17.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 100/1

(1)

Komisija je 18. oktobra 2006 z Uredbo (ES) št. 1551/2006 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih zamrznjenih jagod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Po uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih zamrznjenih jagod iz LRK so vse stranke prejele obvestilo o razkritih dejstvih in premislekih, na katerih je temeljila začasna uredba. Vsem strankam je bilo odobreno obdobje, v katerem lahko predložijo stališča glede teh razkritij.

(3)

Nekatere zainteresirane stranke so predložile pisne pripombe. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bili po njenem mnenju potrebne. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(4)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se nameravajo uvesti dokončni ukrepi in sprostiti zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo Komisije (ES) št. 1551/2006 (končno razkritje). Zainteresiranim strankam je bilo odobreno obdobje za predložitev stališč v zvezi s tem razkritjem. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(5)

Komisija je nadaljevala s pridobivanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve. Treba je opozoriti, da so bili po uvedbi začasnih ukrepov poleg preveritvenih obiskov, ki so bili opravljeni v prostorih družb, navedenih v uvodni izjavi 8 začasne uredbe, izvedeni obiski na kraju samem v prostorih naslednjih uporabnikov Skupnosti in uvoznikov:

(6)

Opozoriti je treba, da je preiskava dampinga in škode („OP“) zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005. Proučitev gibanj, pomembnih za analizo škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(7)

Ena zainteresirana stranka je dvomila v primernost izbranega obdobja preiskave in trdila, da leto 2005 ni reprezentativno, saj so bile uvozne cene v tem letu neobičajno nizke. Vendar je bil OP izbran v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe, ki določa, da mora praviloma OP zajeti obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Kakršne koli domnevne posebnosti v zvezi z letom 2005 se pri določanju OP niso upoštevale, pač pa so bile proučene pri analizi vzročnosti.

(8)

Glede na zgoraj navedeno se obdobje preiskave („OP“), kot je podrobno določeno v uvodni izjavi 11 začasne uredbe, potrdi.

(9)

Treba je opozoriti, da je v uvodni izjavi 13 začasne uredbe zadevni proizvod opredeljen kot jagode, nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali sopari, zamrznjene, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so trenutno uvrščene pod oznake KN 0811 10 11, 0811 10 19 in 0811 10 90.

(10)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovno poudarile, da se različne vrste zamrznjenih jagod glede uporabe in kakovosti zelo razlikujejo. Zato so trdile, da zamrznjene jagode s poreklom iz Kitajske niso primerljive z jagodami, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(11)

V uvodni izjavi 15 začasne uredbe je navedeno, da je preiskava pokazala, da imajo različne vrste proizvodov ter zamrznjene jagode, ki jih na trgu Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, kljub razlikam v sorti, kakovosti, velikosti in naknadni obdelavi, iste osnovne fizikalne in biološke lastnosti in se v bistvu uporabljajo za iste namene. Zato se je štelo, da predstavljajo en sam proizvod. Ker navedene zainteresirane stranke svojih trditev niso podkrepile z dodatnimi dokazi in ni bilo poznanih novih dejstev, se ta trditev zavrne.

(12)

Ker ni bilo nadaljnjih pripomb glede opredelitve zadevnega proizvoda in podobnega proizvoda, se potrdijo vsebina in začasne ugotovitve uvodnih izjav 12 do 16 začasne uredbe.

(13)

Predložene niso bile nobene pripombe, ki bi lahko spremenile ugotovitve o tržno-gospodarski obravnavi. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 17 do 26 začasne uredbe potrdijo.

(14)

Trije proizvajalci izvozniki, ki jim individualna obravnava („IO“) ni bila odobrena, so zahtevali presojo te odločitve. Treba je opozoriti, da te tri zadevne družbe niso izpolnile meril (b) in (e) iz člena 9(5) osnovne uredbe. Merilo (b) zahteva, da se izvozne cene in količine ter prodajni pogoji določajo prosto. Merilo (e) zahteva, da se država ne vmešava toliko, da bi dovoljevala izogibanje ukrepom, če se posameznim izvoznikom dodelijo individualne stopnje dajatve.

(15)

Nobena utemeljitev treh zadevnih družb ni mogla spremeniti odločitve, sprejete v začasni fazi. Ugotovljeno je bilo zlasti, da so je država vmešavala v poslovanje zadevnih družb in jim onemogočila, da bi prosto določale količine izvoza (merilo (b)).

(16)

Vmešavanje države je bilo tolikšno, da bi se posamezni izvozniki verjetno izogibali ukrepom, če bi bile odobrene individualne stopnje dajatve (merilo (e)).

(17)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede IO, se ugotovitve iz uvodnih izjav 27 in (28) začasne uredbe potrdijo.

(18)

Po objavi začasnih ukrepov ni bila predložena nobena pripomba, ki bi lahko spremenila odločitev, da se kot primerljiva država uporabi Turčija. Ta odločitev se zato potrdi. Treba je opozoriti, da so bile za namen določitve normalne vrednosti domače cene turških jagod prilagojene, da se upošteva njihova boljša kakovost v primerjavi s kitajskimi jagodami (glej uvodni izjavi 39 in 44 začasne uredbe).

(19)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede normalne vrednosti, se ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 42 začasne uredbe potrdijo.

(20)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede izvozne cene, se ugotovitve iz uvodne izjave 43 začasne uredbe potrdijo.

(21)

Ta točka zadeva uvodno izjavo 44 začasne uredbe. Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi spremenila ugotovitve iz navedene uvodne izjave se začasne ugotovitve potrdijo.

