, ko je sekretariat Komisijo prvič obvestil o tem odgovoru v skladu z odstavkom 1.

5.   Komisija in države članice na zahtevo in kakor je primerno, pogodbenicam uvoznicam svetujejo in pomagajo pri pridobivanju dodatnih informacij, ki jim pomagajo pri sestavi odgovora sekretariatu glede uvoza zadevne kemikalije.

6.   Kemikalije iz dela 2 ali 3 Priloge I ali pripravki, ki vsebujejo snovi v koncentraciji, ki bi lahko sprožila obveznosti glede označevanja v okviru Direktive 1999/45/ES, ne glede na to, ali so prisotne katere koli druge snovi, se lahko izvozijo samo, če:

(a)	izvoznik zahteva in prejme izrecno soglasje za uvoz prek svojega imenovanega nacionalnega organa v posvetovanju s Komisijo in imenovanim nacionalnim organom pogodbenice uvoznice ali ustreznim organom v drugi državi uvoznici;

(b)	kemikalije iz dela 3 Priloge I, če je v zadnji okrožnici, ki jo je izdal sekretariat, v skladu s točko 1 navedeno, da pogodbenica uvoznica z uvozom soglaša.

Imenovani nacionalni organ izvoznika lahko v posvetovanju s Komisijo in za vsak primer posebej za kemikalije iz dela 2 Priloge I, ki so namenjene izvozu v države OECD, odloči, da izrecno soglasje ni potrebno, če je kemikalija v trenutku uvoza v zadevno državo OECD licencirana, registrirana ali odobrena v tej državi OECD.

Če se v skladu s točko (a) zahteva izrecno soglasje in če Komisija ali imenovani nacionalni organ izvoznika v roku 30 dni ni prejel odgovora na svojo zahtevo, Komisija pošlje opomin. Kadar je to primerno, če v nadaljnjih 30 dneh še vedno ni odgovora, lahko Komisija po potrebi pošlje dodatne opomine.

7.   Imenovani nacionalni organ izvoznika lahko za kemikalije iz delov 2 in 3 Priloge I v posvetovanju s Komisijo in za vsak primer posebej odloči, da se izvoz lahko nadaljuje, kadar kljub vsem razumnim naporom odgovor na zahtevo za izrecno soglasje v skladu s točko (a) odstavka 6 ni prejet v roku 60 dni in obstajajo dokazi uradnih virov v pogodbenici uvoznici ali drugi državi uvoznici, da je kemikalija bila licencirana, registrirana ali odobrena.

Pri odločanju o izvozu kemikalij iz dela 3 Priloge I imenovani nacionalni organ v posvetovanju s Komisijo upošteva morebitni vpliv uporabe kemikalije v pogodbenici uvoznici ali drugi državi uvoznici na zdravje ljudi ali okolje.

8.   Komisija v posvetovanju z zadevnimi državami članicami občasno preverja veljavnost vsakega izrecnega soglasja, pridobljenega v skladu s točko (a) odstavka 6, ali odstopa, odobrenega v skladu z odstavkom 7, na sledeči način:

(a)	za vsako izrecno soglasje, pridobljeno v skladu s točko (a) odstavka 6, se do konca tretjega koledarskega leta po letu, ko je bilo soglasje dano, zahteva novo izrecno soglasje, razen če pogoji tega soglasja zahtevajo drugače;

(b)	vsak odstop, odobren v skladu z odstavkom 7, velja največ 12 mesecev, po preteku katerih se zahteva izrecno soglasje, razen če je bil vmes prejet odgovor na zahtevek.

V primerih iz točke (a) tega odstavka se lahko izvozi nadaljujejo tudi po preteku zadevnih rokov, in sicer do prejetja odgovora na nov zahtevek za izrecno soglasje za dodatnih 12 mesecev.

Vsi novi zahtevki se vlagajo preko Komisije.

9.   Komisija vse zahtevke za izrecno soglasje, prejete odgovore in odobrene odstope zabeleži v svoji zbirki podatkov. Vsakemu pridobljenem izrecnemu soglasju ali odstopu se določi referenčna identifikacijska številka izrecnega soglasja in se ga vključi v seznam z vsemi pomembnimi informacijami o vseh pogojih, datumih veljavnosti itd. Informacije, ki niso zaupne narave, so javno dostopne na internetu.

