Този документ е извадка от уебсайта EUR-Lex.
Документ 32007D0624
Decision No 624/2007/EC of the European Parliament and of the Council of 23 May 2007 establishing an action programme for customs in the Community (Customs 2013)
Odločba št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)
Odločba št. 624/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)
UL L 154, 14.6.2007г., стр. 25—31
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
Вече не е в сила, Дата на изтичане на валидността: 31/12/2013; razveljavil 32013R1294
Отношение | Акт | Коментар | Част, до която се отнася | От | До |
---|---|---|---|---|---|
отменяне | 32003D0253 |
Отношение | Акт | Коментар | Част, до която се отнася | От | До |
---|---|---|---|---|---|
отменен от | 32013R1294 |
14.6.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 154/25 |
ODLOČBA št. 624/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 23. maja 2007
o vzpostavitvi akcijskega programa za carino v Skupnosti (Carina 2013)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Glavni cilj Skupnosti v prihodnjih letih je doseči rast in odprtje delovnih mest, kakor je določeno v okviru obnovljene Lizbonske strategije. Prejšnji programi na carinskem področju, zlasti Odločba št. 253/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2003 o sprejetju akcijskega programa za carino v Skupnosti („Carina 2007“) (3) (v nadaljevanju „Carina 2007“), so pomembno pripomogli k uresničitvi navedenega cilja in splošnih ciljev carinske politike. Zato je ustrezno nadaljevati dejavnosti, ki so bile začete v okviru navedenih programov. Nov program (v nadaljevanju „Program“) bi moral biti vzpostavljen za obdobje šestih let, da bi bilo trajanje Programa usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira, vključenega v Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4). |
(2) |
Carinske uprave imajo pomembno vlogo pri zaščiti interesov Skupnosti, še zlasti njenih finančnih interesov. Zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite državljanom Skupnosti in gospodarskim subjektom na kateri koli točki carinskega območja Skupnosti, kjer se izvajajo postopki carinjenja. V tem smislu je cilj carinske politike, ki jo je določila Skupina za carinsko politiko, zagotoviti, da nacionalne carinske uprave delujejo tako uspešno in učinkovito ter se odzivajo na vsakršno zahtevo, ki se pojavi zaradi spreminjajočega carinskega okolja, kakor da bi šlo za eno samo upravo. Zato je pomembno, da je Program skladen in v podporo splošni carinski politiki in da podpira Skupino za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Izvajanje Programa bi morale usklajevati ter organizirati Komisija in države članice v okviru skupne politike, ki jo oblikuje Skupina za carinsko politiko. |
(3) |
Pri ukrepih na carinskem področju je treba dati prednost izboljšanju kontrol in boja proti goljufijam, zniževanju stroškov gospodarskih subjektov zaradi uskladitve s carinsko zakonodajo, zagotovitvi učinkovitega upravljanja kontrole blaga na zunanji meji ter zaščiti državljanov Evropske unije na področju varstva in varnosti mednarodne dobavne verige. Skupnost bi zato morala biti sposobna, da v okviru svojih pooblastil daje podporo delovanju carinskih uprav držav članic, vsaka možnost za upravno sodelovanje in medsebojno upravno pomoč, ki jo omogočajo predpisi Skupnosti, pa bi morala biti izkoriščena v celoti. |
(4) |
V podporo procesu pristopa držav kandidatk bi bilo treba carinskim upravam teh držav zagotoviti potrebno podporo, da bi lahko od dneva svojega pristopa izvajale celoten sklop nalog, predpisanih z zakonodajo Skupnosti, vključno z upravljanjem prihodnje zunanje meje. Zato bi moral Program omogočati sodelovanje držav kandidatk in možnih držav kandidatk. |
(5) |
Da bi podprli carinske reforme v državah, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki, je ustrezno, da se zagotovi možnosti, da pod določenimi pogoji sodelujejo v določenih dejavnostih Programa. |
(6) |