(22)

Glede na zgoraj navedeno so dokončno določene stopnje dampinga, izražene kot odstotek vrednosti CIF meja Skupnosti, brez plačane dajatve, naslednje:

(23)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se začasne ugotovitve v zvezi s celotno proizvodnjo Skupnosti, določeno v uvodni izjavi 51 začasne uredbe, potrdijo.

(24)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdi opredelitev industrije Skupnosti iz uvodnih izjav 52 in 53 začasne uredbe.

(25)

Glede na veliko število proizvajalcev zamrznjenih jagod v Skupnosti je bil za oceno škode izbran vzorec osmih proizvajalcev. Ena zainteresirana stranka je izrazila dvom o reprezentativnosti vzorca proizvajalcev Skupnosti, saj so imeli vsi proizvajalci Skupnosti sedež na Poljskem. Menili so, da se reprezentativnost vzorca zagotovi, če ta temelji na največjem obsegu proizvodnje in se upošteva tudi geografski položaj proizvajalcev.

(26)

Vendar pa je v uvodni izjavi 54 začasne uredbe poudarjeno, da je bil vzorec izbran v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe, ki določa, da se lahko vzorec izbere na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje, ki ga je mogoče v razpoložljivem času primerno proučiti.

(27)

Izbira vzorca, ki temelji na tej metodi, bi morala torej prvotno upoštevati reprezentativnost glede obsega proizvodnje. Ni nujno, da vključuje vzorec tudi določeno geografsko reprezentativnost; o tem se lahko razmisli, ni pa nujno.

(28)

Ker je proizvodnja zamrznjenih jagod skoncentrirana večinoma na Poljskem, ne samo glede obsega, ampak tudi glede števila proizvajalcev, razmislek o geografskem položaju v tem primeru tudi ne bi vplival na izbiro vzorca, ki vključuje le poljske proizvajalce. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(29)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se izbira vzorca za namen ocene škode, kot je določeno v uvodnih izjavah 54 in 55 začasne uredbe, potrdi.

(30)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se izračun potrošnje Skupnosti iz uvodnih izjav 56 do 59 začasne uredbe, potrdi.

(31)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se izračun obsega in tržnega deleža zadevnega uvoza iz uvodnih izjav 60 in 61 začasne uredbe, potrdi.

(32)

Ena stranka je trdila, da bi bilo treba za namen analize nelojalnega nižanja cen opraviti prilagoditev, ki bi upoštevala razlike v kakovosti med zamrznjenimi jagodami, ki jih proizvaja industrija Skupnosti, in zamrznjenimi jagodami proizvajalcev izvoznikov. Vendar je bilo navedeno, da so se v začasni fazi pri izračunu nelojalnega nižanja cen in prodaje pod ceno upoštevale le nekatere prodajne transakcije proizvajalcev izvoznikov. Prodaja izvoza nizke kakovosti se ni upoštevala, saj industrija Skupnosti proizvodov tako nizke kakovosti ni proizvajala. V teh okoliščinah zahtevana prilagoditev ni bila utemeljena. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih drugih pripomb, se cene zadevnega uvoza in ugotovitve glede nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 62 do 64 začasne uredbe potrdijo.

(33)

Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da so se cene industrije Skupnosti leta 2006 zvišale na približno 1 000 EUR/tono in da bi bilo treba to upoštevati pri analizi škode. Vendar je treba opozoriti, da je OP zajelo obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 in da so se gibanja, potrebna za ocenitev škode, nanašala na obdobje od 1. januarja 2002 do konca OP. Zato se gibanja cen po OP v skladu z zadnjim stavkom člena (6)1 osnovne uredbe pri analizi škode niso upoštevala. Vendar pa se je povišanje cen leta 2006 upoštevalo v oddelku D – „Vzorčna zveza“ (glej uvodne izjave 51 do 54).

(34)

Nobena zainteresirana stranka ni dvomila v podatke ali njihovo razlago glede stanja industrije Skupnosti iz uvodnih izjav 66 do 85 začasne uredbe. Zato se ugotovitve iz navedenih uvodnih izjav začasne uredbe potrdijo.

(35)

Nobena zainteresirana stranka ni dvomila v podatke ali njihovo razlago v zvezi z makroekonomski podatki proizvodnje Skupnosti kot celote iz uvodnih izjav 86 do 88 začasne uredbe. Zato se ugotovitve iz navedenih uvodnih izjav začasne uredbe potrdijo.

(36)

Glede na zgoraj navedeno se potrdi, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(37)

Po uvedbi začasnih ukrepov so različne zainteresirane stranke trdile, da so znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročili drugi dejavniki. Nekaj teh trditev je bilo ustrezno obravnavanih v začasni uredbi. Vse nove utemeljitve so po potrebi obravnavane v nadaljevanju.

(38)

Trdilo se je, da se uvoz iz Maroka kot vzrok za škodo ni zadostno obravnaval. Ena stranka je izrazila dvom o razlagi podatkov iz uvodne izjave 99 začasne uredbe in navedla, da je bila maroška cena, zaračunana v OP, nižja od cene industrije Skupnosti na pragu dobička. Po njenih navedbah naj bi to prispevalo k škodi.

(39)

Treba je opozoriti, da preglednica v uvodni izjavi 99 začasne uredbe kaže, da je bila maroška cena vseskozi veliko višja od cene industrije Skupnosti. Na maroške izvoznike je vplival tudi poceni kitajski izvoz in zato so morali cene, ki so jih zaračunavali v Skupnosti, znižati. To potrjuje zmanjšanje obsega uvoza zamrznjenih jagod s poreklom iz Maroka. Utemeljitev je bilo treba zato zavrniti.