10.   Kemikalije se izvozijo najkasneje šest mesecev pred potekom roka uporabe, če takšen datum obstaja ali če se ga lahko določi na podlagi datuma proizvodnje, razen če to ni izvedljivo zaradi posebnih lastnosti kemikalije. Izvozniki zlasti pri pesticidih zagotovijo, da se z optimalno velikostjo in vrsto embalaže čim bolj zmanjša tveganje za kopičenje zastarelih zalog.

11.   Pri izvozu pesticidov izvozniki zagotovijo, da so na etiketi navedene posebne informacije o pogojih skladiščenja in o obstojnosti med skladiščenjem v klimatskih razmerah pogodbenice uvoznice ali druge države. Poleg tega zagotovijo, da izvoženi pesticidi ustrezajo zahtevam glede čistosti, določenim na podlagi zakonodaje Skupnosti.

Člen 14

Izvoz nekaterih kemikalij in izdelkov, ki vsebujejo kemikalije

1.   Za izdelke, ki vsebujejo snovi iz dela 2 ali 3 Priloge I v nezreagirani obliki, ali pripravke, ki vsebujejo takšne snovi v koncentraciji, ki bi lahko sprožila obveznosti glede označevanja v okviru Direktive 1999/45/ES, ne glede na to, ali so prisotne katere koli druge snovi, velja postopek obveščanja o izvozu iz člena 7.

2.   Kemikalije in izdelki iz Priloge V, katerih uporaba je v Skupnosti zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja prepovedana, se ne smejo izvažati.

Člen 15

Informacije o tranzitu

1.   Pogodbenice Konvencije, ki zahtevajo informacije o tranzitu kemikalij, za katere velja postopek PIC, skupaj s informacijami, ki jih zahtevajo posamezne pogodbenice Konvencije prek sekretariata, so naštete v Prilogi VI.

2.   Izvoznik pri prevozu kemikalije iz dela 3 Priloge I prek ozemlja pogodbenice Konvencije iz Priloge VI, če je izvedljivo, zagotovi imenovanemu nacionalnemu organu države članice, kjer ima svoj sedež, informacije, ki jih zahteva pogodbenica Konvencije v skladu s Prilogo VI, najkasneje 30 dni pred prvim tranzitom in najkasneje 8 dni pred vsakim naslednjim tranzitom.

3.   Imenovani nacionalni organ države članice informacije, ki jih prejme od izvoznika na podlagi odstavka 2, skupaj z vsemi razpoložljivimi dodatnimi informacijami posreduje Komisiji.

4.   Komisija informacije, ki jih prejme na podlagi odstavka 3, skupaj z vsemi razpoložljivimi dodatnimi informacijami pošlje imenovanim nacionalnim organom pogodbenic Konvencije, ki takšne informacije zahtevajo, najkasneje 15 dni pred prvim tranzitom in pred vsakim naslednjim tranzitom.

Člen 16

Informacije, ki spremljajo izvožene kemikalije

1.   Za kemikalije, ki so namenjene izvozu, veljajo pravila o pakiranju in označevanju, sprejeta v Direktivi 67/548/EGS, Direktivi 1999/45/ES, Direktivi 91/414/EGS in Direktivi 98/8/ES ali katerem drugem posebnem predpisu Skupnosti.

Prvi pododstavek ob upoštevanju ustreznih mednarodnih standardov ne posega v posebne zahteve pogodbenice uvoznice ali druge države.

2.   Kadar je primerno, se rok uporabe in datum proizvodnje kemikalij iz odstavka 1 ali Priloge I navedeta na etiketi in, če je to potrebno, se roki uporabe navedejo za različna klimatska območja.

3.   Izvoz kemikalij iz odstavka 1 spremlja varnostni list v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (23). Izvoznik pošlje varnostni list vsakemu uvozniku.

4.   Informacije na etiketi in v varnostnem listu se, če je izvedljivo, navede v uradnih jezikih ali v enem ali več glavnih jezikih namembne države ali predvidenega območja uporabe.

Člen 17

Obveznosti organov držav članic in izvoznikov za nadzor uvoza in izvoza

1.   Vsaka država članica imenuje organe, kakor so carinski organi, ki so pristojni za nadzor uvoza in izvoza kemikalij iz Priloge I, razen če tega ni storila že pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Komisija in države članice nadzorujejo izvoznike pri izvajanju te uredbe ciljno usmerjeno in usklajeno.