Zaradi vedno večje globalizacije trgovine, razvoja novih trgov ter sprememb v načinih in hitrosti pretoka blaga morajo carinske uprave okrepiti odnose med seboj ter s podjetji, pravnimi in strokovnimi krogi ali drugimi subjekti, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino. Program bi moral osebam, ki so predstavniki teh krogov ali subjektov, omogočiti sodelovanje v dejavnostih Programa, kadar je to ustrezno. |
(7) |
Vseevropski sistemi za varno računalniško komunikacijo in izmenjavo informacij, ki so financirani v okviru Carine 2007, so nujni za delovanje carine znotraj Skupnosti in za izmenjavo informacij med carinskimi upravami in bi jih bilo treba še naprej podpirati v okviru Programa. |
(8) |
Izkušnje, ki si jih je pridobila Skupnost s prejšnjimi carinskimi programi, so pokazale, da povezovanje uradnikov iz različnih nacionalnih uprav pri njihovi poklicni dejavnosti lahko ob uporabi načinov, kakor so primerjalne analize, projektne skupine, seminarji, delavnice, delovni obiski, usposabljanje in ukrepi spremljanja, v veliki meri prispeva k doseganju ciljev teh programov. Navedene dejavnosti bi bilo zato treba nadaljevati, medtem ko bi bilo treba omogočiti razvoj novih načinov takrat, kadar se bo treba še bolj učinkovito odzvati na potrebe, ki se lahko pojavijo. |
(9) |
Carinski uradniki morajo imeti zadostno jezikovno znanje, da bi lahko sodelovali v Programu. Sodelujoče države bi morale biti pristojne za zagotovitev potrebnega jezikovnega usposabljanja svojih uradnikov. |
(10) |
Vmesna ocena Carine 2007 je potrdila potrebo po skupni uporabi informacij in znanja med upravami ter med upravami in Komisijo na bolj strukturiran način in utrditev znanja, pridobljenega med dogodki v okviru programa. Zato bi bilo treba v Programu posebno pozornost posvetiti skupni uporabi informacij in upravljanju znanja. |
(11) |
Čeprav nosijo glavno odgovornost za doseganje ciljev Programa sodelujoče države, je potrebno ukrepanje Skupnosti za uskladitev dejavnosti, za katere si prizadeva Program, ter za zagotovitev infrastrukture in potrebnih spodbud. |
(12) |
Ker ciljev te odločbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker se jih zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev. |
(13) |
Ta odločba določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja Programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. |
(14) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5) – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Uvedba Programa
1. Uvede se večletni akcijski program za carine v Skupnosti (Carina 2013) (v nadaljevanju „Program“), za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013, ki bo v podporo in dopolnitev ukrepov, ki jih izvajajo države članice za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga na carinskem področju.
2. Dejavnosti Programa so:
(a) |
komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij; |
(b) |
primerjalna analiza; |
(c) |
seminarji in delavnice; |
(d) |
projektne skupine in usmerjevalne skupine; |
(e) |
delovni obiski; |
(f) |
usposabljanje; |
(g) |
ukrepi spremljanja; |
(h) |
katere koli druge dejavnosti, potrebne za uresničitev ciljev Programa. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„uprava“ pomeni javne organe in druga telesa v sodelujočih državah, odgovorne za upravljanje carine ali dejavnosti, povezanih s carino; |
2. |
„uradnik“ pomeni člana uprave. |
Člen 3
Sodelovanje v Programu
1. Sodelujoče države so države članice in države iz odstavka 2.
2. Program omogoča sodelovanje:
(a) |
državam kandidatkam, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, določenimi v ustreznih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta; |
(b) |
možnim državam kandidatkam skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti. |
3. V Programu lahko sodelujejo določene države partnerice, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki, če so se te države na ravni ustrezne zakonodaje in upravnih metod dovolj približale Skupnosti ter skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Skupnosti.