(40)

Vrednost zlota v primerjavi z eurom se je v OP zmanjšala. Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da bi se to znižanje cen, s katerim se je soočila industrija Skupnosti, zdelo manj dramatično, če bi bili izračuni analizirani v zlotih in ne v eurih. Med letoma 2004 in 2005 je zlot dejansko izgubil na vrednosti za približno 10 %. Vendar je ocena gibanj cen Skupnosti v teh dveh letih pokazala, da so se cene v eurih znižale za 35 %.

(41)

Glede na razliko med 10-odstotnim nihanjem tečaja in 35-odstotnim znižanjem cene se zmanjšanje vrednosti zlota v primerjavi z eurom ne more šteti za glavni razlog za znižanje cen industrije Skupnosti. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(42)

Nekatere zainteresirane stranke so ponovno izpostavile utemeljitev, obravnavano že v uvodnih izjavah 106 do 110 začasne uredbe, da je industrija Skupnosti škodo povzročila sama zaradi slabih poslovnih odločitev in njenih strukturnih pomanjkljivosti. V podporo tem trditvam so navedle poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o razmerah v sektorju drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi, in priloženi delovni dokument o isti temi (3) ter resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah v sektorju drobnega sadja ter češenj in višenj, namenjenih predelavi, sprejeto 12. oktobra 2006 (4).

(43)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, je Komisija v svojih začasnih ugotovitvah poročilo upoštevala. Ker vsebujeta poročilo in resolucija pomembne osnovne informacije o sektorju rdečega sadja Skupnosti, je treba opozoriti, da se oba osredotočata na težave, s katerimi se soočajo gojitelji svežih jagod, in ne na težave industrije Skupnosti, ki proizvaja zamrznjene jagode. Noben od navedenih dokumentov pa ne ugotavlja, da je razlog za težave industrije Skupnosti njena strukturna pomanjkljivost.

(44)

Trdile so še, da so po pristopu Poljske k EU poljski delavci začeli delati v državah z višjimi plačami, kar je povzročilo industriji dodatne težave v obliki večjih stroškov dela na domačem trgu. Po njihovem mnenju industrija Skupnosti zaradi novih omejitev na mejah ni več mogla računati na poceni delovno silo iz sosednjih držav nečlanic EU. Ta razvoj naj bi po njihovih domnevah znatno negativno vplival na takšno delovno intenzivno industrijo.

(45)

Takšen razvoj bi lahko povzročil povišanje stroškov dela pridelovalcev. Vendar pa je to morebitno povišanje neposredno povezano s stroški pridelovalcev in ne s stroški industrije Skupnosti, ki proizvaja zamrznjene jagode. Torej so med večjimi stroški pridelovalcev in stroški industrije Skupnosti le delne povezave. Glede na poročilo Komisije in delovni dokument iz uvodne izjave 42 se zdi, da so se kljub povišanju stroškov proizvodnje cene svežih jagod po pristopu Poljske k EU znižale in ne zvišale. Glede na to, da so se prodajne cene znižale, povišanje stroškov za pridelovalce svežih jagod ni moglo negativno vplivati na industrijo Skupnosti. To utemeljitev je treba zato zavrniti.

(46)

Ena stranka je trdila, da so naložbe in prestrukturiranje, ki jih je izvedla industrija Skupnosti za izboljšanje učinkovitosti, negativno vplivali na njeno dobičkonosnost in denarni tok. Tudi stroški, ki jih je imela industrija Skupnosti zaradi naložb, ne spremenijo dejstva, da so se cene znatno znižale in v OP dosegle škodljivo raven, in da so ravno te nizke cene najbolj vplivale na dobičkonosnost industrije Skupnosti. Dejansko so naložbe prispevale k večji učinkovitosti industrije Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 81 začasne uredbe. To utemeljitev je treba zato zavrniti.

(47)

Nadalje je stranka trdila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročila industrija Skupnosti sama, saj je bila kakovost proizvodov slabša od proizvodov s poreklom iz Španije in Kalifornije. Glede tega je treba opozoriti, da obe navedeni državi proizvajata predvsem za sveži trg in da ni pokazateljev o tem, da je industrija Skupnosti v primerjavi z navedenimi proizvajalci izgubila tržni delež. Iz ZDA je bilo v OP uvoženih manj kot 200 ton zamrznjenih jagod, zato ta uvoz ni mogel znatno vplivati na dobičkonosnost industrije Skupnosti. To utemeljitev je treba zato zavrniti.

(48)

Vsekakor pa ni dokazov o obstoju strukturnih pomanjkljivostih industrije Skupnosti. Te trditve je treba zato zavrniti. Sklepi iz uvodnih izjav 106 do 110 začasne uredbe se zato potrdijo.

(49)

V zvezi z domnevnimi špekulativnimi poslovnimi odločitvami industrije Skupnosti, obravnavanimi v uvodnih izjavah 108 in 110 začasne uredbe, je en uporabnik trdil, da cen na trgu Skupnosti ni določil kitajski uvoz, ampak predvsem industrija Skupnosti z najvišjim tržnim deležem. Ta stranka je torej trdila, de je trend nižanja cen povzročila industrija Skupnosti sama in ne dampinški uvoz iz Kitajske.