Vsaka država članica v svoja redna poročila o izvajanju postopkov v skladu s členom 21(1) vključi podrobnosti o dejavnostih svojih imenovanih organov na tem področju.

2.   Izvozniki v svoji izvozni deklaraciji (okence 44 enotnih carinskih listin ali ustrezen podatkovni element v elektronski izvozni deklaraciji) iz člena 161(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (24) navedejo ustrezne referenčne identifikacijske številke iz člena 7(2) ali člena 13(1) ali (9) te uredbe, kakor je primerno, za potrditev skladnosti z obveznostmi, na katere se nanašajo.

Člen 18

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi pravilno izvajanje teh določb. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Če tega niso storile že pred začetkom veljavnosti te uredbe, države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2009. Komisijo prav tako čim prej po njihovem sprejetju obvestijo vseh nadaljnjih spremembah.

Države članice na zahtevo dajo na voljo vse informacije v zvezi s kaznimi.

Člen 19

Izmenjava informacij

1.   Komisija in države članice ustrezno olajšujejo zagotavljanje znanstvenih, tehničnih, ekonomskih in pravnih informacij o kemikalijah, za katere velja ta uredba, vključno s toksikološkimi, ekotoksikološkimi in varnostnimi informacijami.

Komisija ob pomoči držav članic po potrebi:

(a)	zagotavlja javno dostopne informacije o ureditvenih ukrepih, pomembnih za cilje Konvencije, in

(b)	pogodbenicam in drugim državam neposredno ali prek sekretariata zagotavlja informacije o tistih ukrepih, ki znatno omejujejo eno ali več uporab kemikalije.

2.   Komisija in države članice po medsebojnem dogovoru varujejo vse zaupne informacije, ki jih prejmejo od pogodbenice ali druge države.

3.   Pri pošiljanju informacij na podlagi te uredbe se brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (25) za zaupne ne štejejo vsaj naslednje informacije:

(a)	informacije iz Priloge II in Priloge IV;

(b)	informacije iz varnostnega lista iz člena 16(3);

(c)	rok uporabe kemikalije;

(d)	datum proizvodnje kemikalije;

(e)	informacije o previdnostnih ukrepih, vključno z razvrstitvijo glede na nevarne lastnosti, vrsto tveganja in ustreznim varnostnim opozorilom;

(f)	povzetek rezultatov toksikoloških in ekotoksikoloških preizkusov;

(g)	informacije o ravnanju z embalažo po odstranitvi kemikalij.

Komisija na podlagi prispevkov držav članic v rednih časovnih presledkih pripravlja zbirke poslanih informacij.

Člen 20

Tehnična pomoč

Komisija in imenovani nacionalni organi držav članic upoštevajoč zlasti potrebe držav v razvoju in držav z gospodarstvom v prehodu sodelujejo pri krepitvi tehnične pomoči, vključno z usposabljanjem, za razvoj infrastrukture, zmogljivosti in strokovnega znanja, potrebnih za pravilno ravnanje s kemikalijami skozi njihov celotni življenjski krog.

Tehnična pomoč tem državam pri izvajanju Konvencije se omogoča zlasti z zagotavljanjem tehničnih informacij o kemikalijah, s spodbujanjem izmenjave strokovnjakov, s podpiranjem ustanovitve ali ohranjanja imenovanih nacionalnih organov ter z zagotavljanjem strokovnega znanja za odkrivanje nevarnih pesticidnih pripravkov in za pripravljanje obvestil za sekretariat.

Komisija in države članice dejavno sodelujejo v informacijskem omrežju o izgradnji zmogljivosti, ki ga vzpostavi Medvladni forum za kemijsko varnost, z zagotavljanjem informacij o projektih, ki jih podpirajo ali financirajo, za boljše ravnanje s kemikalijami v državah v razvoju in državah z gospodarstvom v prehodu.

Komisija in države članice obravnavajo tudi možnosti za podporo nevladnim organizacijam.

Člen 21

Spremljanje in poročanje

1.   Države članice v rednih časovnih presledkih Komisiji pošiljajo informacije o delovanju postopkov, predvidenih v tej uredbi, vključno s carinskim nadzorom, kršitvami, kaznimi in ukrepi za izboljšanje.