4. Sodelujoče države bodo predstavljali uradniki ustrezne uprave.
Člen 4
Splošni cilji
1. Program je oblikovan tako, da zagotavlja izpolnitev naslednjih splošnih ciljev:
(a) |
zagotovitve ujemanja dejavnosti na carinskem področju s potrebami notranjega trga, vključno z varnostjo dobavne verige in poenostavitvijo trgovine, ter podpiranja strategije za rast in delovna mesta; |
(b) |
vzajemnega delovanja in izpolnjevanja nalog carinskih uprav držav članic tako učinkovito, kakor da bi bile ena sama uprava, ob zagotavljanju kontrol z enakovrednimi rezultati na vsaki točki carinskega območja Skupnosti in podpore zakoniti poslovni dejavnosti; |
(c) |
potrebne zaščite finančnih interesov Skupnosti; |
(d) |
krepitve varstva in varnosti; |
(e) |
priprave držav, navedenih v členu 3(2) za pristop, vključno z izmenjavo izkušenj in znanja s carinskimi upravami zadevnih držav. |
2. Skupni pristop glede carinske politike se bo še naprej prilagajal novemu razvoju dogodkov v partnerstvu med Komisijo in državami članicami v Skupini za carinsko politiko, ki jo sestavljajo Komisija in vodje carinskih uprav držav članic ali njihovi predstavniki. Komisija redno obvešča Skupino za carinsko politiko o ukrepih, ki se nanašajo na izvajanje Programa.
Člen 5
Posebni cilji
Posebni cilji Programa so:
(a) |
zmanjšati upravno obremenitev in stroške gospodarskih subjektov zaradi usklajevanja na podlagi boljše standardizacije in poenostavitve carinskih sistemov in kontrol ter ohranjati odprto in pregledno sodelovanje s poslovnimi subjekti; |
(b) |
opredeliti, razviti in uporabiti najboljšo delovno prakso zlasti na področju predhodnega in naknadnega inšpekcijskega nadzora, analize tveganja, carinskih kontrol in poenostavljenih postopkov; |
(c) |
ohraniti sistem merjenja učinkovitosti carinskih uprav držav članic, da bi se izboljšala njihova uspešnost in učinkovitost; |
(d) |
podpirati ukrepe za preprečevanje nepravilnosti, zlasti s hitrim zagotavljanjem informacij o tveganjih mejnim carinskim organom; |
(e) |
zagotavljanje enotnega in nedvoumnega uvrščanja v tarifo v Skupnosti, zlasti z izboljšanjem usklajenosti in sodelovanja med laboratoriji; |
(f) |
podpirati oblikovanje vseevropskega okolja elektronske carine z razvojem interoperabilnih komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij skupaj s potrebnimi zakonskimi in upravnimi spremembami; |
(g) |
vzdrževati obstoječe komunikacijske in informacijske sisteme ter po potrebi razviti nove sisteme; |
(h) |
izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali podporo carinskim upravam držav, ki se pripravljajo za pristop; |
(i) |
prispevati k razvoju visoko kakovostnih carinskih uprav v tretjih državah; |
(j) |
izboljšati sodelovanje med carinskimi upravami držav članic in tretjih držav, zlasti držav partneric, ki sodelujejo pri Evropski sosedski politiki; |
(k) |
razviti in okrepiti skupno usposabljanje. |
Člen 6
Delovni program
Komisija vsako leto oblikuje delovni program v skladu s postopkom, navedenim v členu 20(2).
POGLAVJE II
DEJAVNOSTI PROGRAMA
Člen 7
Komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij
1. Komisija in sodelujoče države zagotovijo delovanje komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij iz odstavka 2.
2. Komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij so:
(a) |
skupno komunikacijsko omrežje/skupni sistemski vmesnik (CCN/CSI); |
(b) |
računalniško podprt tranzitni sistem (CTS); |
(c) |
tarifni sistemi, zlasti sistem razširjanja podatkov (DDS), kombinirana nomenklatura (KN), informacijski sistem integrirane Skupnosti (TARIC), sistem evropskih zavezujočih tarifnih informacij (EBTI), sistem upravljanja tarifnih kvot in nadzorstva (TQS), informacijski sistem tarifnih opustitev (OPUSTITVE), sistem upravljanja s primerki (SMS), informacijski sistem postopkov predelave (ISPP), evropski carinski seznam kemičnih snovi (ECICS) in sistem registriranih izvoznikov (REX); |
(d) |
sistemi za povečanje varnosti iz Uredbe (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (6), vključno s sistemom Skupnosti za obvladovanje tveganja, sistemom kontrole izvoza (ECS), sistemom kontrole uvoza (ICS) in sistemom pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO); |
(e) |
kateri koli novi komunikacijski sistemi in sistemi izmenjave informacij, povezani s carino, vključno elektronski carinski sistemi, ter vzpostavljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti in predvideni v delovnemu programu, navedenem v členu 6. |
3. Skupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij so strojna oprema, programska oprema in omrežne povezave, ki so skupne vsem sodelujočim državam. Komisija sklene v imenu Skupnosti potrebne pogodbe, v katerih je zagotovljena operativnost teh komponent.