(50)

Jasno je, da je industrija Skupnosti v OP obdržala tržni delež v višini 59 % in tako znatno vplivala na tržne cene. Čeprav je bil tržni delež industrije Skupnosti velik, ni mogoče zanikati, da je poceni uvoz s poreklom iz LRK, ki je za 6 % nelojalno znižal cene industrije Skupnosti, negativno vplival na tržne cene. Dampinški uvoz je torej izvajal pritisk na splošne cene v Skupnosti in znatno povečal svoj tržni delež, in sicer s 4 % leta 2002 na 20 % v OP. Utemeljitev je treba zato zavrniti.

(51)

Zamrznjene jagode so občutljiv kmetijski proizvod in preiskava je pokazala, da ponudba svežih jagod znatno vpliva na cene zamrznjenih jagod. Številne zainteresirane stranke so trdile, da je bila izredno slaba letina leta 2003 glavni vzrok za škodo v OP. Nekatere zainteresirane stranke so tudi trdile, da cene jagod praviloma sledijo štiriletnemu ciklusu, pri čemer povzroči povišanje cene prekomerno proizvodnjo in posledično znaten padec cen. Trdile so, da je bila leta 2005 zabeležena najnižja točka v tem ciklusu in da so bile še zlasti nizke cene v tem letu rezultat tega naravnega nihanja. Nihanje cen je bilo mogoče zaznati tudi v obdobju pred letom 2002 in 20-odstotno povišanje cene leta 2006, tj. eno leto po OP, je bil še dodaten argument v podporo tej trditvi.

(52)

Nadaljnja analiza cen zamrznjenih jagod po obravnavanem obdobju je pokazala, da je do nihanja cen prišlo tudi veliko pred letom 2002. Tako je denimo bogata letina leta 2001 povzročila močno znižanje cen. Te nizke cene so nato povzročile zmanjšanje proizvodnje svežih jagod v prihodnjih letih, kar je omogočilo, da so se cene same stabilizirale. Analiza trendov je potrdila trditev, da cene zadevnega proizvoda sledijo cikličnemu nihanju, ki je zelo odvisno od vremena in velikosti pridelka.

(53)

Vendar je treba opozoriti, da se je uvoz iz Kitajske povečal za 380 %, in sicer po cenah, ki so se v obravnavanem obdobju znižale za 38 %, in da je to znatno vplivalo na finančno stanje industrije Skupnosti, ki je poročala o nevzdržnih izgubah.

(54)

Čeprav se naravno nihanje cen zamrznjenih jagod in učinek velikosti pridelka sama po sebi ne moreta šteti za edini ali glavni vzrok za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, pa so ti dejavniki vsekakor znatno vplivali na cene industrije Skupnosti.

(55)

Kot je sklenjeno v uvodnih izjavah 97 in 98 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(56)

Preiskava je tudi pokazala, da obstaja povezava med cenami industrije Skupnosti in nihanji cen, povezanimi s ciklično naravo in sezonskimi nihanji pridelka. Ta sklep potrjujejo tudi podatki iz obdobja pred obravnavanim obdobjem in po njem ter razvoj po OP.

(57)

Čeprav so ta ciklična nihanja morda poslabšala finančno stanje industrije Skupnosti, pa obsega padca cen industrije Skupnosti ter negativnega trenda, ugotovljenega pri analizi stanja industrije Skupnosti iz uvodnih izjav 66 do 85 začasne uredbe, ni mogoče pripisati zgolj „naravnemu nihanju“. Analiza učinka ciklične narave proizvoda in velikosti pridelka zato ne potrjuje utemeljitve, da bi bili ti dejavniki zadostni za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(58)

Glede na zgoraj navedeno in ker ni bilo drugih pripomb glede vzročne zveze, se sklepi iz uvodnih izjav 113 in 114 začasne uredbe potrdijo.

(59)

Glede na pripombe in dodatne navedbe, ki so jih po uvedbi začasnih ukrepov predložile zainteresirane stranke, je bilo proučeno, ali začasni sklep, tj., da uvedba ukrepov ni bila v nasprotju z interesom Skupnosti, še velja. Tako kot v začasni fazi so bili pri določitvi interesa Skupnosti upoštevani vsi različni interesi, tj. interesi industrije Skupnosti, uvoznikov, predelovalcev/uporabnikov in pridelovalcev.

(60)

Komisija je pozvala številne zainteresirane stranke, naj predložijo svoja stališča. Poleg industrije Skupnosti so bili zaslišani predstavniki uporabnikov vodilnih tržnih znamk in združenja, ki zastopajo interese uporabnikov, ter opravljeni preveritveni obiski na kraju samem.

(61)

Kot v prvotni fazi je preiskava pokazala, da je pri proizvodnji Skupnosti udeleženih veliko število proizvajalcev industrije zamrznjenih živil, ki zaposlujejo približno 2 700 ljudi za proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvoda. Obstaja tudi posredna povezava med stanjem industrije zamrznjenih živil in pridelovalcev – dobaviteljev jagod, v primeru, da gojijo slednji le vrsto jagod za zamrzovanje in je sektor za zamrzovanje edini trg za navedeni proizvod.