2.   Komisija v rednih časovnih presledkih pripravi poročilo o izvajanju nalog iz te uredbe, za katere je odgovorna, in ga vključi v zbirno poročilo, v katerem so zbrane informacije, ki jih zagotovijo države članice na podlagi odstavka 1. Povzetek poročila, ki se objavi na internetu, se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Države članice in Komisija za informacije, posredovane v skladu s odstavkoma 1 in 2, upoštevajo obveznosti glede varovanja zaupnosti podatkov in lastništva.

Člen 22

Posodabljanje prilog

1.   Komisija seznam kemikalij iz Priloge I pregleda na podlagi razvoja zakonodaje Skupnosti in Konvencije vsaj enkrat na leto.

2.   Pri določitvi, ali dokončni ureditveni ukrep na ravni Skupnosti pomeni prepoved ali strogo omejitev, se učinek ukrepa oceni na ravni podskupin v okviru skupin „pesticidi“ in „industrijske kemikalije“. Če dokončni ureditveni ukrep prepoveduje ali strogo omejuje uporabo kemikalije v kateri koli od podskupin, se zadevno kemikalijo vključi v del 1 Priloge I.

Pri določitvi, ali dokončni ureditveni ukrep na ravni Skupnosti pomeni prepoved ali strogo omejitev in zadevna kemikalija zato izpolnjuje pogoje za obveščanje PIC po členu 10, se učinek ukrepa oceni na ravni podskupin v okviru skupin „pesticidi“ in „industrijske kemikalije“. Če ureditveni ukrep prepoveduje ali strogo omejuje uporabo kemikalije v kateri koli od skupin, se zadevno kemikalijo vključi v del 2 Priloge I.

3.   O vključitvi kemikalij v Prilogo I ali o spremembi njihovega vnosa, kadar je primerno, se odloči brez nepotrebnega odlašanja.

4.   Naslednji ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 24(3):

(a)	ukrepi za vključitev kemikalije v del 1 ali 2 Priloge I v skladu z odstavkom 2, ki sledi dokončnemu ureditvenemu ukrepu na ravni Skupnosti;

(b)	ukrepi za vključitev kemikalije, ki je predmet Uredbe (ES) št. 850/2004, v del 1 Priloge V;

(c)	ukrepi za spremembo Priloge I, vključno s spremembami obstoječih vnosov;

(d)	ukrepi za vključitev kemikalije, za katero že velja prepoved izvoza na ravni Skupnosti, v del 2 Priloge V;

(e)	ukrepi za spremembo prilog II, III, IV in VI;

(f)	ukrepi za spremembo obstoječih vnosov v Prilogi V.

Člen 23

Tehnična navodila

Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(2) sestavi tehnična navodila, s katerimi se olajša vsakodnevna uporaba te uredbe.

Ta tehnična navodila se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 24

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 25

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 304/2003

Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 304/2003 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 17(2) uporablja od 1. novembra 2008.

---

(1)  UL C 175, 27.7.2007, str. 40.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 5. junija 2008.

(3)  UL L 63, 6.3.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1376/2007 (UL L 307, 24.11.2007, str. 14).

(4)  UL L 63, 6.3.2003, str. 29.

(5)  UL L 251, 29.8.1992, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 308/2002 (UL L 52, 22.2.2002, str. 1).

(6)  ECR [2006], str. I-107.

(7)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(8)  UL L 158, 30.4.2004, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 323/2007 (UL L 85, 27.3.2007, str. 3).

(9)  Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL  196, 16.8.1967, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 396, 30.12.2006, str. 850). Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 281.

(10)  Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L 200, 30.7.1999, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (UL L 396, 30.12.2006, str. 1). Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(11)  UL L 22, 26.1.2005, str. 1.

(12)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(13)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(14)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(15)  UL L 159, 30.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1183/2007 (UL L 278, 22.10.2007, str. 1).

(16)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 301/2008 (UL L 97, 9.4.2008, str. 85).

(17)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

(18)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/27/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 45).

(19)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/29/ES (UL L 81, 20.3.2008, str. 51).

(20)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

(21)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2008/45/ES (UL L 94, 5.4.2008, str. 21).

(22)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 81, 20.3.2008, str. 57).

(23)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1 Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1354/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 1).

(24)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(25)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

---

---

---

---

---

---

---