4. Neskupnostne komponente komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij vključujejo nacionalne podatkovne baze, ki so del teh sistemov, omrežne povezave med skupnostnimi in neskupnostnimi komponentami, ter takšno programsko in strojno opremo, za katero vsaka sodelujoča država meni, da je ustrezna za popolno delovanje navedenih sistemov povsod v njeni upravi. Sodelujoče države zagotovijo stalno delovanje neskupnostnih komponent, ter njihovo interoperabilnost s komponentami Skupnosti.
5. Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami uskladi tiste vidike oblikovanja in delovanja skupnostnih in neskupnostnih komponent in infrastrukture, ki so opredeljeni v odstavku 2 in so potrebni za zagotovitev operabilnosti, medsebojne povezave in neprestanih izboljšav. Komisija in sodelujoče države storijo vse, kar je v njihovi moči za upoštevanje časovnih načrtov in rokov, določenih za ta namen.
6. Komisija lahko omogoči dostop do CCN/CSI drugim upravam za carinske ali necarinske namene. Za kritje s tem povezanih stroškov se lahko zahteva finančni prispevek.
Člen 8
Primerjalna analiza
Primerjalno analizo v obliki primerjave delovnih metod, postopkov ali procesov, ki vključujejo dogovorjene kazalnike s ciljem opredeliti načine najboljše prakse, lahko izvedeta dve sodelujoči državi ali več.
Člen 9
Seminarji in delavnice
Komisija in sodelujoče države skupaj organizirajo seminarje in delavnice ter zagotovijo razširjanje sklepnih ugotovitev takih seminarjev in delavnic.
Člen 10
Projektne skupine in usmerjevalne skupine
Komisija lahko v sodelovanju s sodelujočimi državami oblikuje projektne skupine, ki so pristojne za izvedbo posebnih nalog, ki jih je treba dokončati v določenem roku, in usmerjevalne skupine za izvedbo dejavnosti, ki so usklajevalnega značaja.
Člen 11
Delovni obiski
1. Sodelujoče države organizirajo delovne obiske uradnikov. Delovni obiski ne smejo biti daljši od enega meseca. Uradniki in zadevne uprave morajo vsak delovni obisk posvetiti določeni poklicni dejavnosti, jo primerno pripraviti in nato oceniti. Delovni obiski so lahko operativne narave ali pa so ciljno usmerjeni k posameznim prednostnim dejavnostim.
2. Sodelujoče države gostujočim uradnikom omogočijo učinkovito sodelovanje pri dejavnostih v upravi gostiteljici. V ta namen so gostujoči uradniki pooblaščeni za izvajanje nalog, ki so jim zaupane. Pristojni organi sodelujočih držav lahko navedeno pooblastilo omejijo, če okoliščine to zahtevajo in zlasti zaradi upoštevanja posebnih zahtev pravnih sistemov posamezne sodelujoče države.
3. Med delovnim obiskom se civilnopravna odgovornost uradnika, ki opravlja naloge v okviru izmenjave, obravnava enako kot civilnopravna odgovornost uradnika uprave gostiteljice. Gostujoče uradnike vežejo enaka pravila varovanja poklicne tajnosti kot uradnike uprave gostiteljice.
Člen 12
Usposabljanje
1. Sodelujoče države v sodelovanju s Komisijo spodbujajo sodelovanje med nacionalnimi ustanovami za usposabljanje, zlasti:
(a) |
z določitvijo standardov usposabljanja, razvojem obstoječih programov usposabljanja in, kadar je ustrezno, z razvojem obstoječih izobraževalnih ter novih modulov, ki uporabljajo e-učenje, zaradi oblikovanja skupnega jedra za usposabljanje uradnikov na področju celotnega sklopa carinskih predpisov in postopkov, da jim tako omogoči pridobitev potrebnih poklicnih spretnosti in znanja; |
(b) |
kadar je to ustrezno, s spodbujanjem in zagotovitvijo dostopa do tečajev usposabljanja na carinskem področju, ki jih sodelujoča država organizira za svoje uradnike, za uradnike iz vseh sodelujočih držav; |
(c) |
kadar je to ustrezno, z zagotavljanjem potrebne infrastrukture in pripomočkov za skupno e-učenje in vodenje usposabljanja na carinskem področju. |
2. Sodelujoče države, po potrebi, module e-učenja iz točke (a) odstavka 1, ki se skupaj razvijajo, vključijo v svoje nacionalne programe usposabljanja.
Sodelujoče države zagotovijo, da je njihovim uradnikom zagotovljeno začetno in nadaljnje usposabljanje, ki je potrebno za pridobitev skupnih poklicnih spretnosti in znanja v skladu s programi usposabljanja. Sodelujoče države spodbujajo jezikovno usposabljanje uradnikov, ki jim je potrebno za osvojitev zadostne ravni jezikovnega znanja, da lahko sodelujejo pri Programu.
Člen 13
Ukrepi spremljanja
1. Komisija sklene v sodelovanju z državami članicami, katera posamezna področja carinske zakonodaje Skupnosti so lahko predmet spremljanja.
2. Takšno spremljanje izvajajo skupne skupine, ki jih sestavljajo carinski uradniki iz držav članic in uradniki Komisije. Te skupine glede na vsebinska vprašanja ali v skladu z regionalnim pristopom obiščejo različne točke na carinskem območju Skupnosti, kjer carinske uprave izvajajo svoje naloge. Skupine analizirajo prakse carine na nacionalni ravni, opredelijo težave pri izvajanju predpisov ter po potrebi dajo predloge za prilagoditev predpisov Skupnosti in delovnih metod z namenom, da se izboljša uspešnost carinskih dejavnosti v celoti. Poročila skupin se pošljejo državam članicam in Komisiji.
Člen 14
Sodelovanje pri dejavnostih v okviru Programa
Predstavniki mednarodnih organizacij, uprav tretjih držav in gospodarskih subjektov ter njihovih organizacij lahko sodelujejo v dejavnostih, organiziranih v okviru Programa, kadar koli je koristno za dosego ciljev iz členov 4 in 5.
Člen 15
Skupna uporaba informacij
Komisija v sodelovanju s sodelujočimi državami razvije skupno uporabo informacij, ki so pridobljene pri dejavnostih Programa.
POGLAVJE III
FINANČNE DOLOČBE
Člen 16
Finančni okvir
1. Finančna sredstva za izvajanje Programa v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 znašajo 323 800 000 EUR.
2. Letno dodelitev proračunskih sredstev odobri proračunski organ v mejah večletnega načrta finančnega okvira, v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.
Člen 17
Izdatki
1. Izdatke, potrebne za izvedbo Programa, krijejo Skupnost in sodelujoče države v skladu z odstavki 2 do 5.
2. Skupnost krije naslednje izdatke:
(a) |
stroške nabave, razvoja, vgradnje, vzdrževanja in dnevnega delovanja skupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij, navedenih v členu 7(3); |
(b) |
potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja uradnikov iz sodelujočih držav v zvezi s primerjalnimi analizami, delovnimi obiski, seminarji in delavnicami, projektnimi skupinami ter usmerjevalnimi skupinami, usposabljanjem in ukrepi spremljanja; |
(c) |
organizacijske stroške seminarjev in delavnic; |
(d) |
potne stroške in nadomestilo za stroške bivanja zaradi sodelovanja zunanjih strokovnjakov in sodelujočih iz člena 14; |
(e) |
stroške nabave, razvoja, vgradnje in vzdrževanja sistemov usposabljanja in modulov usposabljanja, kadar so skupni za vse sodelujoče države; |
(f) |
stroške morebitnih drugih dejavnosti, navedenih v točki (h) člena 1(2), v višini največ 5 % celotnih stroškov Programa. |
3. Sodelujoče države krijejo naslednje izdatke:
(a) |
stroške nabave, razvoja, namestitve, vzdrževanja in dnevnega delovanja neskupnostnih komponent komunikacijskih sistemov in sistemov izmenjave informacij, navedenih v členu 7(4); |
(b) |
stroške, povezane z začetnim in nadaljnjim usposabljanjem svojih uradnikov, zlasti z njihovim jezikovnim usposabljanjem. |
4. Sodelujoče države sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo dodeljenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.
Komisija v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7) (v nadaljevanju „Finančna uredba“), določi pravila, ki se nanašajo na plačilo stroškov, in jih sporoči sodelujočim državam.
5. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi za Program se lahko krijejo tudi stroški, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, neposredno potrebnih za upravljanje Programa in dosego njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroški, povezani z IT omrežji za izmenjavo informacij, in vsi drugi stroški upravne in tehnične pomoči, ki pri Komisiji lahko nastanejo pri upravljanju Programa.
Člen 18
Uporabnost Finančne uredbe
Finančna uredba se uporablja za vse subvencije, odobrene v skladu z obstoječo odločbo v smislu naslova VI Finančne uredbe. Zlasti je za subvencije potrebno predhodno pisno soglasje upravičenca v smislu člena 108 Finančne uredbe in na podlagi pravil za izvajanje, sprejetih v skladu z Uredbo, v katerem je navedeno, da upravičenec sprejme revizijo Računskega sodišča glede uporabe dodeljenih sredstev.
Člen 19
Finančni nadzor
Odločitve o financiranju in vsi sporazumi ali pogodbe, ki izhajajo iz te odločbe, so predmet finančnega nadzora in po potrebi revizij Komisije na kraju samem, v katere je vključen Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), in Računskega sodišča. Takšne revizije se lahko opravijo brez predhodne najave.
POGLAVJE IV
DRUGE DOLOČBE
Člen 20
Odbor
1. Komisiji pomaga „Odbor Carina 2013“ (v nadaljevanju „odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Člen 21
Nadaljnje spremljanje
Komisija Program stalno ocenjuje skupaj s sodelujočimi državami.
Člen 22
Vmesne in končne ocene
1. Vmesne in končne ocene Programa se opravijo v okviru pristojnosti Komisije na podlagi poročil iz odstavka 2 in drugih ustreznih informacij. Program se ocenjuje glede na cilje, opredeljene v členih 4 in 5.
Vmesna ocena je pregled rezultatov, pridobljenih na podlagi vmesne točke trajanja Programa glede učinkovitosti in uspešnosti, ter nadaljnje ustreznosti začetnih ciljev Programa. Poleg tega oceni porabo sredstev in napredek pri nadaljnjem spremljanju in izvajanju.
Končna ocena se osredotoči na učinkovitost in uspešnost dejavnosti v okviru Programa.
2. Sodelujoče države Komisiji predložijo naslednja ocenjevalna poročila:
(a) |
pred 1. aprilom 2011 vmesno ocenjevalno poročilo o ustreznosti, učinkovitosti in uspešnosti Programa; |
(b) |
pred 1. aprilom 2014 končno ocenjevalno poročilo, ki med drugim vsebuje oceno učinkovitosti in uspešnosti Programa. |
3. Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 in drugih ustreznih informacij predloži Evropskemu parlamentu in Svetu naslednja ocenjevalna poročila:
(a) |
pred 1. avgustom 2011 vmesno ocenjevalno poročilo in sporočilo o umestnosti nadaljevanja Programa; |
(b) |
pred 1. avgustom 2014 končno ocenjevalno poročilo. |
Ta poročila se pošljejo v vednost Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 23
Razveljavitev
Odločba št. 253/2003/ES se razveljavi s 1. januarjem 2008.
Vendar finančne obveznosti, povezane z ukrepi iz navedene odločbe, še naprej veljajo v skladu z navedeno odločbo do njihove izpolnitve.
Člen 24
Začetek veljavnosti
Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2008.
Člen 25
Naslovljenci
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 23. maja 2007
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
G. GLOSER
(1) UL C 324, 30.12.2006, str. 78.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. aprila 2007.
(3) UL L 36, 12.2.2003, str. 1. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).
(4) UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
(5) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(6) UL L 117, 4.5.2005, str. 13.
(7) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.