(62)

Treba je opozoriti, da so proizvajalci Skupnosti v obravnavanem obdobju utrpeli znatno škodo in zaradi dampinškega uvoza ustvarili 12,5-odstotno izgubo. Do teh izgub je prišlo kljub temu, da je industrija Skupnosti zmanjšala svoje stroške z znižanjem cen, ki jih je plačevala pridelovalcem za sveže jagode. Cena, plačana za sveže jagode, je bila nižja od stroškov proizvodnje pridelovalcev in zato dolgoročno ni bila primerna niti za pridelovalce niti za industrijo Skupnosti. Če bi cene zamrznjenih jagod ponovno padle pod neškodljivo raven, bi se zgodilo naslednje: industrija Skupnosti bi utrpela finančne izgube in bi dolgoročno tvegala izgubo dobave svežih jagod, saj bi bile cene, ki bi jih lahko plačali pridelovalcem, tako nizke, da bi obstajalo tveganje za opustitev proizvodnje pridelovalcev. Treba je opozoriti, da je bilo leta 2002 na Poljskem približno 96 700 komercialnih proizvajalcev svežih jagod, od katerih jih je 80 000 jagode gojilo za nadaljnjo predelavo. Čeprav je verjetno, da se je število teh proizvajalcev zmanjšalo zaradi prenove sektorja, pa je jasno, da je pridelava jagod za veliko poljskih pridelovalcev pomembna gospodarska dejavnost. Trdili so, da je sektor gojenja jagod na Poljskem ključen za številne regije v državi, za katere je sicer značilna visoka brezposelnost, in da bi se število brezposelnih še povečalo, če ukrepi ne bi bili uvedeni. Menili so tudi, da se ti pridelovalci ne morejo preusmeriti na dobičkonosnejše kulture, saj so tla na tem področju primerna predvsem za gojenje jagod.

(63)

Kot je navedeno v začasni uredbi (139), so bile cene, plačane pridelovalcem od leta 2004 dalje, tako nizke, da stroški proizvodnje niso bili pokriti.

(64)

Kot navaja poročilo Komisije iz uvodne izjave 42, je industrija poljskih pridelovalcev jagod razdrobljena in ni verjetno, da bi razen na lokalne trge zamrznjenih živil vstopili še na druge trge. Slabše finančno stanje industrije zamrznjenih živil bi zato znatno vplivalo na pridelovalce. Ob dejstvu, da so se po OP tržne cene ponovno povišale na neškodljivo raven in da se je kitajski uvoz zmanjšal, bi lahko sicer podvomili o nujnosti ukrepov za izboljšanje stanja industrije Skupnosti, vendar nič ne kaže na to, da bi bilo to povečanje trajno ali zgolj dolgoročno.

(65)

V teh okoliščinah je jasno, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v prid industriji Skupnosti in pridelovalcem ter da bi lahko imeli ti ukrepi stabilizacijski učinek na trg Skupnosti. Uvoz zamrznjenih jagod iz LRK ne bi več povzročal nižanja cen industrije Skupnosti. Proizvajalci Skupnosti bi lahko zvišali svoje cene in dosegli primerno stopnjo dobička. To bi po vsej verjetnosti pozitivno vplivalo na industrije na začetku proizvodne verige. Zato se sklene, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Skupnosti in pridelovalcev jagod.

(66)

Komisija je po ugotovitvah v prvotni fazi preiskave obiskala še dva uvoznika zadevnega proizvoda. Oba uvažata zadevni proizvod iz LRK, čeprav trgujeta tudi z jagodami, proizvedenimi v EU, kar predstavlja med 50–60 % njunih zadevnih nakupov. Treba je opozoriti, da predstavlja trgovanje z zamrznjenimi jagodami le del njunih poslovnih dejavnosti in 30–50 % splošnega prihodka. Njun uvoz iz LRK predstavlja približno 14 % vsega uvoza zadevnega proizvoda. Zato se zanju šteje, da sta reprezentativna. Oba uvoznika sta nasprotovala protidampinškim ukrepom. Preiskava je pokazala, da se glede na to, da je povpraševanje po jagodah odvisno od potreb potrošnikov, na kar pa uvedba protidampinških ukrepov ne bo vplivala, povpraševanje po zamrznjenih jagodah se po vsej verjetnosti ne bo spremenilo. Torej višje cene verjetno ne bodo vplivale na uvoznike, saj bi lahko nadaljevali z uvozom istih količin kot prej in bi lahko po vsej verjetnosti znatni del svojih dodatnih stroškov za zamrznjene jagode prenesli na uporabnike. To potrjuje tudi dejstvo, da razlika v ceni v preteklosti ni vplivala na prodajne cene in stopnje dobička uvoznikov, saj so te ostale stabilne.

(67)

Začasni sklep iz začasne uredbe, tj., da se ne pričakuje, da bo vpliv višjih cen na uvoznike velik, se potrdi.

(68)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 127 začasne uredbe, je bilo na začetku sodelovanje uporabnikov in predelovalcev omejeno. V začetni fazi postopka je imela Komisija težave pri zbiranju in preverjanju podatkov, ki bo potrdili trditve industrije uporabnikov. Zato si je Komisija po objavi začasne uredbe ponovno prizadevala za boljše sodelovanje. Opravila je dodatne obiske v prostorih osmih družb uporabnic. Pet od njih jih je predložilo podatke, ki so omočili smiselno oceno učinka. Zbrane so bile še dodatne informacije in podatki. Z njimi so službe Komisije na novo analizirale možne učinke, ki bi jih lahko imela uvedba ukrepov na uporabnike Skupnosti.

(69)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da se to sodelovanje ne sme upoštevati, saj informacije niso bile predložene v rokih, določenih v obvestilu o začetku. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so se sodelujoče družbe javile in predložile pripombe o začasnih ukrepih v skladu s pravili iz osnovne uredbe.

