27.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/33

(1)

Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države; ta načela so skupna vsem državam članicam.

(2)

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (2), ob upoštevanju njenega statusa in področja uporabe ter priloženih pojasnil, odraža pravice, kot izhajajo predvsem iz skupnih ustavnih tradicij in skupnih mednarodnih obveznosti držav članic, iz Pogodbe o Evropski uniji, pogodb Skupnosti, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta ju sprejela Skupnost in Svet Evrope, ter iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice.

(3)

Evropski svet je novembra 2004 priznal pomen komunikacije s spodbujanjem dejavnega državljanstva pri zbliževanju med slehernim posameznikom in evropskim projektom.

(4)

Komisija je v Sporočilu z dne 15. oktobra 2003 Svetu in Evropskemu parlamentu o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji poudarila pomen vloge civilne družbe na področju varstva in spodbujanja temeljnih pravic; zato bi Komisija morala vzpostaviti odprt, pregleden in reden dialog s civilno družbo.

(5)

V skladu s Haaškim programom krepitev medsebojnega sodelovanja terja izrecne napore za izboljšanje medsebojnega razumevanja med pravosodnimi organi in različnimi pravnimi sistemi. V tem pogledu bi morale biti evropske mreže nacionalnih javnih organov deležne posebne pozornosti in podpore.

(6)

Konferenca evropskih ustavnih sodišč in Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije zlasti z vzdrževanjem ustreznih zbirk podatkov prispevata k izmenjavi mnenj in izkušenj v zadevah glede sodne prakse ter organizacije in delovanja svojih članov pri opravljanju njihovih sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti. Obstajati bi morala možnost sofinanciranja dejavnosti omenjene konference in združenja, kolikor zadevni izdatki izhajajo iz prizadevanj za cilj v splošnem evropskem interesu. Vendar pa takšno sofinanciranje ne bi smelo pomeniti, da bi kakšen prihodnji program zajemal takšne mreže, niti ne bi smelo prejudicirati, da bi bile tudi druge evropske mreže upravičene do podpore za svoje dejavnosti v skladu s tem sklepom.

(7)

Primerno je poudariti pomen obveščanja in komunikacije, povezane s pravicami, ki so z državljanstvom Unije podeljene državljanom, da bi se izboljšalo ozaveščenost državljanov o njihovih pravicah in državljanom zagotovilo enostaven dostop do zanesljivih informacij.

(8)

Spodbujanje medverskega in multikulturnega dialoga na ravni Evropske unije bi prispevalo k ohranjanju in krepitvi miru in temeljnih pravic.

(9)

Cilji tega programa bi morali dopolnjevati cilje Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 168/2007 (3), in bi morali biti osredotočeni na tista področja, kjer se lahko doseže evropska dodana vrednost. V te namene bi bilo treba zagotoviti ustrezno usklajevanje.

(10)

Da bi se doseglo dopolnjevanje in zagotovila čim boljša izraba virov, bi bilo treba zagotoviti, da se prepreči vsako podvajanje med ukrepi tega programa in dejavnostmi mednarodnih organizacij, ki so pristojne za področje temeljnih pravic, kakor so dejavnosti Sveta Evrope, hkrati pa dovoliti skupne dejavnosti za doseganje ciljev tega programa. V te namene bi bilo treba zagotoviti ustrezno usklajevanje.

(11)

V skladu z načelom razširitve programov Skupnosti na države kandidatke in države Zahodnega Balkana, kot je zapisano v Solunski agendi, bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic, držav kandidatk in držav Zahodnega Balkana. Pogoj za takšno sodelovanje bi moralo biti izpolnjevanje splošnih pogojev iz dvostranskega sporazuma in prispevanje v proračun programa. Če to zasleduje cilj zadevnega ukrepa, bi moralo biti organom, telesom ali nevladnim organizacijam držav, ki ne sodelujejo v tem programu, omogočeno, da se kot partnerji pridružijo posameznim ukrepom, vendar ne kot glavni upravičenci projekta.

(12)

Prav tako bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (4), Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija (5) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (6).

(13)

Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), (v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in administrativnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(14)

Finančna uredba zahteva, da se za pokrivanje donacij za poslovanje sprejme temeljni akt.

(15)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9), pri čemer bi bilo treba ukrepe, za katere se uporablja postopek v upravljalnem odboru, razlikovati od tistih, za katere se uporablja postopek v svetovalnem odboru, s tem da je v določenih primerih slednji zaradi večje učinkovitosti primernejši.

(16)

Ker ciljev programa, in sicer podpore združenjem civilne družbe, boja proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter varstva temeljnih pravic in varstva državljanskih pravic, države članice z medverskim in multikulturnim dialogom ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov programa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(17)

Za sprejetje tega sklepa Pogodba ne predvideva nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 308 Pogodbe.

(18)

Da bi zagotovili učinkovito in pravočasno izvajanje tega programa, bi se moral ta sklep uporabljati od 1. januarja 2007.

(19)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje (10) –

(a)

spodbujanje razvoja evropske družbe, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, kot so priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

(b)

krepitev civilne družbe in spodbujanje odprtega, preglednega in rednega dialoga na področju temeljnih pravic;

(c)

boj proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter spodbujanje boljšega medverskega in medkulturnega razumevanja in večje strpnosti v vsej Evropski uniji;

(d)

izboljšanje stikov, izmenjave informacij in povezovanja v mreže med pravosodnimi in upravnimi organi ter pravnimi poklici, tudi s podporo pravosodnemu usposabljanju, s ciljem boljšega medsebojnega razumevanja med omenjenimi organi in strokovnjaki.

(a)

spodbujanje temeljnih pravic, kot so priznane v členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, in seznanjanje vseh državljanov o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva Unije, da bi se državljane Unije spodbudilo k dejavni udeležbi v demokratičnem življenju Unije;

(b)

po potrebi preučevanje spoštovanja posameznih temeljnih pravic pri izvajanju prava Skupnosti v Evropski uniji in njenih državah članicah ter pridobivanje mnenj o posameznih vprašanjih, povezanih s temeljnimi pravicami pri izvajanju prava Skupnosti v Evropski uniji in njenih državah članicah;

(c)

podpiranje nevladnih organizacij in drugih teles civilne družbe, da se poveča njihova sposobnost dejavne udeležbe pri spodbujanju temeljnih pravic, pravne države in demokracije;

(d)

vzpostavitev ustreznih struktur za spodbujanje medverskega in multikulturnega dialoga na ravni Evropske unije.

(a)

posamezne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske ankete in raziskave, oblikovanje kazalcev in skupnih metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarji, konference in srečanja strokovnjakov, organizacija javnih kampanj in dogodkov; oblikovanje in vzdrževanje spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva, podporo pri vzpostavljanju in upravljanju mrež nacionalnih strokovnjakov, dejavnosti analiz, spremljanja in vrednotenja;

(b)

posamezne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki jih predložijo organi ali druga telesa države članice, mednarodna ali nevladna organizacija, v vsakem primeru pa v njih sodelujeta najmanj dve državi članici ali vsaj ena država članica in še ena država, ki je lahko država pristopnica ali država kandidatka, pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(c)

podporo dejavnostim nevladnih organizacij ali drugih subjektov, ki si prizadevajo za splošni evropski interes v skladu s splošnimi cilji programa, pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(d)

donacije za poslovanje za sofinanciranje izdatkov, povezanih s stalnim delovnim programom Konference evropskih ustavnih sodišč in Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, ki vzdržuje določene zbirke podatkov, ki služijo kot vseevropska zbirka nacionalnih sodb v zvezi z izvajanjem prava Skupnosti, kolikor izhajajo iz prizadevanj za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in sicer s spodbujanjem izmenjave mnenj in izkušenj v zadevah v zvezi s sodno prakso, organizacijo in delovanjem svojih članov pri opravljanju sodnih in/ali svetovalnih nalog v zvezi s pravom Skupnosti.

(a)

donacije,

(b)

pogodbe o javnih naročilih.

(a)

usklajenost z letnim delovnim programom, splošnimi cilji iz člena 2 in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih, kot je določeno v členih 3 in 4;

(b)

kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c)

znesek, zahtevan za financiranje Skupnosti, in njegovo ustreznost glede na pričakovane rezultate;

(d)

učinek pričakovanih rezultatov na splošne cilje iz člena 2 in na ukrepe, sprejete na različnih področjih, kot je določeno v členih 3 in 4.

(a)

skladnosti s cilji programa;

(b)

kakovosti načrtovanih dejavnosti;

(c)

verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

(d)

geografskega učinka izvedenih dejavnosti;

(e)

vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih teles;

(f)

razmerja med stroški in koristmi predlagane dejavnosti.

(a)

letno predstavitev izvajanja programa;

(b)

vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov ter o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja programa, vključno z delom, ki so ga opravili upravičenci donacij za poslovanje iz člena 4(d), in sicer najkasneje 31. marca 2011;

(c)

sporočilo o nadaljevanju tega programa najkasneje do 30. avgusta 2012;

(d)

poročilo o naknadnem vrednotenju najkasneje do 31. decembra 2014.