(70)

Informacije, preverjene na kraju samem, zadevajo približno 9 % celotne potrošnje Skupnosti. Poleg tega so bili zastopani različni sektorji uporabnikov: proizvajalci pripravkov iz jagod, ki predstavljajo delež sestavin drugih proizvodov (npr. jogurta), proizvajalci jogurtov in proizvajalci jagodnih marmelad. Sodelujoča združenja predstavljajo približno 80 % potrošnje zamrznjenih jagod Skupnosti. Taka raven reprezentativnosti je v skladu z ustaljeno prakso. Zato je treba utemeljitev o pomanjkanju reprezentativnosti zavrniti.

(71)

Industrija uporabnikov je Komisijo opozorila, da za oceno učinka ukrepov ne zadostuje zgolj analiza možnega zvišanja cene uvoženih kitajskih jagod. Ukrepi bi imeli daljnosežni vpliv na trg, ki vključuje tudi zamrznjene jagode iz drugih virov.

(72)

Temeljitejša preiskava je dejansko pokazala, da bodo ukrepi po vsej verjetnosti povzročili splošnejši dvig cen, ki bo presegel 34,2-odstotno raven začasne dajatve za kitajske jagode. Verjetno bi ukrepi privedli tudi do povišanja cen industrije Skupnosti za približno 19 %, torej do izračunane neškodljive ravni. Takšno splošno povišanje cen bi bilo dejansko neizbežno, saj za razliko od drugih sektorjev in glede na omejevalne dejavnike, kot sta vreme in velikost pridelka, druge strategije, kot denimo širitev trga v smislu obsega, za industrijo Skupnosti ne pridejo v poštev. Ker predstavljata industrija Skupnosti in kitajski uvoz skupno približno 80 % potrošnje Skupnosti, je zelo verjetno, da bodo druge države izvoznice zamrznjenih jagod v Skupnost prav tako povišale svoje cene in tako sledile državam z višjimi cenami.

(73)

V teh okoliščinah bi imeli zaradi uvedbe dajatve na ravni, določeni z začasnimi ukrepi, uporabniki jagod pri drugih dejavnostih, povezanih s predelavo jagod, v povprečju za približno 6 % višje stroške. Dejansko bi nekaj teh uporabnikov začelo ustvarjati izgube. Ker se preiskava osredotoča na zadevni proizvod zamrznjene jagode, se sklepi nanašajo na dejavnosti, povezane s predelavo jagod, in ne na druge dejavnosti zadevnih družb. Tudi pri analizi škode in dampinga je treba zagotoviti, da se primerjajo podobne dejavnosti, tj. dejavnosti, povezane s proizvodom v preiskavi.

Spodnja tabela prikazuje vpliv na stroške preverjenih uporabnikov:

(74)

Povišanje cen jagod bi najbolj vplivalo na sodelujoče proizvajalce pripravkov iz jagod in marmelad. Razlog za to je dejstvo, da so jagode najpomembnejša sestavina pri proizvodnji marmelade. Za zadevne družbe bi se stopnja dobička zmanjšala za 7 do 8 odstotnih točk, kar bi za dve od teh družb pomenilo približno 5-odstotno izgubo.

(75)

Vpliv stroškov jagod na stroške proizvodnje sodelujočih proizvajalcev jogurtov je manjši, saj so stroški mlečnih proizvodov dodani izračunu stroškov sestavin. Klub temu je bilo ugotovljeno, da je bila njihova stopnja dobička v povprečju dokaj nizka. Čeprav se celotni stroški pri proizvodnji določenega jogurta povečajo samo za 2 %, to ne zadostuje, da bi iz 1-odstotnega dobička nastala 1-odstotna izguba.

(76)

Zato bi lahko bil vpliv ukrepov na industrijo uporabnikov glede povečanja stroškov večji, kot je bilo ocenjeno v analizi, na podlagi katere so bili uvedeni začasni ukrepi. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4, pa bi se ta vpliv stroškov dolgoročno manj občutil.

(77)

Eno združenje uporabnikov je trdilo, da bi lahko dajatve škodovale mednarodno konkurenčnim uporabnikom zamrznjenih jagod s sedežem v Skupnosti. Trdilo je, da dajatev ni bilo mogoče prenesti na svoje stranke (prodajalce na drobno in distributerje), saj so številni uporabniki s svojimi strankami sklenili dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami. To pomeni, da prevzame uporabnik tveganje kakršnega koli dodatnega povišanja cen. Številni uporabniki so trdili in predložili dokaze, da so veliki prodajalci na drobno/distributerji nanje izvajali pritisk in da je bilo izredno težko dvigniti cene. S pogodbami med uporabniki in sektorjem trgovine na drobno naj bi bile določene fiksne cene za obdobje od šestih mesecev do enega leta. Zato so uporabniki trdili, da morajo dodatne stroške prevzeti sami. Glede na zgoraj navedeno je treba priznati, da so morali uporabniki vsaj kratkoročno absorbirati povišanje stroškov. Vendar pa je preiskava tudi pokazala, da bi bila ne glede na negativen vpliv ukrepov na dobičkonosnost proizvodov, ki zajemajo zadevni proizvod, splošna dobičkonosnost pri večini družb uporabnic še naprej pozitivna.

(78)

Morebiten prenos povečanja stroškov ima lahko določen vpliv na cene potrošnikov. Sadni pripravki, zlasti jogurti, so za veliko skupino potrošnikov osnovno živilo. Delež jagodnih jogurtov predstavlja 20 %–30 % celotnega trga jogurtov in čeprav noben potrošnik v zvezi s tem ni izrazil svojega stališča, ni mogoče izključiti, da bi lahko povišanje cen vsaj srednje- do dolgoročno vplivalo na potrošnike. Isto velja za jagodne marmelade.

(79)

V oddelkih 4.3 in 4.4 je pojasnjeno, da bo uvedba ukrepov verjetno vplivala na stroške sestavin uporabnikov, ki so tudi zatrjevali, da bodo morali to povečanje stroškov za čas trajanja pogodbe s sektorjem trgovine na drobno nositi sami. Vendar je mogoče domnevati, da je nesposobnost prenosa morebitnega povečanja stroškov začasna, saj je trajanje pogodb časovno omejeno.

(80)

Uporabniki so skoraj enotno zastopali stališče, da ponudba poljskih jagod sorte Senga sengana bistveno vpliva na količino in kakovost proizvodnje vseh proizvodov, ki so pripravljeni iz zamrznjenih jagod. Torej, če bi se stanje industrije Skupnosti poslabšalo, bi imelo to tudi zelo negativne posledice za uporabnike. Ni mogoče izključiti, da bi v primeru omejene razpoložljivosti ali nerazpoložljivosti poljskih jagod na trgu uporabniki imeli velike težave pri iskanju nadomestnih virov dobave za sorte jagod, proizvedenih na Poljskem. V bistvu je zelo neverjetno, da bi takšni nadomestni viri obstajali, saj so uporabniki sami navedli, da kakovosti poljskih jagod ni mogoče najti nikjer drugje. Poleg tega bi se morali uporabniki v primeru zmanjšanja konkurence tako in tako soočiti s povišanjem cen.

(81)

Preiskava je pokazala, da uvedba ukrepov ne bi bila v prid samo proizvajalcem Skupnosti, ki zaposlujejo približno 2 700 oseb, ampak tudi približno 80 000 pridelovalcem, ki se bolj ali manj preživljajo s proizvodnjo jagod.

(82)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 133 začasne uredbe, je industrija uporabnikov navedla, da je ponudba zadevnega proizvoda industrije Skupnosti bistvena za uporabnike, saj lahko le tako pokrijejo celotno ponudbo in na trgu ponudijo visokokakovostne proizvode. Preiskava je pokazala, da ciklična narava surovin za industrijo Skupnosti, tj. sezonsko nihanje pridelka, znatno vpliva na cene, kar potrjuje tudi razvoj po OP. Kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 74, pa so se v zadnji fazi obravnavanega obdobja in v OP cene tako zelo znižale, da je morala industrija Skupnosti pridelovalcem za sveže jagode plačevati po ceni, nižji od stroškov proizvodnje. Zato so morali nekateri predelovalci prenehati pridelavo jagod. Čeprav so se cene leta 2006 povišale, bi primeru ponovnega pojava nizkih cen, opaženega v obravnavanem obdobju, nedvomno prišlo do pomanjkanja ponudbe svežih jagod za industrijo Skupnosti in posledično tudi za uporabnike.

(83)

Temeljita preiskava je dejansko pokazala, da bi bil učinek protidampinške dajatve na uporabnike v tem primeru znaten. Dajatev bi zmanjšala dobičkonosnost, številnim uporabnikom pa celo povzročila finančne izgube, za nekatere tudi hujše, saj verjetno povišanja cen kratkoročno ne bodo mogli prenesti na distributerje/prodajalce na drobno. Ti učinki pa glede na splošno dobičkonosnost proučenih uporabnikov niso tako zelo pomembni.

(84)

Industrija uporabnikov je trdila, da v primeru odprave ukrepov predelovalna industrija zaradi pogodb z industrijo trdovine na drobno, s katerimi so določene fiksne cene, povečanja stroškov ne bi mogla prenesti na sektor trgovine na drobno. Glede na to, da je veljavnost teh pogodb omejena, se predvideva, da bi to veljalo samo za obdobje 6–12 mesecev.

(85)

Zato se zdi, da bi uvedba dokončnih ukrepov znatno vplivala na uporabnike zamrznjenih jagod, vendar verjetno le začasno. Če pa ukrepi ne bi bili uvedeni in bi ponovno prišlo do znižanja cen, bi to industriji Skupnosti in pridelovalcem povzročilo znatno in trajno škodo.

(86)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dajatev na uvoz zamrznjenih jagod s poreklom iz LRK.

(87)

Glede na dokončne sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški izvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(88)

Obstaja več vrst protidampinških ukrepov. Komisija ima pri izbiri ukrepov sicer na voljo več vrst, namen pa je pri vseh enak, in sicer odprava učinkov škodljivega dampinga. V začasni uredbi je bila v skladu s pravilom nižje dajatve uvedena dajatev ad valorem, in sicer v višini 0 % za proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO, v višini 12,6 % za proizvajalca izvoznika, ki mi je bila odobrena IO, ter v višini 34,2 % za vse druge družbe.

(89)

Po sprejetju začasnih ukrepov se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, leta 2006, tj. leto po obdobju preiskave, cena zadevnega proizvoda na trgu Skupnosti zvišala za +/– 20 %. Glede na to, da gre pri zadevnemu proizvodu za sorazmerno homogen proizvod in da v teh okoliščinah ukrepi uporabnikov ne bi nesorazmerno obremenjevali, se šteje, da bi bila minimalna uvozna cena (v nadaljevanju „MUC“) v tem primeru najprimernejša oblika ukrepa. Opozoriti je treba, da je namen minimalne uvozne cene isti kot namen dajatve ad valorem, tj. odprava učinkov škodljivega dampinga. Pri tej obliki dajatve, se dajatev ne bo plačevala za uvoz po ceni CIF meja Skupnosti, ki je enak minimalni uvozni ceni ali višji. Če se uvoz izvede po nižji ceni, bi se plačala razlika med dejansko ceno in MUC.

(90)

Raven minimalne uvozne cene je bila določena na podlagi istih ugotovitev, torej na istih stopnjah dampinga in nelojalnega nižanja cen, kot so določene v začasni uredbi.

(91)

Pri določanju MUC so se upoštevali ugotovljene stopnje dampinga in zneski dajatev, potrebni za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti.

(92)

V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba dokončno dajatev določiti na stopnji dampinga ali škode, odvisno od tega, katera je nižja. V skladu s tem pravilom je bilo treba določiti neškodljivo ceno oziroma neškodljivo MUC. Slednja se je nato primerjala s posebno nedampinško MUC za posamezno družbe, ki je temeljila na normalni vrednosti, prilagojeni neto ceni franko meja Skupnosti.

(93)

Za izračun neškodljive cene je bilo treba upoštevati stopnjo dajatev, potrebno za kritje stroškov proizvodnje industrije Skupnosti in ustvarjanje dobička pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila pri normalnih konkurenčnih pogojih. Ker ni bilo nobenih novih pripomb zainteresiranih strank, je bila stopnja dobička v višini 6,5 % določena na podlagi premislekov iz uvodne izjave 144 začasne uredbe.

(94)

Zamrznjene jagode se uvažajo pod tremi različnimi oznakami kombinirane nomenklature („oznake KN“) z različnimi stopnjami carin, odvisno od količine dodanega sladkorja ali drugih sladil v uvoženem proizvodu. Za upoštevanje različnih stopenj carin je bilo treba za vsako oznako KN določiti drugačno MUC.

(95)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 153 začasne uredbe, en kitajski proizvajalec izvoznik zamrznjenih jagod ni izvažal po dampinški ceni. Zato se za izvoz te družbe protidampinški ukrep ne bo uporabil.

(96)

V vseh drugih primerih pa je bilo ugotovljeno, da je neškodljiva MUC v višini 684,20 EUR, ki se uporablja za ves kitajski izvoz, nižja od zadevnih nedampinških MUC. Zato je bila MUC za ves drug izvoz iz LRK določena na ravni neškodljive MUC.

(97)

Za uvoz po ceni CIF meja Skupnosti, ki je enaka ali višja od MUC, se dajatev ne bo plačevala. Pri uvozu po ceni, nižji od MUC, se bo plačevala dajatev, ki ustreza razliki med dejansko plačano ceno in MUC.

(98)

Začasne dajatve v obliki dajatve ad valorem med 0 in 34,2 %, ki so se uporabljale pred 19. oktobrom 2006 za uvoženi proizvod, se sprostijo. Dokončno pobiranje dajatev ad valorem ne bi bilo sorazmerno z odpravo škodljivega dampinga, glede na to, da so bile cene v tem obdobju znatno višje od MUC.

(99)

Dajatev, ki temelji na MUC, bo verjetno težje izvrševati in bo dovzetnejša za nepravilno prijavo carinske vrednosti blaga kot druge oblike ukrepa. Glede na nevarnost nadomestnih ureditev v tem tržnem sektorju je treba uvesti dvojni sistem ukrepov. Ta dvojni sistem sestavljata MUC in fiksna dajatev. V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je bila fiksna dajatev izračunana na podlagi tehtanega povprečja stopnje škode, saj je bilo ugotovljeno, da je to povprečje nižje od tehtanega povprečja stopnje dampinga. Da se dejansko zagotovi učinkovito upoštevanje MUC, je treba uvoznike opozorit na to, da se za zadevne transakcije uporabi fiksna carinska stopnja za nazaj, kadar se po preverjanju, opravljenem po uvozu, ugotovi, da (i) je neto cena franko meja Skupnosti, ki jo je dejansko plačal prvi neodvisni kupec v Skupnosti („cena po uvozu“), nižja od neto cene franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, kakor izhaja iz carinske deklaracije; in (ii) da je cena po uvozu nižja od MUC; fiksna carinska stopnja pa se ne uporabi v primeru, ko je zaradi uporabe fiksne dajatve in cene po uvozu znesek (dejansko plačana cena plus fiksna dajatev) še naprej nižji od MUC. V takem primeru se uporabi znesek dajatve, ki ustreza razliki med MUC in ceno po uvozu. Carinski organi morajo Komisijo nemudoma obvestiti, kadar koli ugotovijo znake nepravilne prijave.

(100)

V tem smislu in za obravnavo izraženih pomislekov namerava Komisija vzpostaviti dva posebna stebra za zagotovitev, da bodo ukrepi še naprej ustrezni in se jih bo tudi v celoti spoštovalo. Prvi temelji na Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (6), med drugim na členu 78, v skladu s katerim lahko carinski organi preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne in izvozne transakcije v zvezi z zadevnim blagom ali na poznejše trgovske posle z istim blagom. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih transakcijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki. Omenjeni organi lahko preverijo tudi blago.

(101)

Drugič, za čim boljše zavarovanje pred možnimi absorpcijami ukrepov, zlasti pri povezanih družbah, Komisija objavlja svojo namero o takojšnjem začetku pregleda v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe in razmišlja o morebitni uvedbi registracije uvoza v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, če bi bili za primere absorpcij predloženi kakršni koli dokazi.

(102)

Komisija bo med drugim upoštevala informacije o nadzoru uvoza, ki jih predložijo nacionalni carinski organi, ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe –