posebna izdaja v bolgarščini: poglavje 11 zvezek 039 str. 36 - 37
posebna izdaja v romunščini: poglavje 11 zvezek 039 str. 36 - 37
posebna izdaja v hrvaščini: Information about publishing Official Journal Special Edition not found, str. 123 - 124
English
Select your language
Official EU languages:
Access to European Union law
EUR-Lex
Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Need more search options? Use the
Advanced search
Document 32005D0106
2005/106/EC: Council decision of 22 November 2004 on the signing and provisional application of an Additional Protocol to the Agreement establishing an association between the European Community and its Member States, of the one part, and the Republic of Chile, of the other part, to take account of the accession of the Czech Republic, the Republic of Estonia, the Republic of Cyprus, the Republic of Latvia, the Republic of Lithuania, the Republic of Hungary, the Republic of Malta, the Republic of Poland, the Republic of Slovenia and the Slovak Republic to the European Union
2005/106/ES: Sklep sveta z dne 22. novembra 2004 o podpisu in začasni uporabi Dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
2005/106/ES: Sklep sveta z dne 22. novembra 2004 o podpisu in začasni uporabi Dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
UL L 38, 10.2.2005, p. 1–2
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO, HR)
In force
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2005/106(1)/oj
- Date of document:
- 22/11/2004
- Date of effect:
- 22/11/2004; začetek veljavnosti datum dokumenta
- Date of end of validity:
- No end date
- Author:
- Svet Evropske unije
- Form:
- Sklep
- Treaty:
- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti
- Legal basis:
- Proposal:
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
Language
HTML
PDF
Official Journal
|
10.2.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 38/1 |
SKLEP SVETA
z dne 22. novembra 2004
o podpisu in začasni uporabi Dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji
(2005/106/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 310 v povezavi s prvim in drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2)Pogodbe,
ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003, zlasti člena 6(2) Akta,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 22. decembra 2003 pooblastil Komisijo, da se v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic pogaja z Republiko Čile o Dodatnem protokolu k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k Evropski uniji. |
|
(2) |
Ta pogajanja so bila zaključena in Dodatni protokol je bil parafiran 30. aprila 2004. |
|
(3) |
Ob upoštevanju njegove morebitne poznejše sklenitve, mora biti Dodatni protokol podpisan v imenu Skupnosti in njenih držav članic in odobrena mora biti začasna uporaba nekaterih njegovih določb — |
SKLENIL:
Edini člen
1. Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb(-e), ki so(-je) pooblaščene(-a), da v imenu Evropske skupnosti in njenih držav članic, podpiše(-jo) Dodatni protokol k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa Republike Ciper, Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Slovaške republike in Republike Slovenije k Evropski uniji.
Besedilo Dodatnega protokola je priloženo temu sklepu.
2. Do začetka veljavnosti Dodatnega protokola se začasno uporabljajo členi 2, 3, 4, 5, 6, 11 in 12.
V Bruslju, 22. novembra 2004
Za Svet
Predsednik
B. R. BOT
|
10.2.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 38/3 |
DODATNI PROTOKOL
k sporazumu o pridružitvi med evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in republiko čile na drugi strani, zaradi upoštevanja pristopa republike ciper, češke republike, republike estonije, republike latvije, republike litve, republike malte, republike madžarske, republike poljske, slovaške republike in republike slovenije k evropski uniji
KRALJEVINA BELGIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
REPUBLIKA MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
v nadaljnjem besedilu „države članice“,
EVROPSKA SKUPNOST
v nadaljnjem besedilu „Skupnost“
in
REPUBLIKA ČILE, v nadaljnjem besedilu „Čile“,
STA SE:
KER je Sporazum o pridružitvi med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Čilom na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“, bil podpisan v Bruslju, dne 18. novembra 2002, in so se nekatere njegove določbe uporabljale na podlagi člena 198(3) Sporazuma od 1. februarja 2003;
KER je bila Pogodba o pristopu Republike Ciper, Češke republike, Republike Estonije, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Slovaške republike in Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu „nove države članice“) k Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu „Pogodba o pristopu“) podpisana v Atenah dne 16. aprila 2003 in se je uveljavila dne 1. maja 2004;
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
ODDELEK 1
POGODBENE STRANKE
Člen 1
Republika Ciper, Češka republika, Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Slovaška republika in Republika Slovenija postanejo pogodbene stranke Sporazuma.
ODDELEK II
BLAGOVNA MENJAVA
Člen 2
Priloga I k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami Priloge I k temu protokolu tako, da se dodajo tarifne kvote, navedene v oddelku 1 Priloge I k Sporazumu.
ODDELEK III
PRAVILA O POREKLU
Člen 3
Člena 17(4) in 18(2) Priloge III k Sporazumu se spremenita v skladu z določbami Priloge II k temu protokolu.
Člen 4
Dodatek III Priloge III k Sporazumu se nadomesti z besedilom Priloge III k temu protokolu.
Člen 5
Dodatek IV Priloge III Sporazuma se nadomesti s Prilogo IV k temu protokolu.
Člen 6
(1) Določbe Sporazuma se uporabljajo za blago, izvoženo iz Čila v eno od novih držav članic ali iz ene od novih držav članic v Čile, v skladu z določbami Priloge III k Sporazumu, in ki je na dan pristopa na poti ali v začasni hrambi, carinskem skladišču ali prosti coni v Čilu ali v takšni novi državi članici.
(2) Ugodnejša obravnava bo zagotovljena pod pogojem, da se carinskim organom države uvoznice v štirih mesecih od dneva pristopa predloži dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo carinski organi ali pristojni državni organi države izvoznice.
ODDELEK IV
TRGOVINA S STORITVAMI IN USTANAVLJANJE
Člen 7
Del A Priloge VII k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge V k temu protokolu.
Člen 8
Del A Priloge VIII k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge VI k temu protokolu.
Člen 9
Del A Priloge IX k Sporazumu se nadomesti z informacijami iz Priloge VII k temu protokolu.
Člen 10
Del A Priloge X k Sporazumu se nadomesti z določbami Priloge VIII k temu protokolu.
ODDELEK V
JAVNA NAROČILA
Člen 11
1. Subjekti novih držav članic, našteti v Prilogi IX k temu protokolu, se dodajo ustreznim oddelkom Priloge XI k Sporazumu.
2. Seznam sredstev za obveščanje novih držav članic, naštetih v Prilogi X k temu protokolu, se doda Dodatku 2 Priloge XIII k Sporazumu.
ODDELEK VI
STO
Člen 12
Čile se zavezuje, da ne bo zaradi pristopa novih držav članic k Evropski uniji, vlagal kakršnih koli zahtevkov, zaprosil ali napotil kakor tudi spremenil ali umaknil katere koli koncesije na podlagi členov XXIV.6 in XXVIII GATT 1994 ali člena XXI GATS.
ODDELEK VII
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 13
1. Ta protokol sklenejo Skupnost, Svet Evropske unije v imenu držav članic in Čile, v skladu s svojimi notranjimi postopki.
2. Ta protokol začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi mesecu, ko se pogodbeni stranki uradno obvestita, da so končani postopki, potrebni za ta namen, ali na dan začetka veljavnosti Sporazuma, pri čemer se upošteva poznejši datum.
3. Ne glede na odstavek 2, Skupnost in Čile soglašata o začasni uporabi členov 2, 3, 4, 5, 6, 11 in 12 tega protokola, od dneva podpisa tega protokola. Člen 2 se uporablja z učinkom od 1. maja 2004.
4. Uradna obvestila se pošljejo Generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega protokola.
5. Kadar pogodbeni stranki uporabita določbo tega protokola, se dokler ta ne začne veljati, za kakršno koli sklicevanje v taki določbi na dan začetka veljavnosti tega protokola razume, da se sklicevanje nanaša na dan, od katerega sta ti pogodbenici soglašali o uporabi te določbe, v skladu z odstavkom 3.
Člen 14
Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.
Skupnost v treh mesecih od podpisa tega protokola Čilu predloži angleško, češko, dansko, estonsko, finsko, francosko, grško, italijansko, latvijsko, litovsko, madžarsko, malteško, nemško, nizozemsko, poljsko, portugalsko, slovaško, slovensko, špansko in švedsko jezikovno različico tega sporazuma. S pridržkom začetka veljavnosti tega protokola so nove jezikovne različice verodostojne pod enakimi pogoji kot različice, sestavljene v sedanjih jezikih tega protokola.
Člen 15
Ta protokol je sestavni del Sporazuma. Priloge k temu protokolu so sestavni del Protokola.
PRILOGA I
Spremembe časovnega razporeda odprave carin Skupnosti
|
1. |
Skupnost odobri dajatev prost uvoz naslednjih proizvodov in količin, s povečanjem količine za 5 % za vsako leto |
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Količina |
|
0703 20 00 |
česen |
30 ton |
|
ex08061010 |
grozdje (1/1 do 14/7) |
1 500 ton |
|
0810 50 00 |
kivi |
1 000 ton |
|
2. |
Skupnost odobri dajatev prost uvoz naslednjih proizvodov in količin |
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Količina (1) |
|
0303 29 00 |
druge zamrznjene ribe razen filetov |
725 ton |
|
0303 78 12 |
argentinski oslič |
|
|
0303 78 19 |
oslič — drugi |
|
|
0304 20 53 |
zamrznjeni file skuše |
|
|
0304 20 56 |
zamrznjeni file argentinskega osliča |
|
|
0304 20 58 |
zamrznjeni file drugih osličev |
|
|
0304 20 91 |
zamrznjeni file modrega repka |
|
|
0304 20 95 |
drugi zamrznjeni fileti |
|
|
0304 90 05 |
surimi |
|
Oznaka KN |
Poimenovanje |
Količina (2) |
|
1604 15 19 |
pripravljena ali konzervirana skuša |
90 ton |
(1) Ta tarifna kvota se bo uporabljala za leto 2004 in za vsako naslednje koledarsko leto od 1. 1. 2005 do njenega izteka 31. 12. 2012.
(2) Ta tarifna kvota se bo uporabljala za leto 2004 in za vsako naslednje koledarsko leto od 1. 1. 2005 do njenega izteka 31. 12. 2006.
PRILOGA II
Nove jezikovne različice upravnih opomb, ki jih vsebuje Priloga III Pridružitvenega sporazuma
|
1. |
Člen 17(4) se spremeni kakor sledi: |
(…)
Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti enega od teh zaznamkov:
|
ES |
„EXPEDIDO A POSTERIORI“ |
|
CS |
„VYSTAVENO DODATEČNE“ |
|
DA |
„UDSTEDT EFTERFØLGENDE“ |
|
DE |
„NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT“ |
|
ET |
„TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD“ |
|
EL |
„ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ“ |
|
EN |
„ISSUED RETROSPECTIVELY“ |
|
FR |
„DÉLIVRÉ A POSTERIORI“ |
|
IT |
„RILASCIATO A POSTERIORI“ |
|
LV |
„IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI“ |
|
LT |
„RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS“ |
|
HU |
„KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL“ |
|
MT |
„MAHRUG RETROSPETTIVAMENT“ |
|
NL |
„AFGEGEVEN A POSTERIORI“ |
|
PL |
„WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE“ |
|
PT |
„EMITIDO A POSTERIORI“ |
|
SL |
„IZDANO NAKNADNO“ |
|
SK |
„VYDANÉ DODATOČNE“ |
|
FI |
„ANNETTU JÄLKIKÄTEEN“ |
|
SV |
„UTFÄRDAT I EFTERHAND“ |
|
2. |
Člen 18(2) se spremeni kakor sledi: |
(…)
Na takšen način izdani dvojnik mora imeti enega od teh zaznamkov:
PRILOGA III
"Dodatek III
VZOREC POTRDILA O GIBANUJU BLAGA EUR.1 IN ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1
Navodila za tiskanje
|
1. |
Vsak obrazec meri 210 x 297 mm, dovoljeno odstopanje po dolžini je minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo dovoljeno težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem iz prepletenih valovitih črt ‚guilloche‘ tako, da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno na prvi pogled. |
|
2. |
Carinski organi ali pristojni državni organi držav članic Skupnosti in Čila si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V tem primeru se mora vsak obrazec sklivecati na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu mora biti navedeno ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Vsebovati mora tudi zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo. |
Postopek izpolnjevanja obrazcev
Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni oba obrazca: potrdilo o gibanju blaga in zahtevek. Ta obrazca naj bosta izpolnjena v enem od jezikov, v katerem je sestavljen Sporazum in v skladu z določbami notranje zakonodaje države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti poimenovani v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico poimenovanja potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.
PRILOGA IV
„Dodatek IV
Izjava na računu
Posebne zahteve za izdelavo izjave na računu
Izjava na računu, katere besedilo je navedeno v nadaljevanju, se izdela v eni od tam navedenih jezikovnih različic in v skladu z določbami notranje zakonodaje države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti izpolnjena s črnilom in s tiskanimi črkami. Izjava na računu mora biti izdelana v skladu z ustreznimi opombami. Vendar opomb ni treba natisniti.
Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs or competent governmental authorisation No .... (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ... preferential origin (2).
Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera o de la autoridad gubernamental competente no ... (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial .... (2).
Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes eller den kompetente offentlige myndigheds tilladelse nr. .... (1) rerklaerer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i .... (2).
Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewillingung der Zollbehörde oder der zuständigen Regierungsbehörde Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nichts anderes angegeben, präferenzbegünstigte Ursprungswaren .. (2) sind.
Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου ή της καθύλην αρμόδιας αρχής, υπ'αριθ. .. (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής .. (2).
Francoska različica
L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière ou de l'autorité gouvernementale compétente no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle .. (2).
Italijanska različica
L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale o dell'autorità governativa competente n. … (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale .. (2).
Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning of vergunning van de competente overheidsinstantie nr. … (1) ) verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële .. oorsprong zijn (2).
Portugalska različica
O abaixo assinado, exportador dos produtos cobertos pelo presente documento (autorização aduaneira ou da autoridade governamental competente no… (1) ) declara que, salvo expressamente indicado em contrário, estes produtos são de origem preferencial .. (2).
Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin tai toimivaltaisen julkisen viranomaisen lupa nro.. (1) ) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja .. alkuperätuotteita (2).
Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd eller behörig statlig myndighet nr. .. (1) ) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande .. ursprung (2).
Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení celního nebo příslušného vládního orgánu … (1) ) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v… (2).
Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti või pädeva valitsusasutuse luba nr. .. (1)) deklareerib, et need tooted on .. (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.
Latvijska različica
Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas vai kompetentu valsts iestāžu pilnvara Nr. … (1)), deklarē, ka, iznemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2).
Litovska različica
Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės arba kompetentingos vyriausybinės institucijos liudijimo Nr. … (1) ) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.
Madžarska različica
A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1) vagy az illetékes kormányzati szerv által kiadott engedély száma: ….) kijelentem, hogy eltérő jelzs hiányában az áruk kedvezményes … származásúak (2).
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni kompetenti tal-gvern jew tad-dwana nru. … (1) ) jiddikjara li, hlief fejn indikat b'mod car li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' origini preferenzjali … (2).
Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych lub upoważnienie właściwych władz nr … (1) ) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.
Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom, (pooblastilo carinskih ali pristojnih državnih organov št. .. (1) ) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago ....preferencialno poreklo (2).
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia colnej správy alebo príslušného vládneho povolenia … (1) ) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).
….…….…............... (3)
(Kraj in datum)
….………................ (4)
(Podpis izvoznika; dodatno mora biti jasno napisano ime osebe, ki je podpisala izjavo)“
(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te Priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne daje pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo oziroma se pusti prazen prostor.
(2) Navedba porekla proizvodov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 te priloge, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako ‚CM‘ v dokumentu, na katerem se daje izjava.
(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.
(4) Glej člen 20(5) te priloge. V primerih, ko se ne zahteva podpis izvoznika, se izvzetje podpisa nanaša tudi na navedbo imena podpisnika.
PRILOGA V
(PRILOGA VII k Sporazumu iz člena 99 Sporazuma)
LISTA SPECIFIČNIH OBVEZ V ZVEZI S STORITVAMI
DEL A
Lista skupnosti
Uvodna opomba
|
1. |
Specifične obveze iz te liste se uporabljajo samo na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami, ki niso članice Skupnosti, na drugi strani. Te obveze ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice: |
|
3. |
Tej listi je dodan slovar izrazov, ki jih uporabljajo posamezne države članice. „Hčerinska družba“ neke pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe. „Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo glavno upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe. |
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Vsi sektorji vključeni v to listo |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
HU: Tržna prisotnost mora biti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali predstavništva. |
Ustanovitev pravne osebe
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Zakon o podružnicah tujih družb
|
Zakon o podružnicah tujih družb
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Pravne osebe:
|
FI: Tujec, ki živi izven Evropskega gospodarskega prostora in trguje kot zasebni podjetnik ali kot partner v finski komanditni družbi ali družbi z neomejeno odgovornostjo, potrebuje dovoljenje za promet. Če namerava tuja organizacija ali fundacija, ki je registrirana izven Evropskega gospodarskega prostora, poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet. FI: Če ima vsaj polovica članov upravnega odbora ali generalni direktor stalno bivališče izven Evropskega gospodarskega prostora, se zahteva dovoljenje. Vendar pa se lahko pri družbah sprejmejo izjeme. SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za ravnanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje v Slovaški. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Nakup nepremičnin: DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin s strani nerezidenčnih fizičnih in pravnih oseb. Omejitve pri nakupu kmetijskih nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. EL: V skladu z Zakonom št. 1892/89 morajo državljani za nakup zemlje v obmejnih območjih dobiti dovoljenje ministra za obrambo. V skladu z upravno prakso se dovoljenje zlahka izda za neposredne naložbe. CY: Brez obvez. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. LT: Brez obvez za pridobitev ozemlja s strani fizičnih in pravnih oseb. MT: Brez obvez za nakup nepremičnin. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. PL: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, to je. uredb, ki upravljajo postopek privatizacije (za način 3). SI: Pravne osebe, ustanovljene v Republiki Sloveniji ob udeležbi tujega kapitala, lahko pridobijo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije. Podružnice, ki jih v Republiki (4)Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo nepremičnine, ki so potrebne za opravljanje gospodarske dejavnosti, za katere so bile ustanovljene, razen zemljišč. Za lastništvo nepremičnin v 10-kilometrskem obmejnem pasu potrebujejo družbe, v katerih večina kapitala ali glasovalne pravice posredno ali neposredno pripada pravnim osebam ali državljanom druge članice, posebno dovoljenje. SK: Ni omejitev, razen za zemljišče (za načina 3 in 4) |
Nakup nepremičnin: AT: Za pridobitev, nakup ter najem ali zakup nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb se zahteva dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder-jev), ki presodijo ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese. IE: Domača ali tuja podjetja ali tuji državljani potrebujejo za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti v Irski predhodno pisno dovoljenje Komisije za zemljišča. Če je takšno zemljišče namenjeno industrijski rabi (razen kmetijstvu), se ta zahteva ob predložitvi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo in zaposlovanje, opusti. Ta zakon se ne uporablja za mestna zemljišča. CZ: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo pravnih oseb na češkem ali sodelovanjem v mešanih družbah. Tuje osebe lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem. HU: Brez obvez za pridobitev nepremičnin s strani tujih fizičnih oseb. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. PL: Za pridobitev nepremičnin, posredno ali neposredno, s strani tujcev in tujih fizičnih oseb, je potrebno dovoljenje. SK: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo pravnih oseb v Slovaški republiki ali s sodelovanjem v mešanih družbah. Tuje osebe lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem (za načina 3 in 4). |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
IT: Ni obvez za nakup nepremičnin. FI (Alandski otoki) Omejitve pri pravici fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Alandskih otokih in pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Alandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov otokov. FI (Alandski otoki) Omejitve pravice ustanavljanja in pravice opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe; |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Naložbe: FR: Za tuje nakupe, ki presegajo 33,33 odstotka delnic ali glasovalnih pravic v obstoječem francoskem podjetju ali 20 odstotkov v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, velja naslednji predpis:
FR: Tuja udeležba v novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi francoska vlada za vsak primer posebej. ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava (ki kažejo, da ima takšna oseba poleg gospodarskih tudi negospodarske interese) v Španiji, ki so neposredne ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade. PT: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi portugalska vlada za vsak primer posebej IT: Na novo privatiziranim podjetjem se lahko dodelijo ali ohranijo izključne pravice. Glasovalne pravice v na novo privatiziranih podjetjih so lahko v nekaterih primerih omejene. Za obdobje petih let se lahko za pridobitev velikega deleža delnic družb, ki delujejo na področju obrambe, prevoznih storitev, telekomunikacij in energetike, zahteva soglasje Ministrstva za finance. FR: Za ustanovitev v nekaterih (5)1 komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je potrebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno bivanje. |
Naložbe: CY: Osebe s tujo udeležbo morajo plačati znesek, sorazmeren z njenimi finančnimi zahtevami, nerezidenti pa morajo plačevati prispevke prek uvoza deviznih sredstev. V primeru, ko udeležba nerezidenta preseže 24 odstotkov, je treba povečati katero koli dodatno financiranje za obratna sredstva iz lokalnih in tujih virov, v skladu z udeležbo nerezidentov in subjektov nerezidentov. V primeru podružnic tujih podjetij morajo vsa sredstva za začetne investicije zagotoviti tuji viri. Izposojanje od lokalih virov je dovoljeno le pri začetnem izvajanju projekta, za namen financiranja obratnega kapitala. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. LT: Vlaganje v organizacijo loterij je v skladu z zakonom o tujih kapitalskih investicijah prepovedano MT: Za podjetja z udeležbo pravnih ali fizičnih nerezidentov veljajo iste kapitalske zahteve kot za podjetja v celoti v lasti rezidentov, kot sledi: podjetje v zasebni lasti — Lm500 (najmanj 20 % plačanega kapitala); javno podjetje Lm 20 000 (najmanj 25 % plačanega kapitala). Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za Finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
CY: Za sodelovanje nerezidentov s pravnimi osebami ali mešanimi družbami na Cipru je potrebno dovoljenje centralne banke. Sodelovanje tujcev v vseh sektorjih ali podsektorjih iz liste obvez je navadno omejeno na 49 odstotkov. Odločitev organov o odobritvi dovoljenj za tuje sodelovanje temelji na preverjanju gospodarskih potreb, za katerega se na splošno uporabljajo naslednja merila:
V izjemnih primerih, kjer predlagana naložba dodobra zadosti večini meril preverjanja gospodarskih potreb, se lahko odobri dovoljenje za tuje sodelovanje, ki presega 49 odstotkov. V javnih podjetjih dovoljeni delež udeležbe tujega kapitala navadno znaša do 30 odstotkov. V vzajemnih skladih znaša dovoljeni delež tujega lastništva 40 odstotkov. Korporativna telesa morajo biti registrirana v skladu s pravom družb. Ta zakon določa, da mora podjetje, ki želi ustanoviti podjetje ali pisarno na Cipru, mora le-to registrirati kot tujo podružnico. Za registracijo je v skladu z zakonom o nadzoru nad menjavo potrebna predhodna odobritev centralne banke. Takšna odobritev je odvisna od trenutne politike do tujih naložb, predlaganih dejavnosti korporativnega telesa na Cipru in splošnih meril za naložbe, ki so predvidena zgoraj. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. MT: Zakon o gospodarskih družbah (Cap. 386) ureja ponudbo storitev s strani nerezidentov z registracijo lokalnega podjetja, prav tako pa velja tudi Zakon o zunanjih transakcijah (Cap. 233), ki ureja izdajo, pridobitev, prodajo in odkup vrednostnih papirjev, ki niso vključeni v borzo Malte. PL: Dovoljenje za ustanovitev podjetja z deležem tujega kapitala je potrebno v primeru:
SI: Za finančne storitve izda dovoljenje organ, naveden v obvezah posameznih sektorjev, in v skladu s pogoji iż obvez posameznih sektorjev. Ni omejitev za ustanovitev novih podjetij („greenfield“ naložbe). |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Subvencije Upravičenost do subvencij iż Skupnosti ali držav članic je lahko omejena na pravne osebe, ustanovljene na ozemlju države članice ali na njenem določenem ožjem zemljepisnem območju. Brez obvez za subvencije, namenjene za raziskave in razvoj. Brez obvez za podružnice, ustanovljene v državi članici s strani družbe, ki ni družba Skupnosti. Ponudba storitve ali njeno subvencioniranje v javnem sektorju ni kršitev te obveze. Obveze, sprejete v tej listi, od Skupnosti ali držav članic ne zahtevajo, da ponujajo subvencije za storitve, ki se zagotavljajo s kraja izven njenega ozemlja. Če so kakršne koli subvencije na voljo fizičnim osebam, je treba njihovo razpoložljivost omejiti na državljane države članice. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
1., 2. SK: V zvezi s tekočimi plačili je omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene. V zvezi s kapitalskimi plačili je za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakup tujih vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje za devizno poslovanje. |
Devizni režim (9)
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Direktive Skupnosti o medsebojnem priznavanju diplom se ne uporabljajo za državljane tretjih držav. Priznavanje diplom, ki se zahtevajo za izvajanje zakonsko urejenih poklicnih storitev s strani državljanov nečlanic Skupnosti, ostaja v pristojnosti posameznih držav članic, razen če zakonodaja Skupnosti predvideva drugače. Pravica do izvajanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic ne zagotavlja pravice do njihovega izvajanja v drugi državi članici. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
Zahteve glede prebivališča AT: Generalni direktorji podružnic in pravne osebe morajo imeti prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za spoštovanje avstrijskega Zakona o trgovini, morajo imeti prebivališče v Avstriji. MT: Ureditve o priseljevanju zakona o priseljevanju (Cap. 217) urejajo listine in dovoljenja o prebivališču. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
FR: Če generalni direktor komercialne, industrijske ali obrtne dejavnosti (5) nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Dostop do industrijskih, komercialnih in obrtniških dejavnosti je predmet dovoljenja za bivanje in posebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
FR: Pravo države gostiteljice in mednarodno pravo (vključno s pravom ES) sta odprta za člane zakonsko urejenega pravniških in pravosodnih poklicev. (15) |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Brez omejitev za tujo zakonodajo. Za dejavnosti, ki vsebujejo sprejetje nacionalne zakonodaje, je obvezno privoljenje češke odvetniške zbornice ali češke zbornice komercialnih odvetnikov EE: Brez omejitev za CPC 86190. Za CPC 861, razen za CPC 86190, je tržna prisotnost omejena le na samostojne podjetnike ali podjetja z omejeno odgovornostjo, in v tem primeru je nujno dovoljenje odvetniške zbornice (Advokatuur) Glede na statut odvetniške zbornice (Advokatuuri pohimäärus), lahko odvetniško pisarno ustanovijo le državljani Estonije. Za sprejem v odvetniško zbornico mora kandidat ustrezati naslednjim pogojem:
HU: Tržna prisotnost mora biti v obliki partnerstva z madžarskim odvetnikom (ügyvéd) ali odvetniško pisarno (ügyvédi iroda) ali predstavništvom. LV: Brez omejitev za svetovanje o nacionalnem in javnem mednarodnem pravu. Za CPC 861, razen za svetovanje o matični državi in o javnem mednarodnem pravu, se zahteva licenca, ki jo izda pravosodno ministrstvo, in znanje latvijskega jezika. Pooblaščeni odvetnik lahko zagotavlja vse pravne storitve, razen zastopanja v kazenskih postopkih. Zastopanje v kazenskih postopkih je dovoljeno le zapriseženim odvetnikom. Državljanske zahteve za zaprisežene odvetnike in zaprisežene notarje. Zapriseženi odvetniki in zapriseženi notarji morajo imeti najmanj 25 let, znanje latvijskega jezika, diplomo Univerze v Latviji ali kakšne druge univerze, ki je enakovredna Pravni fakulteti Univerze v Latviji, in praktične izkušnje. Zapriseženi odvetniki morajo narediti izpit v skladu s pravili, ki jih postavi Svet zapriseženih odvetnikov. Zapriseženi notarji morajo narediti izpit v skladu s pravilnikom, ki ga postavi pravosodno ministrstvo v sodelovanju s Svetom zapriseženih notarjev. |
EE: Brez obvez za CPC 86190. Brez obvez za CPC 861, razen za CPC 86190. SI: Pogoji za sprejem v odvetniško zbornico za odvetnike, ki niso državljani Slovenije in imajo licenco za opravljanje dejavnosti v drugi državi članici: potrdilo o poznavanju prava Slovenije in odlično znanje slovenščine. SK: „Barristers“ in odvetniki morajo po zakonodaji Slovaške diplomirati na slovaški univerzi. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
PL: Ustanova, za katero je potrebno dovoljenje. Zahteva se državljanstvo. SI: Tržna prisotnost je omejena le na samostojne podjetnike ali pravne družbe z neomejeno odgovornostjo (partnerstvo). Partnerji so lahko le odvetniki z licenco. Za dejavnosti, ki vključujejo nacionalno pravo, je obvezen sprejem v odvetniško zbornico („Odvetniška zbornica Slovenije“). Soglasje odvetniške zbornice je obvezno za ustanovitev katere koli odvetniške pisarne. Pogoji za sprejem v odvetniško zbornico za odvetnike, ki niso državljani Slovenije in imajo licenco za opravljanje dejavnosti v drugi državi članici: potrdilo o poznavanju prava Slovenije in odlično znanje slovenščine. Notarji so osebe, ki izvajajo javne storitve. Pravice do koncesije je mogoče pridobiti z licenco. SK: Brez omejitev za tujo zakonodajo. Za dejavnosti, ki vsebujejo sprejetje nacionalne zakonodaje, je obvezno privoljenje slovaške odvetniške zbornice ali slovaške zbornice komercialnih odvetnikov |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
SE: Pri zagotavljanju pravnega svetovanja odvetnikom, z nazivom „advokat“, opravljanje poklica, v sodelovanju z drugimi osebami brez naziva „advokat“ ali v obliki družbe z omejeno odgovornostjo (delniške družbe), ni dovoljeno, razen če so izpolnjeni določeni pogoji. LU: Pravo države gostiteljice in mednarodno pravo (16) je pogojeno z registracijo kot „avocat“ pri luksemburški odvetniški zbornici. |
SE: Za opravljanje dejavnosti pod nazivom „advokat“ (odvetnik/pravni zastopnik/advokat) se zahteva članstvo v Švedski odvetniški zbornici. Za tako članstvo se zahteva državljanstvo ali stalno prebivališče v Švedski ali EGS-ju (Evropskem gospodarskem prostoru). Če želi oseba, ki ima priznan naziv „Advokat“ v državi EGP, permanentno opravljati odvetniški poklic v Švedski po poklicnem nazivu svoje matične države, se registrira pri švedski odvetniški zbornici. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Za CPC 861, razen za svetovanje o matični državi in o javnem mednarodnem pravu, se zahteva licenca, ki jo izda pravosodno ministrstvo, in znanje latvijskega jezika. Pooblaščeni odvetnik lahko zagotavlja vse pravne storitve, razen zastopanja v kazenskih postopkih. Zastopanje v kazenskih postopkih je dovoljeno le zapriseženim odvetnikom. Državljanske zahteve za zaprisežene odvetnike in zaprisežene notarje. Zapriseženi odvetniki in zapriseženi notarji morajo imeti najmanj 25 let, znanje latvijskega jezika, diplomo Univerze v Latviji ali kakšne druge univerze, ki je enakovredna Pravni fakulteti Univerze v Latviji, in praktične izkušnje. Zapriseženi odvetniki morajo narediti izpit v skladu s pravili, ki jih postavi Svet zapriseženih odvetnikov. Zapriseženi notarji morajo narediti izpit v skladu s pravilnikom, ki ga postavi pravosodno ministrstvo v sodelovanju s Svetom zapriseženih notarjev. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, SE in UK, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev. BE, DE, DK, ES, SE in UK: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. DE: Brez obvez za dejavnosti, rezervirane za „Rechtsanwalt“. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, SE in UK, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii): DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco opravljanja dejavnosti. Zahteva danskega pravnega izpita za pridobitev danske licence opravljanja dejavnosti. SE: Za opravljanje dejavnosti pod nazivom „advokat“ (odvetnik/pravni zastopnik/advokat) se zahteva članstvo v Švedski odvetniški zbornici. Za takšno članstvo se zahteva švedsko državljanstvo in stalno prebivališče v Švedski. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Lastnik delnic ali vodja podjetja mora biti kvalificiran za zapriseženega revizorja v Latviji. Zapriseženi revizorji so lahko osebe starejše od 25 let in: (a) imajo srednješolsko izobrazbo iz ekonomije ali kakšne druge stroke in če imajo hkrati narejen izpit iz ekonomije na osnovni ravni; (b) imajo najmanj 3 leta izkušenj iz revizorstva, ki jih priznava Latvijsko združenje zapriseženih revizorjev; (c) ki so opravili kvalifikacijski preizkus znanja in pridobili licenco za zaprisežene revizorje v skladu z zahtevami Latvijskega združenja zapriseženih revizorjev; (d) imajo dober ugled. SI: Tržna prisotnost mora biti v obliki pravne osebe. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), in ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev ter naslednjih posebnih omejitev. AT, BE, DE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. AT: Izpit pri Avstrijskem poklicnem združenju. Delodajalec mora biti član omenjenega poklicnega združenja v matični državi, kjer tako združenje obstaja. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. DE: Brez obvez za dejavnosti, ki so po zakonu rezervirane za „Wirtschaftsprüfer“. LV: Lastnik delnic ali vodja podjetja mora biti kvalificiran za zapriseženega revizorja v Latviji. Zapriseženi revizorji so lahko osebe starejše od 25 let in:
SI: Omejitve glede fizičnih oseb, ki jih zaposlijo samo pravne osebe. |
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE, kot je navedeno v horizontalnem oddelku pod (iii). |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
AT: Kapitalska udeležba in deleži tujih revizorjev (ki morajo biti pooblaščeni v skladu z zakonodajo matične države) v poslovnih rezultatih katere koli avstrijske pravne osebe ne smejo presegati 25 odstotokov, kar je v veljavi samo za nečlane Avstrijskega poklicnega združenja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
CY: Dostop je omejen na fizične osebe, ki so pridobile dovoljenje Ministrstva za finance. Dovoljenje je predmet preverjanja gospodarskih potreb. Uporabljena merila so analogna merilom za zagotavljanje dovoljenja za tuje naložbe (naštete v horiznotalnem oddelku), kolikor se uporabljajo v tem podsektorju, vedno z upoštevanjem stanja na področju zaposlovanja v podsektorju. Poklicna združenja (partnerstva), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. Dovoljena ni nobena pravna oseba. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
CZ: Revizorstvo lahko zagotovijo fizične ali pravne osebe, vpisane na seznam revizorjev pri Zvezi revizorjev. V primeru pravnih oseb je najmanj 60 odstotkov deleža kapitala ali glasovalnih pravic rezerviranih za državljane Češke. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Lastnik delnic ali vodja podjetja mora biti kvalificiran za zapriseženega revizorja v Latviji. Zapriseženi revizorji so lahko osebe starejše od 25 let in:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LT: Ni omejitev, razen da najmanj 75 odstotkov delnic pripada revizorjem ali revizorskim družbam. Ustanova je priznana s pomočjo različnih vrst zakonitih oblik podjetij, razen js pomočjo javne delniške družbe. Kvalifikacijske zahteve za revizorje v državi, iz katere ti revizorji ali revizorske družbe izhajajo, naj ne bi bile nižje kot v Litvi. PL: Zahteva se državljanstvo. Tuji revizorji lahko po potrditvi njihovih kvalifikacij izvajajo prakso. SI: Tržna prisotnost mora biti v obliki pravne osebe. Delež tujcev v revizorski družbi naj ne bi presegal 49 odstotkov lastniškega kapitala. Zagotavljanje samo prek revizorskih družb. SK: Revizorstvo lahko zagotovijo fizične ali pravne osebe, vpisane na seznam revizorjev pri Zvezi revizorjev. V primeru pravnih oseb je najmanj 60 odstotkov deleža kapitala ali glasovalnih pravic rezerviranih za državljane Slovaške. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Za „Ragionieri-Periti commerciali“ je pogoj stalno prebivališče. Revizorske družbe: Administratorji in revizorji v „società di revisions“, razen tistih, ki jih pokriva 8. direktiva EGS o pravu gospodarskih družb, morajo imeti stalno prebivališče. FI: Vsaj eden od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo mora imeti stalno prebivališče v eni od držav EGP (Evropskega gospodarskega prostora) ali biti član pooblaščene revizorske družbe. SE: Samo revizorji, odobreni v EGP lahko opravljajo pravne revizorske storitve v nekaterih pravnih osebah, zlasti v vseh družbah z omejeno odgovornostjo. Lastniki delnic ali partnerji v družbah so lahko samo takšne osebe, ki izvajajo kvalificirane revizije (za uradne namene). LV: Lastnik delnic ali vodja podjetja mora biti kvalificiran za zapriseženega revizorja v Latviji. Zapriseženi revizorji so lahko osebe starejše od 25 let in:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
PL: Zahteva se državljanstvo. Tuji revizorji lahko po potrditvi njihovih kvalifikacij izvajajo prakso. SI: Omejitve glede fizičnih oseb, ki jih zaposlijo samo pravne osebe. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. DE: Brez obvez za dejavnosti, ki so po zakonu rezervirane za „Wirtschaftsprüfer“. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Lastnik delnic ali vodja podjetja mora biti kvalificiran za zapriseženega revizorja v Latviji. Zapriseženi revizorji so lahko osebe starejše od 25 let in:
SI: Tržna prisotnost mora biti v obliki pravne osebe. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: AT, BE, DE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. AT: Izpit pri Avstrijskem poklicnem združenju. Delodajalec mora biti član omenjenega poklicnega združenja v matični državi, kjer tako združenje obstaja. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. DE: Brez obvez za dejavnosti, ki so po zakonu rezervirane za „Wirtschaftsprüfer“. |
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE, kot je navedeno v horizontalnem oddelku pod (iii). |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
AT: Na zahtevo potrošnika se lahko davčni svetovalci začasno preselijo tudi na ozemlje Avstrije, da bi zagotovili določeno storitev. Vendar pa morajo imeti fizične osebe, ki zagotavljajo knjigovodske storitve, praviloma svoj strokovni center (zaradi poslovne prisotnosti) v Avstriji. HU: Zahteva se stalno prebivališče. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: AT, BE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. AT: Izpit pri Avstrijskem poklicnem združenju. Delodajalec mora biti član omenjenega poklicnega združenja v matični državi, kjer tako združenje obstaja. DE: Brez obveze, razen za storitve svetovanja v zvezi s tujim davčnim pravom: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. |
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, LU, NL, UK, SE: kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LV: Za pridobitev licence se zahteva 3 letna praksa na področju projektiranja v Latviji, in univerzitetna diploma, za pridobitev licence, ki omogoča ukvarjanje s poslovno dejavnostjo, v celotnem obsegu pravne odgovornosti in pravic do podpisa projekta. SK: Zahteva se pooblastilo Slovaške zbornice arhitektov. Lahko se prizna pooblastilo analogne tuje institucije. Arhitekturne storitve lahko zagotavljajo fizične in pravne osebe samo prek pooblaščenih arhitektov. Zahteva se državljanstvo in stalno prebivališče, vendar se lahko upoštevajo tudi izjeme. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, LU, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. EE: Univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. ES: Akademske in poklicne kvalifikacije, ki jih priznajo nacionalni organi, in licenca, ki jo podeli poklicno združenje. Brez obvez za CPC 86713, 86714, 86719. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, LU, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih pogojev: DE: Uporaba strokovnjakov s poklicnim nazivom, ki jim ga je priznala tretja država, je možna samo na osnovi dogovorov o medsebojnem priznavanju. DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, ki se opravijo iz tujine. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. EE: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. HU: Zahteva se stalno prebivališče.HU: Zahteva se stalno prebivališče. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. EE: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES, NL, UK, SE: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. EE: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. UK: se zahteva skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, NL, UK, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih pogojev: DE: Uporaba strokovnjakov s poklicnim nazivom, ki jim ga je priznala tretja država, je možna samo na osnovi dogovorov o medsebojnem priznavanju. DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, ki se opravijo iz tujine. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT, PT: Dostop je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja. (neregistrirana), člani katerih so fizične osebe, so dovoljena. IE: Dostop samo za partnerstva ali fizične osebe. SE: Preučitev potreb, da se določi število zasebnih praks, ki bodo subvencionirane s sistemom javnega zavarovanja. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
UK: Registracija zdravnikov v okviru Nacionalnega zdravstvenega zavarovanja je predmet razporejanja delovne sile. FR: Zagotavljanje samo s SEL-om (anonyme, à responsabilité limitée ou en commandite par actions) ali s SCP. LV: Brez obvez za babiške storitve. Za zdravstvene in zobozdravstvene storitve se zahteva državljanstvo. Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje lokalnih zdravstvenih oblasti, ki temelji na gospodarski potrebi po zdravnikih in zobozdravnikih v dani regiji. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
LT: Ni omejitve za zdravstvene in zobozdravstvene storitve, razen tega, da je zagotavljanje storitve predmet pooblastila, ki temelji na načrtu zdravstvenih storitev, določenem glede na potrebe, v skladu s prebivalstvom in že obstoječimi zdravstvenimi in zobozdravstvenimi storitvami. Za babiške storitve je dostop omejen samo na individualne lastnike, lahko se uporablja preverjanje gospodarskih potreb. PL: Zahteva se državljanstvo. Tujci potrebujejo za izvajanje prakse medicinskih poklicev dovoljenje, razen za babištvo. SI: Zahteva se članstvo v Zdravniški zbornici. Pogoji za sprejem zdravnikov, ki niso državljani Slovenije, v Zdravniško zbornico, je licenca za opravljanje v drugi članici in dobro znanje slovenskega jezika (22). Brez obvez za babiške storitve. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. DE: Zahteva za državljanstvo za zdravnike in zobozdravnike se lahko opusti samo izjemoma v primerih, ki so v interesu javnega zdravja. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v horizontalnem oddelku pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DK, ES: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
AT: Fizične osebe, razen medicinskih sester, psihologov in psihoterapevtov, lahko v Avstriji ustanovijo poklicno prakso, pod pogojem, da je zadevna oseba opravljala ta poklic najmanj tri leta pred ustanovitvijo poklicne prakse v Avstriji. LV: dostop je omejen na fizične osebe. Gospodarske potrebe so določene s celotnim številom medicinskih sester v dani regiji, ki ga pooblastijo lokalne zdravstvene oblasti. PL: V primeru babic in medicinskih sester se zahteva državljanstvo. CY, CZ, EE, HU, MT, SI, SK: Brez obvez |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v horizontalnem oddelku pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Lekarnarji (prodaja farmacevtskih izdelkov na drobno — del CPC 63211) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DK, ES: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, LU, NL, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: IT, NL: Brez obvez, razen za znanstvenike s področja računalništva, sistemske analitike, programerje, analitike programskih dokumentov in področne inženirje, za katere se zahteva: Univerzitetna diploma in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. SE: Univerzitetna diploma in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. IT: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. EL: Brez obvez, razen za znanstvenike s področja računalništva, sistemske analitike, programerje, analitike programskih dokumentov, za katere se zahteva: Univerzitetna diploma in 5-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, LU, NL, SE: kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo., razen za CY, CZ, FR, IE, LT, MT, PL, SK: brez obvez
|
1., 2., 3. Ne obstajajo., razen za CY, CZ, FR, IE, LT, MT, PL, SK: brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES, SE: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. FR:
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Le za HU: Osebnosti z mednarodno priznanim ugledom, ki so jih povabili znanstveni raziskovalni inštituti, za dobo trajanja povabila. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, FR in LU v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR.
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, FR in LU v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Le za HU: Osebnosti z mednarodno priznanim ugledom, ki so jih povabili znanstveni raziskovalni inštituti, za dobo trajanja povabila. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo., razen za CY, CZ, FR, IE, LT, LV, MT, PL, SK: brez obvez
|
1., 2., 3. Ne obstajajo., razen za CY, CZ, FR, IE, LT, LV, MT, PL, SK: brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. FR:
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom raziskovalcev, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Le za HU: Osebnosti z mednarodno priznanim ugledom, ki so jih povabili znanstveni raziskovalni inštituti, za dobo trajanja povabila. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve izposojanja z izvajalci Izposojanje plovil s posadko (CPC 7213, 7223) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Izposojanje gospodarskih cestnih vozil z izvajalcem (CPC 7124) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, LU, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev. BE, DE, DK, ES, IT, UK, SE: Ustrezne kvalifikacije in tri leta poklicnih izkušenj. IT, UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. EL: Ustrezne kvalifikacije in pet let poklicnih izkušenj. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, LU, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, IT, LU, LV, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev. IT, UK: Brez obvez, razen za poslovodne delavce in višje svetovalce, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in tri leta poklicnih izkušenj. BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. EE, LV: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. SE: Univerzitetna diploma in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. IT, UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, IT, LU, LV, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. HU: Brez obvez
|
1., 2., 3. HU: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, IT, LU, LV, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev. IT, UK: Brez obvez, razen za poslovodne delavce in višje svetovalce, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in tri leta poklicnih izkušenj. EE, LV: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. SE: Univerzitetna diploma in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. IT, UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, IT, LU, LV, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, LU, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES, UK, SE: Univerzitetna diploma ali tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj. EE: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. UK: se zahteva skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, LU, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
IT: Dostop za agronome in „periti agrari“ je omejen na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. CY, CZ, EE, LV, LT, MT, PL, SK, SI: Brez obvez
|
1., 2., 3. CY, CZ, EE, LV, LT, MT, PL, SK, SI: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. FI: Pravica do iskanja, terjanja in izkoriščanja nahajališč je omejena na fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju EGP. Izjeme pri zahtevi stalnega prebivališča sprejme Ministrstvo za trgovino in industrijo. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
1. Vse države članice razen EE, HU: Brez obvez EE, HU: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU, LV, LT, SI: Brez obvez HU, LV, LT, SI: Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU, LV, LT, SI: Brez obvez HU, LV, LT, SI: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
LT: Pokriva svetovalne storitve, ki se nanašajo na prenos in distribucijo električne energije, plina, pare, tople vode na honorarni podlagi, in sicer gospodinjstvom, poslovnim in industrijskim objektom ter drugim uporabnikom-CPC 887 (28) SI: Storitve, povezane z distribucijo energije — le za plin (29) — del CPC 887) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve nameščanja osebja (CPC 87202) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Posredovanje administrativnega osebja (CPC 87203) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. EE: Brez obvez, razen za poklice, za katere se zahteva: univerzitetna diploma in pet let delovnih izkušenj na sorodnem področju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. DE: Za javno imenovane geodete je pogoj državljanstvo. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih pogojev: DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, ki se opravijo iz tujine. |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1. 2. Ne obstajajo.
|
1. 2. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK in ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Prevajalske storitve (CPC 87905) (HU: razen uradnih prevodov. PL: razen storitev zapriseženih tolmačev. SK: razen pooblaščenega uradnega prevajanja in tolmačenja.) |
1. 2. Ne obstajajo.
|
1. 2. Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, IE, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: EL: Ustrezne kvalifikacije in pet let poklicnih izkušenj. IT, IE, SE, UK: Ustrezne kvalifikacije in tri leta poklicnih izkušenj. BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. IT, UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, EL, IT, IE, UK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve notranjega opremljanja (CPC 87907) (33) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
Poštne in kurirske storitve (34) Storitve v zvezi z obdelavo (35) poštnih pošiljk (36) v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje. Podsektorji (i), (iv) in (v) so lahko izključeni, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane, kar je za: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od petkratnega zneska javneosnovne tarife, če tehtajo manj kot 350 gramov (37), plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopkih. |
1., 2., 3. Vse države članice, razen CY, CZ, EE, HU, LT, LV, MT, PL, SK, SI: Za podsektorje od (i) do (v), za katere velja obveznost zagotavljanja univerzalnih storitev, se lahko uvede sistem izdajanja dovoljenj. Ta dovoljenja so lahko predmet posameznih obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev in/ali finančnega prispevka v kompenzacijski sklad. CY, HU, LV, MT, SI: Brez obvez. EE, LT,: Brez obvez, razen za (v): Ne obstajajo. PL: Brez obvez, razen za (v): Ne obstajajo., razen pisna korespondenca (npr. pisma). CZ, SK: Brez obvez, razen za (v) pod oblikama 2 in 3: Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen CY, CZ, EE, HU, LT, LV, MT, PL, SK, SI: Ne obstajajo. CY, HU, LV, MT, SI: Brez obvez. EE, LT,: Brez obvez, razen za (v): Ne obstajajo. PL: Brez obvez, razen za (v): Ne obstajajo., razen pisna korespondenca (npr. pisma). CZ, SK: Brez obvez, razen za (v) pod oblikama 2 in 3: Ne obstajajo.
|
Neodvisni nacionalni regulativni organi so bili ustanovljeni zaradi zagotavljanja skladnosti s poštnimi predpisi in za reševanje sporov med trgovinskimi partnerji (javnimi ali zasebnimi). Pravica do zagotavljanja poštnih univerzalnih storitev je zagotovljena. |
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
Izraz telekomunikacijske storitve pomeni prenos elektromagnetnih signalov — zvoka, podatkovnih slik in njihovih kombinacij, razen radiodifuzije (43). Obveze iz te liste torej ne pokrivajo gospodarske dejavnosti, ki zagotavlja vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve. Za zagotavljanje te vsebine, ki se prenaša prek telekomunikacijskih storitev, veljajo posebne obveze, ki jih Skupnost in njene države članice prevzamejo v drugih ustreznih sektorjih. |
|||||||||||||||||||||||
|
Domače in mednarodne Domače in mednarodne storitve, ki se opravljajo z uporabo katere koli omrežne tehnologije, na podlagi lastno zgrajene infrastrukture ali preprodaje, za javno in nejavno uporabo, v naslednjih tržnih segmentih (le-ti ustrezajo naslednjim številkam CPC-ja: 7521, 7522, 7523, 7524 (44) 7525, 7526 in 7529 (44), radiodifuzija je izključena): |
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
1. 2. PL: Za telekomunikacijske storitve kabelske televizije in radijskega omrežja: brez obvez
|
1., 2., 3. Ne obstajajo. |
BE: Pogoji za izdajo dovoljenj lahko predvidijo potrebo, da se zagotovijo univerzalne storitve, vključno preko financiranja, na pregleden, nediskriminacijski in konkurenčno nevtralen način, in ne bodo bolj obremenilni, kot je potrebno. |
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||
|
1., 2. PL: Za storitev osebnega klica („paging“): Brez obvez, razen za vseevropske sisteme osebnega klica.
|
1., 2., 3. Ne obstajajo.
|
BE: Pogoji za izdajo dovoljenj lahko predvidijo potrebo, da se zagotovijo univerzalne storitve, vključno preko financiranja, na pregleden, nediskriminacijski in konkurenčno nevtralen način, in ne bodo bolj obremenilni, kot je potrebno. |
||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
(CPC 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 518) |
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, FR in NL, kjer se zahteva: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: NL: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. BE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. FR: Brez obvez, razen za ukrepe, ki se nanašajo na začasni vstop tehnikov pod naslednjimi pogoji:
|
Brez obvez, razen za BE, DK, ES, FR in NL, kjer se zahteva: kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za DE, SE in UK, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), le za CPC 5111, ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: SE, UK: Univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. UK: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. DE: Brez obvez, razen za omejen obseg storitev raziskave lokacije, pri katerih se zahteva univerzitetna diploma, poklicne kvalifikacije in 3-letne poklicne izkušnje v tem sektorju. |
Brez obvez, razen za DE, SE in UK, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), le za CPC 5111. |
|
||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. MT: Brez obvez
|
1., 2., 3. MT: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, FR in LU v zvezi z začasnim vstopom profesorjev,: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. FR:
Mednarodnemu uradu za migracije. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, FR in UK, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
Le za HU: Osebnosti z mednarodno priznanim ugledom, ki so jih povabile visokošolske ustanove, za dobo trajanja povabila. |
|
|
||||||||||||||||||
|
1., 2. CY, FI, MT, SE: Brez obvez
|
1., 2. CY, FI, MT, SE: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
(SE: ponudba ne zajema javnih gradenj, če so v lasti ali v upravljanju občin, države ali zveznih vlad ali če le-ti zanje sklenejo pogodbo s podizvajalcem) |
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
Storitve v zvezi z odpadnimi vodami (CPC 9401, del 18000) |
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU: Brez obvez HU: Ne obstajajo.
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU: Brez obvez HU: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, IT, FI, IE, SE: kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: AT, FI, IT, IE, SE: Brez obvez, razen za vodje potovanj (osebe, delo katerih je spremljanje potovalne skupine najmanj 10 oseb, ne da bi bili vodiči na določenih lokacijah), če je/so za AT, IT, IE, SE: potrebno poklicno spričevalo in 3-letne poklicne izkušnje. BE, DE, DK, ES: univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije in tri leta poklicnih izkušenj. IT: Zahteva se skladnost s preverjanjem gospodarskih potreb. |
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES, IT, FI, IE, SE: kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. SE: Poklicno spričevalo, ustrezne kvalifikacije in tri leta poklicnih izkušenj. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, SE, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom umetnikov, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. |
Brez obvez, razen za AT, BE, DE, DK, ES in FR v zvezi z začasnim vstopom umetnikov, kot je navedeno pod (iii) v oddelku horizontalnih obvez |
|
||||||||||||||||||||||
|
|
BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. AT, ES: dostop je omejen na osebe, katerih glavna poklicna dejavnost je na področju lepih umetnosti, in katerih glavni vir dohodka je opravljanje te dejavnosti, poleg tega pa te osebe v Avstriji ne opravljajo nobene druge komercialne dejavnosti. FR:
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
(CPC 962) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii), ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev in naslednjih posebnih omejitev: BE, DE, DK, ES: Univerzitetna diploma ali ustrezne tehnične kvalifikacije, iz katerih je razvidno znanje, in tri leta poklicnih izkušenj v sektorju. BE: Zahteva se preverjanje gospodarskih potreb, če je letna bruto plača fizične osebe nižja od 30 000 EUR. |
Brez obvez, razen za BE, DE, DK, ES, kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez pod (iii) |
|
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(glej dodatne opredelitve na koncu oddelka o prevozu) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Mednarodni prevoz (tovor in potniki) CPC 7211 in 7212 brez kabotažnega prevoza |
|
|
Glej opombo (57) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Pomožne pomorske storitve |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve prekladanja v pomorstvu |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve skladiščenja CPC 742 (kot je bilo spremenjeno) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve carinjenj (60) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike (61) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve pomorskih agencij (62) |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Storitve odpreme tovora |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. 3. Ni omejitev, razen ukrepov, ki temeljijo na obstoječih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vklj. s sporazumi v zvezi z osjo Ren-Majna-Donava), s katerimi se nekatere prometne pravice rezervirajo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki izpolnjujejo merila o državljanstvu v zvezi z lastništvom. Predpisi o izvajanju Mannheimske Konvencije o plovbi po Renu. |
1. 3. Ni omejitev, razen ukrepov, ki temeljijo na obstoječih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vklj. s sporazumi v zvezi z osjo Ren-Majna-Donava), s katerimi se nekatere prometne pravice rezervirajo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki izpolnjujejo merila o državljanstvu v zvezi z lastništvom. Predpisi o izvajanju Mannheimske Konvencije o plovbi po Renu. |
Glej opombo (63) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
AT: V skladu z avstrijskim Zakonom o plovbi po celinskih vodah se za ustanovitev ladijske družbe s strani fizičnih oseb zahteva državljanstvo države članice EGP (Evropskega gospodarskega prostora). Če družbo ustanovi pravna oseba, mora imeti večina generalnih direktorjev, članov upravnega odbora in nadzornega odbora državljanstvo države članice EGP. Poleg tega mora biti večina delnic v lasti državljanov držav članic EGP. CY, CZ, EE, HU, LT, MT, PL, SE, SI, SK: Brez obvez
|
CY, CZ, EE, HU, LT, MT, PL, SE, SI, SK: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1. 2. Vse države članice, razen PL: Brez obvez PL: Ne obstajajo., razen to, da morajo biti letala, ki jih uporabljajo letalski prevozniki Skupnosti, registrirana v državi članici, ki je letalskemu prevozniku izdala dovoljenje ali drugje v Skupnosti. Izjeme se lahko priznajo za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah.
|
1. 2. 3. Vse države članice, razen PL: Brez obvez PL: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prodaja in trženje |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Računalniški sistem rezervacij |
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU: Brez obvez HU: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
1., 2., 3. Vse države članice, razen HU: Brez obvez HU: Ne obstajajo.
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
DK: Dostop samo za fizične osebe in obvezna lokalna ustanovitev. IT: Dostop samo za fizične osebe. |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Za 71222 (storitve limuzin): DK: Dostop samo za fizične osebe in obvezna lokalna ustanovitev. FI: Zahteva se dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini. IT: Dostop samo za fizične osebe in preverjanje gospodarskih potreb. LV: Zahteva se dovoljenje (licenco), ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini. PT: Preverjanje gospodarskih potreb.
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Inšpekcijski pregledi pred odpremo (CPC 749 (67), razen za FI: samo CPC 7490) |
1., 2., 3. CY, CZ, HU, MT, PL, SE, SK: Brez obvez
|
1., 2., 3. CY, CZ, HU, MT, PL, SE, SK: Brez obvez
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Opredelitve v zvezi s pomorskim prevozom
|
1. |
Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo kot „kabotaža“ po ustrezni nacionalni zakonodaji, ta lista ne vključuje „storitev pomorske kabotaže“, za katere se predvideva, da zajemajo prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem v državi članici in drugim pristaniščem v isti državi članici ter se promet začne in konča v istem pristanišču v državi članici, pod pogojem, da ta promet ostane v ozemeljskih vodah te države članice. |
|
2. |
Druge oblike tržne prisotnosti za zagotavljanje storitev mednarodnega pomorskega prevoza pomenijo sposobnost dobaviteljev storitev mednarodnega pomorskega prevoza druge pogodbenice, da lokalno izvajajo vse dejavnosti, ki so potrebne, da lahko svojim strankam zagotavljajo delno ali v celoti povezano prevozno storitev, znotraj katere pomorski prevoz predstavlja precejšnji element. (Vendar pa se ta obveza ne razlaga tako, da bi na kakršen koli način omejevala obveze, sprejete pri čezmejni ponudbi). Te dejavnosti med drugim zahtevajo:
|
|
3. |
„Operaterji multimodalnega prevoza“ so osebe, v imenu katerih se izda ladijski tovorni list ali drug dokument, ki dokazuje pogodbo o multimodalnem prevozu blaga, in so osebe ki so odgovorne za prevoz blaga v skladu s pogodbo o prevozu. |
SKUPNOST (nadaljevanje)
Priloga A
GLOSAR
IZRAZI, UPORABLJENI ZA POSAMEZNE DRŽAVE ČLANICE
Francija
: Toutes ces sociétés sont dotées de la personnalité morale
Nemčija
GmbH & CoKG Kommanditgesellschaft, bei der der persönlich haftende Gesellschafter eine GmbH (družba z omejeno odgovornostjo) ist.
EWIV Europäische Wirtschaftliche Interessenvereinigung (Evropsko gospodarsko interesno združenje)
Italija
Za Italijo pokriva ponudba ES naslednje poklicne storitve:
|
|
Ragionieri-periti commerciali Knjigovodstvo, računovodstvo in revidiranje |
|
|
Commercialisti Knjigovodstvo, računovodstvo in revidiranje |
|
|
Geometri Geodeti |
|
|
Ingegneri Inženirji |
|
|
Architetti Arhitekti |
|
|
Geologi Geologi |
|
|
Medici Zdravniki |
|
|
Farmacisti Farmacevti |
|
|
Psicologi Psihologi |
|
|
Veterinari Veterinarji |
|
|
Biologi Biologi |
|
|
Chimici Kemiki |
|
|
Periti agrari Kmetijski strokovnjaki |
|
|
Agronomi Agronomi |
|
|
Attuari Aktuarji |
(1) V primeru Avstrije, Finske in Švedske ni nobenih horizontalnih pridržkov pri storitvah, ki se štejejo kot javne službe.
(2) Razlagalna opomba: V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so na primer službe, povezane z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, R & R, storitvami na področju družboslovja in humanistke, tehničnega preskušanja in analiz, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve pri vseh vrstah prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne s lužbe pogosto obstajajo tudi na subcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih list po posameznih sektorjih ni praktično.
(3) Pri teh zahtevah se lahko sprejmejo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno bivališče ni potrebno.
(4) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavanje enako kot za podružnice.
(5) Komercialne, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo. |
|
— |
odprtje in lastništvo bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo. |
|
— |
odprtje in lastništvo bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
|
— |
prenos deviz iz države; |
|
— |
prenos poljske valute v državo; |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami; |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb; |
|
— |
določitev ali izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo. |
|
— |
odprtje in lastništvo bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(8) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
(9) PL: Opomba pod dostopom na trg velja tudi za nacionalno obravnavanje.
(10) Dolžino začasnega prebivanja opredelijo države članice ter zakoni in drugi predpisi Skupnosti o vstopu, prebivanju in delu, če obstajajo. Dolžina se lahko spreminja glede na različne kategorije fizičnih oseb, navedene v tej listi. Za kategorijo (i), je dolžina prebivanja v naslednjih državah članicah omejena tako: EE – tri leta, ki se lahko podaljšajo za dve dodatni leti, celotno obdobje pa ne presega pet let; LV – Pet let; LT – tri leta, ki se lahko za višje uslužbence podaljšajo za največ dve leti; PL in SI – eno leto, ki se lahko podaljša. Za kategorijo (ii), je dolžina prebivanja v naslednjih državah članicah omejena tako: EE – 90 dni za obdobje šestih mesecev; PL – trije meseci; LT – trije meseci na leto; HU, LV, SI – 90 dni.
(11) Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Skupnosti in držav članic, ki se nanašajo na vstop, bivanje, delo in ukrepe socialne varnosti se še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači, kakor tudi kolektivne pogodbe o plačah.
(12) „Premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, premestitev pa mora biti opravljena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.
(13) Pogodba za opravljanje storitev je skladna z zakoni, predpisi in zahtevami Evropske skupnosti in države članice, v kateri se pogodba za opravljanje storitev izvaja.
(14) Če tuji odvetniki ne nastopajo pod nazivom advokat ali kot odvetniki EGP po ustreznem nazivu matične države, lahko prosto ponujajo storitve pravnega svetovanja.
(15) Dostop do teh poklicev ureja francoski Zakon št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990, ki zajema celoten obseg pravniških in pravosodnih dejavnosti.
(16) Mednarodno pravo vključuje tudi pravo ES.
(17) Dostop do teh poklicev ureja francoski Zakon št. 90-1259 z dne 31. decembra 1990, ki zajema celoten obseg pravniških in pravosodnih dejavnosti.
(18) Razlagalna opomba: Glede na to, da se za izvajanje revizorskih dejavnosti zahteva poslovna prisotnost, je čezmejno zagotavljanje storitev brez obvez. Nacionalna poklicna združenja lahko odobrijo samo registrirane zakonite revizorje. Odobritev je predpogoj za izvajanje dejavnosti.
(19) SI: V skladu s slovensko zakonodajo so revizijske storitve stvar podjetij in ne fizičnih oseb.
(20) Priznajo se tuji izpiti in izkušnje, ki dajejo enakovredno usposobljenost.
(21) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC-ju.
(22) SI: Ustanova v obliki pravne osebe je predmet pooblastila Ministrstva za zdravje. Za vstop v zdravstveno omrežje je potrebna koncesija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
(23) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC-ju.
(24) Če je ustanavljanje lekarn pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb, se upoštevajo naslednja glavna merila: prebivalstvo, število obstoječih lekarn in njihova geografska gostota. Ta merila se uporabljajo na osnovi nacionalne obravnave, razen za F.
(25) Dodatna obveza: pri I, poklicno združenje (brez vpisa v register) fizičnih oseb je dovoljeno.
(26) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskih agentov in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve glede fizičnih oseb, ki kupujejo nepremičnine.
(27) Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(28) LV: Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(29) SI: Obstajajo javne službe; pravice za koncesijo se lahko dodelijo osebnim izvajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji.
(30) Zadevne storitve ne zajemajo delovanja rudnikov.
(31) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(32) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(33) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(34) Obveza je našteta v skladu s predlagano razvrstitvijo, o kateri so ES in njene države članice 23. marca 2001 obvestile STO (dokument STO S/CSS/W/61).
(35) Izraz „obdelava“ zajema sprejem, sortiranje, prevoz in dostavo.
(36) „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.
(37) „Pošiljke korespondence“: pisno sporočilo na kakršnem koli fizičnem mediju, ki se prenese in dostavi na naslov, ki ga navede pošiljatelj na pošiljki sami ali na njeni ovojnici. Knjige, katalogi, časopisi in revije se ne štejejo kot pošiljke korespondence.
(38) Npr. pisma, razglednice.
(39) Sem so vključene knjige, katalogi.
(40) Dnevniki, časopisi, revije.
(41) Ekspresna dostava lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom, potrditev prejema.
(42) Sredstva, vključno z zagotavljanjem začasnih prostorov in prevoza, zagotavlja tretja stran, kar omogoča lastno dostavo z medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk med uporabniki, ki se naročijo na to storitev. Poštna pošiljka se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.
(43) Radiodifuzija je opredeljena kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošnejavnosti, ne zajema pa povezav med operaterji.
(44) Navedena storitev je le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(45) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(46) V vseh državah članicah je izključeno orožje. V vseh državah članicah, razen v AT, FI, SE, so izključeni eksplozivi, kemični izdelki in plemenite kovine. V AT so izključeni pirotehnični izdelki, vnetljivi izdelki, naprave za razstreljevanje, strelivo, vojaška oprema, tobak in tobačni izdelki, toksične snovi, medicinske in kirurške naprave, nekatera zdravila in predmeti za medicinsko uporabo. V Sloveniji je izključena distribucija pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov, naprav za razstreljevanje, strelnega orožja, streliva, vojaške opreme, toksičnih snovi in nekaterih zdravil.
(47) Izključen je tobak v ES, IT.
(48) Izključen je tobak v ES, IT, FR.
(49) Obseg delovanja za EE, LT in LV vključuje CPC 633, 6111, 61221, 63234. Izključuje CPC 613 v LT. Izključuje alkoholne pijače v FI, S. Izključuje CPC 61112, 6121, 613, 63107, 63108, 63211 na PL. Razen farmacevtskih izdelkov (del CPC 63211) v vseh državah članicah, ki so predmet obvez v rubriki „farmacevti“. Distribucijske storitve, ki nimajo stalnega prodajnega mesta (neposredna prodaja) se prištevajo med storitve prodaje na drobno. CPC 633 (popravila izdelkov široke porabe) so predmet obvez v rubriki poslovne storitve. Ta sektor pokriva izključno distribucijo izdelkov. Ti so materialni in prenosni.
(50) Če je ustanavljanje pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb, so glavna merila: število obstoječih trgovin in vpliv nanje, gostota prebivalstva, geografska razširjenost, vpliv na promet in ustvarjanje novih delovnih mest.
(51) Izključen je tobak v ES, FR in IT. Razen alkoholnih pijač v IE.
(52) Ta pravila ne vplivajo na stalno prodajo na določenem mestu prodaje ali v proizvodnih obratih.
(53) Razvrstitev okoljskih storitev je navedena v skladu z razvrstitvijo, zajeto v „Job 7612“ (Sporočilo ES in njenih držav članic).
(54) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(55) Če je ustanavljanje pogojeno s preverjanjem gospodarskih potreb v državi članici, so glavna merila: število postelj in/ali težke medicinske opreme glede na potrebe, gostoto prebivalstva in starostno strukturo, geografsko razširjenost, varstvo območij s posebnim zgodovinskim in umetniškim pomenom, vpliv na prometne pogoje in ustvarjanje novih delovnih mest.
(56) Zakon o podjetjih; dopolnilo iz leta 1995
(57) „Skupnost ladje, ki plujejo pod zastavo ali jih upravljajo izvajalci storitev druge pogodbenice, še naprej obravnava enako ugodno kot svoje lastne ladje, med drugim v zvezi dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in dajatvami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje. Storitve pristanišč zajemajo tudi:“ 1. Pilotažo; 2. Pomoč pri vleki in potiskanju; 3. Oskrbo s hrano, gorivom in vodo; 4. Zbiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov; 5. Storitve pristaniškega kapitana; 6. Pomoč pri navigaciji; 7. Operativne storitve z obale, ki so bistvene za upravljanje ladij, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko; 8. Objekte in naprave za nujna popravila; 9. Storitve sidranja, vplutja in privezovanja.
(58) Obveza pri tej obliki ponudbe ni izvedljiva.
(59) Koncesije za javne službe ali postopki za izdajanje dovoljenj se lahko uporabljajo v primeru uporabe javnih površin.
(60) „Storitve carinjenj“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora skozi državo v imenu druge stranke, ne glede na to, ali je je ta storitev poglavitna ali obstranska dejavnost ponudnika storitve.
(61) „Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomeni dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz.
(62) „Storitve pomorskih agencij“ so dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:
|
— |
trženje in prodaja storitev pomorskega prevoza in sorodnih storitev, od dajanja ponudb do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih tovornih listov, pridobitve in preprodaje s tem povezanih nujnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij; |
|
— |
organiziranje v imenu družb, pristanka ladij ali po potrebi prevzema tovora. |
(63) Skupnost ladje, ki plujejo pod zastavo ali jih upravljajo izvajalci storitev druge pogodbenice, še naprej obravnava enako ugodno kot svoje lastne ladje, med drugim v zvezi dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev pristanišč ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in dajatvami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje. Storitve pristanišč zajemajo tudi (isto kot zgornja opomba za mednarodni pomorski prevoz). 1. Pilotažo; 2. Pomoč pri vleki in potiskanju; 3. Oskrbo s hrano, gorivom in vodo; 4. Zbiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov; 5. Storitve pristaniškega kapitana; 6. Pomoč pri navigaciji; 7. Operativne storitve z obale, ki so bistvene za upravljanje ladij, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko; 8. Objekte in naprave za nujna popravila; 9. Storitve sidranja, vplutja in privezovanja.
(64) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
(65) Preverjanje potreb temelji na številu ponudnikov storitev na lokalnem geografskem območju.
(66) Če je zagotavljanje storitve predmet preverjanja gospodarskih potreb, ta v osnovi temelji na obstoječem javnem prevozu na zadevni liniji.
(67) Pomeni, da je določena storitev le del skupine dejavnosti, ki so zajete v tem CPC.
PRILOGA VI
(PRILOGA VIII k Sporazumu iz člena 120 Sporazuma)
LISTA SPECIFIČNIH OBVEZ V ZVEZI S FINANČNIMI STORITVAMI
DEL A
Lista skupnosti
Uvodna opomba
|
1. |
Specifične obveze iz te liste se uporabljajo samo na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in državami, ki niso članice Skupnosti na drugi strani. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice: |
„Hčerinska družba“ neke pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe.
„Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe.
|
|||||||||||||||||||
|
VSI SEKTORJI, VKLJUČENI V TO LISTO |
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
HU: Tržna prisotnost mora biti v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali predstavništva. Vstop na tržišče v obliki podružnice ni dovoljen. |
Ustanovitev pravne osebe
|
|
||||||||||||||||
|
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij
|
|
||||||||||||||||
|
|
Pravne osebe:
|
FI: Tujec, ki živi izven Evropskega gospodarskega prostora in trguje kot zasebni podjetnik ali kot partner v finski komanditni družbi ali družbi z neomejeno odgovornostjo, potrebuje dovoljenje za promet. Če namerava tuja organizacija ali fundacija, ki je registrirana izven Evropskega gospodarskega prostora, poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet. FI: Če ima vsaj polovica članov upravnega odbora ali generalni direktor stalno bivališče izven Evropskega gospodarskega prostora, se zahteva dovoljenje. Vendar pa se lahko pri družbah sprejmejo izjeme. SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za ravnanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje v Slovaški. |
|
||||||||||||||||
|
|
Nakup nepremičnin: DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin s strani nerezidenčnih fizičnih in pravnih oseb. Omejitve pri nakupu kmetijskih nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. EL: V skladu z Zakonom št. 1892/89 morajo državljani za nakup zemlje v obmejnih območjih dobiti dovoljenje ministra za obrambo. V skladu z upravno prakso se dovoljenje zlahka izda za neposredne naložbe. CY: Brez obvez. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. LT: Brez obvez za pridobitev ozemlja s strani fizičnih in pravnih oseb. MT: Brez obvez za nakup nepremičnin. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. PL: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, to je. uredb, ki upravljajo postopek privatizacije (za način 3). SI: Pravne osebe, ustanovljene v Republiki Sloveniji ob udeležbi tujega kapitala, lahko pridobijo nepremičnine na ozemlju Slovenije. Podružnice (4), ki jih v Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo nepremičnine, ki so potrebne za gospodarske dejavnosti, za katere so ustanovljene, razen zemljišč. Za lastništvo nepremičnin v 10-kilometrskem obmejnem pasu potrebujejo družbe, v katerih večina kapitala in glasovalne pravice posredno ali neposredno pripadajo pravnim osebam ali državljanom druge članice, posebno dovoljenje. |
Nakup nepremičnin: AT: Za pridobitev, nakup ter najem ali zakup nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb se zahteva dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder-jev), ki presodijo ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese. IE: Domača ali tuja podjetja ali tuji državljani potrebujejo za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti v Irski predhodno pisno dovoljenje Komisije za zemljišča. Če je takšno zemljišče namenjeno industrijski rabi (razen kmetijstvu), se ta zahteva ob predložitvi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo in zaposlovanje, opusti. Ta zakon se ne uporablja za mestna zemljišča. CZ: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo pravnih oseb na češkem ali sodelovanjem v mešanih družbah. Tuje osebe lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem. HU: Brez obvez za pridobitev nepremičnin s strani tujih fizičnih oseb. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. PL: Za pridobitev nepremičnin, posredno ali neposredno, s strani tujcev in tujih fizičnih oseb, je potrebno dovoljenje. |
|
||||||||||||||||
|
|
SK: Ni omejitev, razen za zemljišče (za načina 3 in 4) |
SK: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo pravnih oseb v Slovaški republiki ali s sodelovanjem v mešanih družbah. Tuje osebe lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem (za načina 3 in 4). |
|
||||||||||||||||
|
|
|
IT: Ni obvez za nakup nepremičnin. FI (Alandski otoki) Omejitve pri pravici fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Alandskih otokih in pri pravici pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Alandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov otokov. FI (Alandski otoki) Omejitve pravice ustanavljanja in pravice opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe; |
|
||||||||||||||||
|
|
Naložbe: FR: Za tuje nakupe, ki presegajo 33,33 odstotka delnic ali glasovalnih pravic v obstoječem francoskem podjetju ali 20 odstotkov v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, velja naslednji predpis:
FR: Tuja udeležba v novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi francoska vlada za vsak primer posebej. ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava (ki kažejo, da ima takšna oseba poleg gospodarskih tudi negospodarske interese) v Španiji, ki so neposredne ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade. PT: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na razlicno kolicino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri cemer to kolicino doloci portugalska vlada za vsak primer posebej |
Naložbe: CY: Osebe s tujo udeležbo morajo plačati znesek, sorazmeren z njenimi finančnimi zahtevami, nerezidenti pa morajo plačevati prispevke prek uvoza deviznih sredstev. V primeru, ko udeležba nerezidenta preseže 24 odstotkov, je treba povečati katero koli dodatno financiranje za obratna sredstva iz lokalnih in tujih virov, v skladu z udeležbo nerezidentov in subjektov nerezidentov. V primeru podružnic tujih podjetij morajo vsa sredstva za začetne investicije zagotoviti tuji viri. Izposojanje od lokalih virov je dovoljeno le pri začetnem izvajanju projekta, za namen financiranja obratnega kapitala. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. LT: Vlaganje v organizacijo loterij je v skladu z zakonom o tujih kapitalskih investicijah prepovedano |
|
||||||||||||||||
|
|
IT: Na novo privatiziranim podjetjem se lahko dodelijo ali ohranijo izključne pravice. Glasovalne pravice v na novo privatiziranih podjetjih so lahko v nekaterih primerih omejene. Za obdobje petih let se lahko za pridobitev velikega deleža delnic družb, ki delujejo na področju obrambe, prevoznih storitev, telekomunikacij in energetike, zahteva soglasje Ministrstva za finance. FR: Za ustanovitev v nekaterih (5) komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je potrebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno bivanje. |
MT: Za podjetja z udeležbo pravnih ali fizičnih nerezidentov veljajo iste kapitalske zahteve kot za podjetja v celoti v lasti rezidentov, kot sledi: podjetje v zasebni lasti — Lm500 (najmanj 20 % plačanega kapitala); javno podjetje Lm20000 (najmanj 25 % plačanega kapitala). Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. |
|
||||||||||||||||
|
|
CY: Za sodelovanje nerezidentov s pravnimi osebami ali mešanimi družbami na Cipru je potrebno dovoljenje centralne banke. Sodelovanje tujcev v vseh sektorjih ali podsektorjih iz liste obvez je navadno omejeno na 49 odstotkov. Odločitev organov o odobritvi dovoljenj za tuje sodelovanje temelji na preverjanju gospodarskih potreb, za katerega se na splošno uporabljajo naslednja merila:
V izjemnih primerih, kjer predlagana naložba dodobra zadosti večini meril preverjanja gospodarskih potreb, se lahko odobri dovoljenje za tuje sodelovanje, ki presega 49 odstotkov. |
Subvencije Upravičenost do subvencij iz Skupnosti ali držav članic je lahko omejena na pravne osebe, ustanovljene na ozemlju države članice ali na njenem določenem ožjem zemljepisnem območju. Brez obvez za subvencije, namenjene za raziskave in razvoj. Brez obvez za podružnice, ustanovljene v državi članici s strani družbe izven Skupnosti. Ponudba storitve ali njeno subvencioniranje v javnem sektorju ni kršitev te obveze. Obveze, sprejete v tej listi, od Skupnosti ali držav članic ne zahtevajo, da ponujajo subvencije za storitve, ki se zagotavljajo s kraja zunaj njenega ozemlja. Če so kakršne koli subvencije na voljo fizičnim osebam, je treba njihovo razpoložljivost omejiti na državljane države članice. |
|
||||||||||||||||
|
|
V javnih podjetjih dovoljeni delež udeležbe tujega kapitala navadno znaša do 30 odstotkov. V vzajemnih skladih znaša dovoljeni delež tujega lastništva 40 odstotkov. Korporativna telesa morajo biti registrirana v skladu s pravom družb. Ta zakon določa, da mora podjetje, ki želi ustanoviti podjetje ali pisarno na Cipru, mora le-to registrirati kot tujo podružnico. Za registracijo je v skladu z zakonom o nadzoru nad menjavo potrebna predhodna odobritev centralne banke. Takšna odobritev je odvisna od trenutne politike do tujih naložb, predlaganih dejavnosti korporativnega telesa na Cipru in splošnih meril za naložbe, ki so predvidena zgoraj. HU: Brez obvez za nakup državne lastnine. MT: Zakon o gospodarskih družbah (Cap. 386) ureja ponudbo storitev s strani nerezidentov z registracijo lokalnega podjetja, prav tako pa velja tudi Zakon o zunanjih transakcijah (Cap. 233), ki ureja izdajo, pridobitev, prodajo in odkup vrednostnih papirjev, ki niso vključeni v borzo Malte. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
PL: Dovoljenje za ustanovitev podjetja z deležem tujega kapitala je potrebno v primeru:
SI: Za finančne storitve izda dovoljenje organ, naveden v obvezah posameznih sektorjev, in v skladu s pogoji obvez posameznih sektorjev. Ni omejitev za ustanovitev novih podjetij („greenfield“ naložbe). |
|
|
||||||||||||||||
|
|
1., 2. SK: V zvezi s tekočimi plačili je omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene. V zvezi s kapitalskimi plačili je za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakup tujih vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje za devizno poslovanje. |
Devizni režim (9)
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
Direktive Skupnosti o medsebojnem priznavanju diplom se ne uporabljajo za državljane tretjih držav. Priznavanje diplom, ki se zahtevajo za izvajanje zakonsko urejenih poklicnih storitev s strani državljanov nečlanic Skupnosti, ostaja v pristojnosti posameznih držav članic, razen če zakonodaja Skupnosti predvideva drugače. Pravica do izvajanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic ne zagotavlja pravice do njihovega izvajanja v drugi državi članici. |
|
||||||||||||||||
|
|
|
Zahteve glede stalnega prebivališča AT: Generalni direktorji podružnic in pravne osebe morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za spoštovanje avstrijskega Zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji. MT: Ureditve o priseljevanju zakona o priseljevanju (Cap. 217) urejajo listine in dovoljenja o stalnem prebivališču. |
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
FR: Če generalni direktor komercialne, industrijske ali obrtne dejavnosti (13)nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
IT: Dostop do industrijskih, komercialnih in obrtniških dejavnosti je predmet dovoljenja za bivanje in posebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. |
|
|
||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||
|
|||||||||||||||
|
|
AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji. CZ: Ne obstajajo., razen to, da:
|
|
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) prevzamejo dodatne obveze, ki so v Prilogi „Dodatne obveze dela ES“. |
||||||||||||
|
|
Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem. |
|
|
||||||||||||
|
|
DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti. DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalniškimi družbami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na danskem, razen zavarovalniških družb z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov. |
|
|
||||||||||||
|
|
DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji. |
|
|
||||||||||||
|
|
DE: Če ima tuja zavarovalniška družba podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v Nemčiji v zvezi z mednarodnim prevozom samo s podružnico, ki je ustanovljena v Nemčiji. IT: Brez obvez za poklic aktuarja. FI: Samo zavarovatelji s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru ali s podružnico na Finskem lahko nudijo zavarovalniške storitve, navedene v pododstavku 3(a) Dogovora. |
|
|
||||||||||||
|
|
FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je pogoj stalni kraj poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. |
|
|
||||||||||||
|
|
IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. |
|
|
||||||||||||
|
|
SK: Tržna prisotnost je potrebna za zagotavljanje storitev:
SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalniška družba pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju. |
|
|
||||||||||||
|
|
AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti ali podružnica, ustanovljena v Avstriji. |
|
|
||||||||||||
|
|
CZ: Ne obstajajo., razen to, da: Spodaj navedene zavarovalniške storitve niso na voljo v tujini.
|
|
|
||||||||||||
|
|
DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti. DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalniškimi družbami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na danskem, razen zavarovalniških družb z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov. DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji. |
|
|
||||||||||||
|
|
DE: Če ima tuja zavarovalniška družba podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v Nemčiji v zvezi z mednarodnim prevozom samo s podružnico, ki je ustanovljena v Nemčiji. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalniške družbe, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. SK: Zavarovalniške storitve, zajete v načinu (1), razen zgoraj omenjenega zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala. ladje brez tovora in odgovornost, ki ni na voljo v tujini. |
|
|
||||||||||||
|
|
CZ: Ne obstajajo., razen to, da:
|
SE: Za družbe za neživljenjsko zavarovanje, ki niso registrirane na Švedskem in poslujejo na Švedskem se — namesto obdavčitve glede na neto rezultat — uporablja obdavčitev, ki temelji na dohodku od premij neposrednega zavarovanja. SE: Ustanovitelj zavarovalniške družbe je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali pravna oseba, registrirana v Evropskem gospodarskem prostoru. |
|
||||||||||||
|
|
Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem. |
|
|
||||||||||||
|
|
FI: Glavni direktor, vsaj en revizor in najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalniške družbe ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje prizna izjemo. FI: Tuji zavarovatelji ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za izvajanje zakonskega socialnega zavarovanja (zakonsko pokojninsko zavarovanje, zakonsko nezgodno zavarovanje). |
|
|
||||||||||||
|
|
FR: Za ustanavljanje podružnic se zahteva posebno dovoljenje za predstavnika podružnice. EL: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavništev podjetij ali druge stalne prisotnosti zavarovalniških družb, razen če so takšna podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži. IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena. IT: Dovoljenje za ustanavljanje podružnic je pogojeno z oceno nadzornih organov. IE: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij. |
|
|
||||||||||||
|
|
SK: Za izvajanje zavarovalniških storitev je potrebno dovoljenje Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Slovaškem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek hčerinskih podjetij z registriranim sedežem na Slovaškem, v skladu s pogoji zakona o zavarovanju. Zavarovalno poslovanje pomeni zavarovalne dejavnosti skupaj s posredniškimi in pozavarovalnimi dejavnostmi. |
|
|
||||||||||||
|
|
Posredniške dejavnosti, katerih namen je sklenitev zavarovalne pogodbe med tretjo stranko in zavarovalnico, lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, ki prebivajo na Slovaškem, za dobro zavarovalnice pa morajo imeti dovoljenje organa za nadzor zavarovalnic. |
|
|
||||||||||||
|
|
Posredniška pogodba, katere namen je sklenitev zavarovalniške pogodbe tretje stranke z zavarovalnico, je lahko sklenjena s strani domače ali tuje zavarovalniške družbe, potem ko organ za nadzor zavarovalnic izda dovoljenje. |
|
|
||||||||||||
|
|
Finančni viri določenih zavarovalnih skladov licenciranih upraviteljev zavarovanja, ki izvirajo od imetnikov zavarovalnih ali pozavarovalnih polic, ki prebivajo ali imajo registriran sedež na Slovaškem, morajo biti položeni v rezidenčni banki na Slovaškem in ne morejo biti preneseni na tuje. |
|
|
||||||||||||
|
|
SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost samo s podružnico. |
|
|
||||||||||||
|
|||||||||||||
|
|
EL: Večina članov upravnega odbora družbe, ustanovljene v Grčiji, je državljanov ene od držav članic Skupnosti. |
AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji. DK: Generalni agent zavarovalniške podružnice mora imeti stalno prebivališče na Danskem zadnji dve leti, razen če je državljan ene od držav članic Skupnosti. Minister za trgovino in industrijo lahko prizna izjemo. DK: Za večino članov upravnega odbora družbe in za menedžerje se zahteva stalno prebivališče. Vendar pa lahko minister za trgovino in industrijo prizna izjemo. Izjeme se prizna na nediskriminatorni osnovi. IT: Za poklic aktuarja se zahteva stalno prebivališče. |
|
||||||||||
|
|||||||||||||
|
|
IT: Brez obvez za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev). CZ: Brez obvez za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji in ostalimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Ne obstajajo, razen to, da: Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:
|
|
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) prevzamejo dodatne obveze, ki so v Prilogi „Dodatne obveze dela ES“. |
||||||||||
|
|
Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov brez bančniških pooblastil za:
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva (I) dovoljenje na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska družba ali pa samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države nima tržne prisotnosti na Irskem in storitev ne izvaja za posameznike) ali (II) dovoljenje v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. |
|
|
||||||||||
|
|
SK: Brez obvez za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji in ostalimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. |
|
|
||||||||||
|
|
Ne obstajajo., razen to, da:
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
Ne obstajajo., razen to, da: Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko: |
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, je potrebno v primeru čeških rezidentov brez bančniških pooblastil za: |
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
FI: Plačila vladnih subjektov (izdatki) se prenesejo prek Sampo Bank Ltd. Pri tej zahtevi izjeme niso mogoče zaradi posebnih razlogov Ministrstva za finance. SK: Brez obvez za upravljanje s sredstvi. |
|
|
||||||||||
|
|
Ne obstajajo., razen to, da:
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
|
CZ: Ne obstajajo., razen to, da:
|
|
|
||||||||||
|
|
Za ustanovitev in dejavnosti trgovcev z vrednostnimi papirji, borznih posrednikov, borze ali organizatorjev trga OTC, investicijskih družb in investicijskih skladov je potrebno dovoljenje organov, ki je povezano z usposobljenostjo, poštenostjo, upravljanjem in materialnimi zahtevami. |
|
|
||||||||||
|
|
Storitve poravnav in obračunov za vse mogoče načine plačila spremlja in pregleduje Češka narodna banka ter tako zagotavlja gladko in ekonomično poslovanje. |
|
|
||||||||||
|
|
DK: Finančne ustanove lahko sodelujejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Kobenhavenski borzi samo s podružnicami, registriranimi na Danskem. FI: Vsaj polovica ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov, generalni direktor, pooblaščeni zastopnik podjetja in oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu kreditne ustanove, morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za finance prizna izjemo. Vsaj en revizor ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. |
|
|
||||||||||
|
|
FI: Borzni posrednik (posameznik) na borzi izvedenih vrednostnih papirjev ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo pod pogoji, ki jih določi Ministrstvo za finance. FI: Plačila vladnih subjektov (izdatki) se prenesejo prek Sampo Bank Ltd. Pri tej zahtevi izjeme niso mogoče zaradi posebnih razlogov Ministrstva za finance. |
|
|
||||||||||
|
|
EL: Za ustanovitev in dejavnosti podružnic se mora uvoziti minimalni znesek tuje valute, ki se pretvori v evre in shrani v Grčiji, dokler tuja banka posluje v Grčiji:
IT: Pri zagotavljanju prodaje od vrat do vrat morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice Evropskih skupnosti. IT: Predstavniška podjetja tujih posrednikov ne morejo izvajati dejavnosti, namenjenih zagotavljanju investicijskih storitev. |
|
|
||||||||||
|
|
IT: Klirinške storitve, vključno s končno poravnavo, lahko izvajajo samo pravilno pooblaščene osebe pod nadzorom Banke Italije v dogovoru z Nacionalno komisijo za družbe in borzo (CONSOB). IT: Javno ponudbo vrednostnih papirjev lahko izdajo samo pravilno pooblaščene osebe. IT: Centralizirane depozitne, skrbniške in administrativne storitve lahko zagotavljajo samo pravilno pooblaščene osebe pod nadzorom Nacionalne komisije za družbe in borzo (CONSOB) v dogovoru z Banko Italije. |
|
|
||||||||||
|
|
IT: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki niso harmonizirani KNPVPVP po Direktivi 85/611/EGS, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, pri čemer je ustanovljen prek podružnice v Italiji. Samo banke, zavarovalniške družbe, investicijske družbe za vrednostne papirje, ki imajo svoj glavni sedež v Evropski skupnosti, lahko izvajajo dejavnosti upravljanja s sredstvi pokojninskih skladov. Družbe za upravljanje (zaprti naložbeni skladi in nepremičninski skladi) morajo biti prav tako registrirane v Italiji. IE: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki so ustanovljene kot skupni investicijski skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen kolektivnih naložbenih podjemov, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje, UCITS), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici Skupnosti. V primeru naložbenih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem. |
|
|
||||||||||
|
|
IE: Oseba, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti (I) pooblaščena na Irskem, za kar mora biti registrirana ali mora biti partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali (II) biti pooblaščena v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva (I) pooblastilo na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska ali pa je samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (nadzorni organ lahko pooblasti tudi podružnice oseb iz tretjih držav) ali (II) pooblastilo v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah. PT: Ustanovitev neskupnostnih bank je pogojena z dovoljenjem ministra za finance, ki ga izda glede na posamezen primer. Ustanovitev mora prispevati k povečanju učinkovitosti nacionalnega bančnega sistema ali imeti pomembne učinke na internacionalizacijo portugalskega gospodarstva. |
|
|
||||||||||
|
|
PT: Storitev v zvezi s tveganim kapitalom ne smejo zagotavljati podružnice družb za tvegani kapital, ki imajo svoj glavni sedež v državi nečlanici ES. Upravljanje pokojninskih skladov lahko zagotavljajo samo družbe, registrirane na Portugalskem, in zavarovalniške družbe, ustanovljene na Portugalskem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja. |
|
|
||||||||||
|
|
SK: Bančne storitve lahko izvajajo samo slovaške banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Slovaške in sporazum z Ministrstvom za finance. Odobritev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki so še posebej povezana z dotacijskim ustanovitvenim kapitalom (finančna moč), strokovno usposobljenostjo, poštenostjo in sposobnostjo upravljanja načrtovanih bančniških dejavnosti. Banke so pravni subjekti, inkorporirani v Slovaško, ustanovljene kot delniške družbe ali javne (državne) finančne ustanove. |
|
|
||||||||||
|
|
Nakup delnic, kjer gre za zanimanje za lastniški kapital obstoječe poslovne banke in presega določeno omejitev, je pogojen s predhodnim dovoljenjem Narodne banke Slovaške. |
|
|
||||||||||
|
|
Investicijske storitve na Slovaškem lahko izvajajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Tuja investicijska družba ali investicijski sklad mora dobiti dovoljenje Ministrstva za finance za prodajo lastnih vrednostnih papirjev ali enot investicijskih certifikatov na ozemlju Slovaške, kot je določeno z zakonom. Za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance, pa naj gre za izdajo v državi ali v tujini. |
|
|
||||||||||
|
|
Vrednostne papirje se sme izdati in z njimi trgovati le, ko Ministrstvo za finance odobri dovoljenje za javno trgovanje v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih. Za delovanje posrednika vrednostnih papirjev, borznega posrednika ali organizatorja trga OTC je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Storitve poravnav in obračunov za vse možne načine plačila ureja Narodna banka Slovaške. |
|
|
||||||||||
|
|
Storitve poravnav in obračunov, povezanih s spremembo fizične lastnine vrednostnih papirjev, so zabeležene na centru za varnostne papirje (hiša za obračun in poravnavo vrednostnih papirjev). Center za vrednostne papirje lahko izvaja le prenose znotraj lastniških računov lastnikov vrednostnih papirjev. Obračun in poravnava denarnih sredstev poteka prek bančniške hiše za obračune in poravnave — (kjer je Narodna banka Slovaške glavni delničar) za borzo v Bratislavi, prek delniške družbe ali računa Jumbo v sistemu RM-System Slovaška. |
|
|
||||||||||
|
|
SE: Podjetja, ki niso registrirana na Švedskem, lahko ustanovijo tržno prisotnost s podružnico, banke pa tudi s predstavniškim podjetjem. |
|
|
||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||
|
Življenjsko zavarovanje (skupaj s posredništvom): Nobeden od zavarovateljev na Cipru ne sme izvajati storitev življenjskega zavarovanja, razen če ima dovoljenje za zavarovatelja, ki ga na podlagi zakonov o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik. Neživljenjsko zavarovanje (skupaj s posredništvom): Nobeden od zavarovateljev na Cipru ne sme izvajati storitev neživljenjskega zavarovanja (razen pomorskega, letalskega in transportnega), razen če ima dovoljenje za zavarovatelja, ki ga na podlagi zakonov o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik. Pozavarovanje in retrocesija (skupaj s posredništvom): Tuji zavarovatelji, ki imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika (na podlagi meril varnega poslovanja) lahko izvajajo storitve pozavarovanja in retrocesije za zavarovalnice, ki so registrirane in licencirane na Cipru. Pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. EE: Ne obstajajo. |
MT: življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje ter retrocesija: Ne obstajajo. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. PL: brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. SI: storitve pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve. Ne obstajajo. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja) in pozavarovanje ter retrocesija: Brez obvez. |
|
||||||||||||||||
|
|
LV: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in posredovanje zavarovanja: Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija ter pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
LT: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega in letalskega zavarovanja) ter posredovanje zavarovanja: Brez obvez. Pomorsko in letalsko zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. MT: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje, pozavarovanje ter retrocesija in posredovanje zavarovanja: Ne obstajajo. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje), pozavarovanje in retrocesija (razen za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje) ter pomožne bančniške storitve: Brez obvez. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
PL: brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji. Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja), pozavarovanje ter retrocesija, posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
MT: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje ter retrocesija: Ne obstajajo. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. PL: brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Sloveniji. |
MT: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje ter retrocesija: Ne obstajajo. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Brez obvez. PL: brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini. SI: pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje, pozavarovanje ter retrocesija, posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||||
|
|
Življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja): Brez obvez. Pozavarovanje in retrocesija: Pozavarovalne družbe v Sloveniji imajo prednost pri zbiranju zavarovalnih premij. Če te družbe ne morejo izenačiti vseh tveganj, so lahko ta pozavarovana in retrocesirana na tujem. (Ni omejitev po sprejetju novega Zakona o zavarovalnicah). |
Življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja): Brez obvez. |
|
||||||||||||||||
|
|
Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje (skupaj s posredništvom): Nobeden od zavarovateljev ne more delovati na Cipru ali s Cipra, razen če ima dovoljenje, ki ga na podlagi zakonov o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik. Tuje zavarovalnice lahko na Cipru delujejo z ustanovitvijo podružnice ali zastopstva. Da lahko tuji zavarovatelj sploh ustanovi podružnico ali zastopstvo, mora imeti predhodno dovoljenje za delovanje v matični državi. Za sodelovanje nerezidntov z zavarovalnicami, registriranimi na Cipru, je potrebno predhodno dovoljenje Centralne banke. |
EE: Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje: ni omejitev, razen tega, da lahko pravni organ zavarovalniške delniške družbe s sodelovanjem tujega kapitala vključuje državljane tujih držav skladno z deležem tujega sodelovanja, vendar pa mora polovica članov upravnega odbora, vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja imeti stalno prebivališče v Estoniji. Pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||||
|
|
Pozavarovanje in retrocesija (skupaj s posredništvom): Na Cipru podjetja ne morejo delovati kot pozavarovatelji, razen če imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika. Nerezidenti lahko v družbe za pozavarovanje investirajo le s predhodnim dovoljenjem Centralne banke. Delež tujega sodelovanja v kapitalu lokalnih družb za pozavarovanje je določen za vsak primer posebej. Zaenkrat ni lokalnih družb za pozavarovanje. Pomožne zavarovalniške storitve: Ne obstajajo. |
SI: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje ter retrocesija: Ne obstajajo. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: za samostojne lastnike se zahteva prebivališče v Sloveniji. |
|
||||||||||||||||
|
|
EE, LV, LT: Ne obstajajo. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
PL: za ustanovitev delniške družbe ali podružnice je potrebno predhodno dovoljenje. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
V tujino se ne sme investirati več kot 5 % zavarovalniških skladov. Oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja zavarovanja, mora imeti licenco. Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
SI: Življenjsko in neživljenjsko zavarovanje: Za ustanovitev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Tuje osebe lahko zavarovalnico ustanovijo samo v obliki mešane družbe z domačo osebo, kjer je udeležba tujih oseb omejena na 99 %. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Omejitev največjega dovoljenega deleža tujega sodelovanja bo odpravljena, ko stopi v veljavo novi zakon o zavarovalniških družbah. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Tujci lahko pridobijo ali povečajo delež v domači zavarovalnici s predhodnim dovoljenjem Ministrstva za finance. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Ob izdaji licence ali odobritve za pridobitev delnic domačega podjetja Ministrstvo za finance upošteva naslednja merila:
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
Brez obvez za tuje sodelovanje v zavarovalnicah, ki so v postopku privatizacije. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Članstvo v vzajemni zavarovalniški ustanovi je omejeno na podjetja, ki so ustanovljena v Sloveniji, in na domače fizične osebe. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Pozavarovanje in retrocesija: Tuje sodelovanje v družbi za pozavarovanje je omejeno s kontrolnim deležem kapitala. (Ni omejitev, razen za podružnice po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah). Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve: Za izvajanje storitev svetovanja in likvidacije škod je potrebna registracija pravnega subjekta z dovoljenjem predsedstva zavarovalnice. Aktuarji in ocenjevalci škode lahko storitve izvajajo samo prek strokovne ustanove. Delovanje je omejeno z dejavnostmi pod točkami A(i) in (ii) te Liste. |
|
|
||||||||||||||||
|
|
Pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez. Fizične osebe nimajo dovoljenja za opravljanje storitev pozavarovanja. EE, LV, LT, MT: brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. PL: Brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednje posebne omejitve: za posrednike zavarovanja se zahteva stalno prebivališče. SI: Življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje ter retrocesija brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. Posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve Brez obvez, kot je navedeno v (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez ter za aktuarje in ocenjevalce škode, za katere se zahteva stalno prebivališče in strokovni izpit, članstvo v Slovenskem aktuarskem društvu in aktivno znanje slovenščine. |
Pozavarovanje in retrocesija: Brez obvez. Fizične osebe nimajo dovoljenja za opravljanje storitev pozavarovanja. EE, LT, MT, SI: brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. LV, PL: Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Niso zavezani.
MT: Niso zavezani. |
podsektorji (x) (e), (xv) in (xvi): jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. Vsi ostali podsektorji: Brez obvez EE: Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov Zahteva se dovoljenje banke Eesti Pank in registracija kot delniška družba, hčerinsko podjetje ali podružnica, kot to določajo estonski zakoni. EE, LT: Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. |
podsektorje (x) (e), (xv) in (xvi):jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. EE, LV, LT, SI: Ne obstajajo. MT: Podsektorja (v) in (vi):Ne obstajajo. Podsektor (xv): brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov. PL: Brez obvez, razen za: Podsektor (xv): Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Garancije in finančne obveze državne blagajne so izvzete.
|
LV: Brez obvez, razen za: Podsektorje (xi) (xv) in (xvi): Ne obstajajo. LT: upravljanje pokojninskih skladov: zahteva se poslovna prisotnost. MT: Podsektorja (v) in (vi): Ne obstajajo. Podsektor (xv): brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov. PL: Brez obvez, razen za: Podsektor (xv): v primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. SI: jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). Brez obvez, razen za sprejemanje kreditov (posojil vseh vrst) in sprejemanje garancij in obvez od tujih kreditnih ustanov s strani domačih pravnih subjektov in samostojnih lastnikov. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju). Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu.) Tujci lahko tuje vrednostne papirje v prodajo ponudijo le prek domačih bank in borzno posredniškega podjetja. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Sloveniji. |
|
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Samo točka (x) (e) je zavezana. |
|
|
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Izvzeto je sodelovanje pri izdaji papirjev zakladnice. SI: Izvzeto je sodelovanje pri izdaji menic zakladnice.
MT: Niso zavezani. PL: Niso zavezani. |
Brez obvez. Rezidenti Cipra morajo imeti dovoljenje Centralne banke v skladu z zakonom o nadzoru deviznega poslovanja, če želijo posojila tujih valut v tujini ali bančniške storitve, za katere je potreben izvoz sredstev. Podsektorji (x) (e), (xv) in (xvi): jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. EE, LV, LT: Ne obstajajo. MT: Podsektorja (v) in (vi): Ne obstajajo. Podsektor (xv): brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov. PL: Brez obvez, razen za:
|
podsektorje (x) (e), (xv) in (xvi): jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. EE, LV, LT, SI: Ne obstajajo. MT: Podsektorja (v) in (vi):Ne obstajajo. Podsektor (xv): brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih podatkov. PL: Brez obvez, razen za: Podsektorja (xv) in (xvi): Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: samo storitve upravljanja portfelja. SI: razen upravljanja pokojninskih skladov. |
SI: Jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). Brez obvez, razen za sprejemanje kreditov (posojil vseh vrst) in sprejemanje garancij in obvez od tujih kreditnih ustanov s strani domačih pravnih subjektov in samostojnih lastnikov. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju). Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu.) Pravni subjekti, ustanovljeni v Sloveniji, so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov. |
|
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Niso zavezani.
|
CY: Vsi podsektorji, razen podsektorja (x) (e) Za nove banke veljajo naslednje zahteve:
|
Jih ni, ko so ustanovljene in licencirane. Podsektor (x) (e) Borzno posredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim zakonom o gospodarskih družbah. EE, LV, LT, MT, PL, SI: Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||
MT: Niso zavezani. PL: Svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko. SI: Razen svetovalnega posredništva in drugih pomožnih finančnih storitev, ki so povezane s sodelovanjem pri izdaji menic zakladnice in upravljanjem sredstev pokojninskih skladov. |
Podsektor (x) (e): Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko izvajajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Podjetja, ki delujejo kot posredniki, lahko zaposlijo le posameznike, ki lahko poslujejo kot posredniki, če so ustrezno licencirani. Banke in zavarovalnice ne morejo opravljati posredniških poslov. Take posle lahko opravljajo njihova hčerinska posredniška podjetja. LV: Podsektor (xi):
|
|
|
||||||||||||||
|
|
MT: Brez obvez, razen za:
|
|
|
||||||||||||||
|
|
PL: Podsektorji (v), (vi), (viii) in (ix) (razen garancij in finančnih obveznosti državne blagajne): Ustanovitev banke je mogoča le v obliki delniške družbe ali pooblaščene podružnice. Zahteva se državljanstvo za nekatere — vsaj enega — bančne vodstvene delavce. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Podsektorji (x) (e), (xi) (razen sodelovanja pri izdaji papirjev zakladnice), (xiii) (samo storitve upravljanja portfelja) in (xvi) (svetovanje in druge pomožne finančne storitve samo v zvezi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko): Ustanovitev je mogoča samo s predhodnim dovoljenjem in le v obliki delniške družbe ali podružnice tujega pravnega subjekta, ki opravlja storitve z vrednostnimi papirji. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Podsektor (xv): V primeru čezmejnega izvajanja in/ali porabe v tujini teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. |
|
|
||||||||||||||
|
|
SI: Jih ni za podsektorja (xv) in (xvi). |
|
|
||||||||||||||
|
|
Za ustanovitev kakršnih koli vrst bank je potrebno dovoljenje Banke Slovenije. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Dovoljenje Banke Slovenije je prav tako potrebno, če želijo tujci postati delničarji bank ali pridobiti dodatne delnice bank (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu). |
|
|
||||||||||||||
|
|
Z dovoljenjem Banke Slovenije lahko banke, hčerinska podjetja in podružnice tujih bank opravljajo vse ali omejene bančniške storitve, odvisno od količine kapitala. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Brez obvez za tuje sodelovanje v bankah, ki so v postopku privatizacije. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Podružnice tujih bank morajo biti registrirane v Sloveniji in biti pravne osebe. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o bančništvu). |
|
|
||||||||||||||
|
|
Brez obvez za vse hipotekarne banke, varčevalne in posojilne ustanove. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Brez obvez v zvezi z ustanovitvijo zasebnih pokojninskih skladov (neobvezni pokojninski skladi). |
|
|
||||||||||||||
|
|
Družbe za upravljanje so komercialna podjetja, katerih edini namen je upravljanje investicijskih skladov. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 20 % delnic ali volilnih pravic upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Pooblaščena (privatizacijska) investicijska družba je investicijska družba, katere edini namen je zbiranje lastniških certifikatov (kuponov) in prodaja delnic, ki so izdane v skladu z uredbami o lastninskem preoblikovanju. Pooblaščeno upraviteljsko podjetje je podjetje, kterega edini namen je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 10 % delnic ali volilnih pravic pooblaščenih (privatizacijskih) upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev s privoljenjem Ministrstva za gospodarstvo. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Naložbe investicijskih skladov v vrednostne papirje tujih izdajateljev ne smejo preseči 10 % naložb investicijskih skladov. Ti vrednostni papirji so navedeni na borzah, ki jih predhodno določi agencija za trg z vrednostnimi papirji. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Tujci lahko postanejo delničarji ali partnerji v borzno posredniškem podjetju do 24 % odstotkov kapitala borzno posredniškega podjetja s predhodnim dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno, ko začne veljati nov zakon o trgu vrednostnih papirjev). |
|
|
||||||||||||||
|
|
Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili naprodaj na ozemlju Slovenije, lahko prodaja samo borzno posredniško podjetje ali banka, ki je pooblaščena za izvajanje takega poslovanja. Pred objavo ponudbe mora borzno posredniško podjetje ali banka pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Prošnja za dovoljenje za prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja v Sloveniji mora vsebovati osnutek prospekta, dokazila o tem, da je garant izdaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja banka ali borzno posredniško podjetje, razen v primeru izdaje delnic tujega izdajatelja. |
|
|
||||||||||||||
|
|
Podsektor (x) (e): Posamezniki, ki delujejo kot samostojni posredniki ali prek borzno posredniških podjetij, morajo v ta namen izpolnjevati pogoje za licenco. EE, LT, MT, SI: brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. LV: brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez ter v oddelku horizontalnih obvez v sektorju „Bančne in druge finančne storitve“. PL: Podsektorji (v), (vi), (viii) in (ix) (razen garancije in finančnih obveznosti državne blagajne): brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. Zahteva se državljanstvo za nekatere — vsaj enega — bančne vodstvene delavce.. Podsektorji (x) (e), (xi) (razen sodelovanja pri izdaji papirjev zakladnice), (xiii) (samo storitve upravljanja portfelja), (xv) in (xvi) (svetovanje in druge pomožne finančne storitve samo v zvezi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko): brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez |
Podsektor (x) (e): jih ni, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. EE, LT, MT, SI: brez obvez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez. LV: Brez, razen kot je navedeno pod (i) in (ii) v oddelku horizontalnih obvez ter v oddelku horizontalnih obvez v sektorju „Bančne in druge finančne storitve“. PL: Ne obstajajo. |
|
||||||||||||||
DODATNE OBVEZE DELA ES
(AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK)
Zavarovanje
|
(a) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva tesno sodelovanje med regulativnimi in nadzornimi organi držav članic na področju zavarovanja in podpira njihova prizadevanja za spodbujanje izboljšanih nadzornih standardov. |
|
(b) |
Pri uporabi ustreznih direktiv ES si bodo države članice čimbolj prizadevale, da bodo v 6 mesecih obravnavale popolne vloge za dovoljenja za izvajanje bančnih dejavnosti v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, ki ga ureja čilska zakonodaja. V primeru zavrnjenih vlog si bo organ države članice čimbolj prizadeval, da bo zadevno podjetje obvestil in z razlogi podprl zavrnitev vloge. |
|
(c) |
Nadzorni organi držav članic si bodo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bodo brez nepotrebnega odlašanja odgovorili na zaprosila za informacije o reševanju vlog podjetij, za katera velja čilska zakonodaja, za izdajo dovoljenj za poslovanje na področju prevzemanja neposrednega zavarovanja prek ustanove v državi članici ali hčerinske družbe v skladu z zakonodajo te države članice. |
|
(d) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) si po svojih najboljših močeh prizadeva, da preuči vsa vprašanja v zvezi z nemotenim delovanjem notranjega trga za zavarovanje in obravnava vse zadeve, ki bi lahko vplivale na notranji trg za zavarovanje. |
|
(e) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se lahko premije za avtomobilsko zavarovanje po zakonodaji skupnosti, ki je veljala 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo, izračunajo tako, da se upošteva več dejavnikov tveganja. |
|
(f) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se po zakonodaji Skupnosti, veljavni 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo na splošno ne zahteva predhodne odobritve nacionalnih nadzornih organov za pogoje zavarovanja in višine premij, ki jih namerava uporabiti zavarovalniško podjetje. |
|
(g) |
Del ES (AT, BE, DK, DE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, NL, PT, SE, UK) upošteva, da se po zakonodaji Skupnosti, veljavni 1. septembra 2001, in brez poseganja v prihodnjo zakonodajo na splošno ne zahteva predhodne odobritve nacionalnih nadzornih organov za povišanje premijskih stopenj. |
Druge finančne storitve
|
(a) |
Pri uporabi ustreznih direktiv ES si bodo države članice čim bolj prizadevale, da bodo v 12 mesecih obravnavale popolne vloge za dovoljenja za izvajanje bančnih dejavnosti v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, ki ga urejajo zakoni Čila. V primeru zavrnjenih vlog si bo država članica čim bolj prizadevala, da bo zadevno podjetje obvestila in z razlogi podprla zavrnitev vloge. |
|
(b) |
Te države članice si bodo čim bolj prizadevale, da bodo brez neupravičene zamude odgovorile na prošnje prosilcev za informacije o statusu popolnih vlog za dovoljenja za izvajanje bančnih dejavnosti v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, ki ga urejajo zakoni Čila. |
|
(c) |
Pri uporabi ustreznih direktiv ES si bodo te države članice čim bolj prizadevale, da bodo v 6 mesecih obravnavale popolne vloge za dovoljenja za izvajanje investicijskih storitev na področju vrednostnih papirjev, kot je opredeljeno v Direktivi o investicijskih storitvah, v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, ki ga urejajo zakoni Čila. V primeru zavrnjenih vlog si bo država članica čim bolj prizadevala, da bo zadevno podjetje obvestila in z razlogi podprla zavrnitev vloge. |
|
(d) |
Te države članice si bodo čim bolj prizadevale, da bodo brez neupravičene zamude odgovorile na prošnje prosilcev za informacije o statusu popolnih vlog za dovoljenja za izvajanje investicijskih storitev na področju vrednostnih papirjev, v okviru hčerinskega podjetja, ki ga v skladu z zakonodajo države članice v državi članici ustanovi podjetje, ki ga urejajo zakoni Čila. |
Dogovor o obvezah pri finančnih storitvah
Skupnost je lahko po tem sporazumu na osnovi drugega pristopa, kot je tisti, ki ga pokrivajo splošne določbe Dela IV, Poglavje II, (Finančne storitve) sprejela posebne obveze pri finančnih storitvah po tem sporazumu. Dogovorjeno je bilo, da se ta pristop lahko uporablja ob upoštevanju naslednjega dogovora:
|
(i) |
ta pristop ni v nasprotju z določbami tega sporazuma |
|
(ii) |
ustvarjena ni bila nobena domneva o stopnji liberalizacije, za katero se je pogodbenica obvezala s tem sporazumom. |
Skupnost je na osnovi pogajanj in ob upoštevanju pogojev in kvalifikacij, ki so navedene v teh pogajanjih, na svoj seznam vpisala posebne obveze, ki so v skladu s spodaj navedenim pristopom.
A. Dostop na trg
Čezmejna trgovina
|
1. |
Skupnost dobaviteljem nerezidentom finančnih storitev dovoli, da kot glavni dobavitelj preko posrednika ali kot posrednik, in pod pogoji, ki odobravajo obravnavo na državni ravni, dobavlja naslednje storitve:
|
|
2. |
Skupnost dovoli svojim rezidentom nakup tistih finančnih storitev na ozemlju Čila, ki so navedene v:
|
Poslovna prisotnost
|
3. |
Skupnost dobaviteljem finančnih storitev iz Čila prizna pravico do ustanavljanja ali širjenja na njenem ozemlju, vključno s tržno prisotnostjo s pridobitvijo obstoječih podjetij. |
|
4. |
Skupnost lahko določi pogoje in postopke za izdajo dovoljenja za ustanovitev in širitev tržne prisotnosti, če to ni izogibanje obveznostim iz odstavka 3 in če je v skladu z drugimi obveznostmi tega sporazuma. |
Začasni vstop osebja
|
5. |
|
Nediskriminatorni ukrepi
|
6. |
Skupnost si prizadeva odstraniti ali omejiti vse večje negativne učinke na čilske ponudnike finančnih storitev, ki jih imajo:
pod pogojem, da noben ukrep, sprejet po tem odstavku ne bi nepošteno diskriminiral ponudnikov finančnih storitev iz pogodbenice, ki je sprejela takšne ukrepe. |
|
7. |
Skupnost si v zvezi z nediskriminatornimi ukrepi, navedenimi v pododstavkih 6(a) in 6(b), prizadeva, da ne bi omejila sedanje ravni tržnih priložnosti niti ugodnosti, ki jih že uživajo ponudniki finančnih storitev iz Čila kot skupina na ozemlju Skupnosti, pod pogojem, da ta obveza ne povzroči nepoštene diskriminacije ponudnikov finančnih storitev iz Skupnosti. |
B. Nacionalna obravnava
|
1. |
Skupnost pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, odobri ponudnikom finančnih storitev iz Čila, ustanovljenim na njenem ozemlju, dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti in do uradnih mehanizmov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega odstavka ni priznati dostop do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v Skupnosti. |
|
2. |
Če Skupnost zahteva članstvo ali sodelovanje ali dostop do samoizvršilnega organa, terminskega trga, borze, trga, borze za vrednostne papirje, klirinške agencije ali katere koli druge organizacije ali združenja, da lahko dobavitelji finančnih storitev iz Čila zagotavljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev Skupnosti, ali če Skupnost preko takšnih subjektov neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri zagotavljanju finančnih storitev, Skupnost zagotovi, da ti subjekti ponudnikom finančnih storitev iz Čila, ki so rezidenti na njenem ozemlju, priznajo nacionalno obravnavo. |
C. Opredelitve
Pri tem pristopu:
|
1. |
Nerezidenčni ponudnik finančnih storitev je ponudnik finančnih storitev iz Čila, ki zagotavlja finančne storitve na ozemlju Skupnosti iz ustanove, ki se nahaja na ozemlju Čila, ne glede na to, ali ima tak ponudnik finančnih storitev tržno prisotnost na ozemlju Skupnosti ali ne. |
|
2. |
„Tržna prisotnost“ pomeni podjetje za zagotavljanje finančnih storitev na ozemlju Skupnosti in zajema hčerinske družbe, skupna podjetja, partnerstva, samostojne podjetnike, franšizne dejavnosti, podružnice, agencije, predstavniška podjetja ali druge organizacije v popolni ali delni lasti. |
(1) V primeru Avstrije, Finske in Švedske ni nobenih horizontalnih pridržkov pri storitvah, ki se štejejo kot javne službe.
(2) Razlagalna opomba: V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so na primer službe, povezane z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, R&R, storitvami na področju družboslovja in humanistke, tehničnega preskušanja in analiz, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve pri vseh vrstah prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na subcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih list po posameznih sektorjih ni praktično.
(3) Pri teh zahtevah se lahko sprejmejo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno bivališče ni potrebno.
(4) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavanje enako kot za podružnice.
(5) Komercialne, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(6) CZ: Velja nediskriminatorni sistem nadzora deviznega režima, ki sestoji iz:
|
(a) |
omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene, |
|
(b) |
za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje. |
(7) PL: Nediskriminatorni sistem deviznega nadzora se veže na omejitve v deviznem prihodku in na sistem deviznih dovoljenj (univerzalnih in individualnih), med drugim na omejitve v pretoku kapitala in deviznih plačil Dovoljenje je potrebno za naslednje devizne posle:
|
— |
prenos deviz iz države |
|
— |
prenos poljske valute v državo |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami. |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb |
|
— |
določitev in izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo. |
|
— |
odprtje in last bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(8) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
(9) PL: Opomba pod dostopom na trg velja tudi za nacionalno obravnavanje.
(10) Dolžino „začasnega prebivanja“ opredelijo države članice ter zakoni in drugi predpisi Skupnosti o vstopu, prebivanju in delu, če obstajajo. Dolžina se lahko spreminja glede na različne kategorije fizičnih oseb, navedene v tej listi. Za kategorijo (i), je dolžina prebivanja v naslednjih državah članicah omejena tako: EE — tri leta, ki se lahko podaljšajo za dve dodatni leti, celotno obdobje pa ne presega pet let; LV — Pet let; LT — tri leta, ki se lahko za višje uslužbence podaljšajo za največ dve leti; PL in SI — eno leto, ki se lahko podaljša. Za kategorijo (ii), je dolžina prebivanja v naslednjih državah članicah omejena tako: EE — 90 dni za obdobje šestih mesecev; PL — trije meseci; LT — trije meseci na leto; HU, LV, SI — 90 dni.
(11) Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Skupnosti in držav članic, ki se nanašajo na vstop, bivanje, delo in ukrepe socialne varnosti se še naprej uporabljajo, skupaj s predpisi o času bivanja, najnižji plači, kakor tudi kolektivne pogodbe o plačah.
(12) „Premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, premestitev pa mora biti opravljena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.
(13) Komercialne, industrijske ali obrtniške dejavnosti se nanašajo na sektorje, kot so: druge poslovne storitve, gradbeništvo, distribucija in turistične storitve. Ne nanašajo se na telekomunikacije in finančne storitve.
(14) Za razliko od tujih hčerinskih družb, za podružnice, ki jih čilska finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato takšne podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge solventnostne zahteve ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločeno kapitalizacijo in lokalizacijo sredstev, ki predstavljajo tehnične rezervacije in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko uporabijo omejitve, navedene v tej listi, samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti čilske podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Čila; posledično država članica ne sme uporabljati teh omejitev, vključno s tistimi, ki v zvezi z ustanavljanjem, za čilske hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti.
(15) CZ: Ko se umakne pravica do monopola za obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila, je ta storitev na nediskriminatorni osnovi na voljo ustaljenim Češkim ponudnikom storitev.
(16) IT: Zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter obdelava finančnih podatkov, katerih posledica je trgovanje s finančnimi instrumenti so lahko prepovedani, če bi to lahko močno posegalo v varstvo investitorjev. Samo pooblaščene banke in investicijska podjetja morajo izpolnjevati poslovna pravila pri zagotavljanju svetovanja glede investicij v zvezi s finančnimi instrumenti in svetovanju podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in s tem povezanih zadev ter svetovanju v zvezi s združitvami in pridobivanjem podjetij. Svetovalna dejavnost ne sme zajemati upravljanja s sredstvi.
(17) IT: Pooblaščene osebe, usposobljene za izvajanje kolektivnega naložbenega poslovodenja, se štejejo za odgovorne za vse investicijske dejavnosti, ki jih izvajajo njihovi pooblaščeni svetovalci (kolektivno naložbeno poslovodenje, razen KNPVPVP).
PRILOGA VII
ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE
Del A — Za Skupnost in njene države članice
|
Evropska komisija |
DG Trade DG Internal Market |
|
||||
|
Avstrija |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Belgija |
Ministry of Economy |
|
||||
|
|
Ministry of Finance |
|
||||
|
Ciper |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Češka |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Danska |
Ministry of Economic Affairs |
|
||||
|
Estonija |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Finska |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Francija |
Ministry of Economy, Finance and Industry |
|
||||
|
Nemčija |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Grčija |
Bank of Greece |
|
||||
|
Madžarska |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Irska |
Irish Financial Services Regulatory Authority |
|
||||
|
Italija |
Ministry of Treasury |
|
||||
|
Latvija |
Financial and Capital Market Commission |
|
||||
|
Litva |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Luksemburg |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Malta |
Financial Services Authority |
|
||||
|
Nizozemska |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Poljska |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Portugalska |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Slovaška |
Ministry of Finance |
|
||||
|
Slovenija |
Ministry of Economy |
|
||||
|
Španija |
Treasury |
|
||||
|
Švedska |
Financial Supervisory Authority |
|
||||
|
|
Swedish Central Bank |
|
||||
|
|
Swedish Consumer Agency |
|
||||
|
Združeno kraljestvo |
H.M. Treasury |
|
PRILOGA VIII
(iz člena 132 Sporazuma)
LISTE SPECIFIČNIH OBVEZ V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM
DEL A
Lista skupnosti
Uvodna opomba
|
1. |
Specifične obveze iz te liste se uporabljajo samo na ozemljih, kjer se uporabljajo Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti in pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe. Te obveze se uporabljajo samo za odnose med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in državami, ki niso članice Skupnosti na drugi strani. Ne vplivajo na pravice in obveznosti držav članic, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti. |
|
2. |
Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice: |
„Hčerinska družba“ neke pravne osebe pomeni pravno osebo pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe.
„Podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svoj glavni sedež v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe.
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve nacionalne obravnave za pravico do ustanavljanja |
||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||
|
Vsi sektorji, vključeni v ta seznam |
|
||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||||
|
|
Ustanovitev pravne osebe AT: Tuje fizične osebe lahko brez poseganja v obstoječe pogodbe opravljajo dejavnost pod enakimi pogoji kakor avstrijski državljani. Vendar je treba pristojnemu organu predložiti dokazila, da fizične osebe iz Avstrije niso diskriminirane pri opravljanju ustrezne dejavnosti v matični državi tujca. Če teh dokazil ni mogoče predložiti, mora tuja fizična oseba uradno zaprositi za status, ki je enak statusu državljanov. Če imetnik dovoljenja za opravljanje dejavnosti nima stalnega prebivališča v Avstriji, je treba imenovati strokovnega zastopnika („gewerberechtlicher Geschäftsführer“), ki ima stalno prebivališče v Avstriji. Za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti morajo tuje pravne osebe ali osebne družbe ustanoviti podjetje in imenovati strokovnega zastopnika s stalnim prebivališčem v Avstriji. Brez poseganja v obstoječe pogodbe mora tuj strokovni zastopnik zaprositi za status, ki je enak statusu državljanov. FI: Vsaj polovica ustanoviteljev družbe z omejeno odgovornostjo morajo biti fizične osebe s prebivališčem v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) ali pravne osebe z glavnim sedežem v eni od držav EGP, razen če Ministrstvo za trgovino in industrijo odobri izjemo. SE: Družbo z omejeno odgovornostjo (delniško družbo) lahko ustanovi en ali več ustanoviteljev. Ustanovitelj mora imeti stalno bivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) ali pa mora biti pravna oseba EGP. Partnerstvo je lahko ustanovitelj samo v primeru, da imajo vsi partnerji stalno prebivališče v EGP (1) . Generalni direktor in vsaj 50 odstotkov članov upravnega odbora ima stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru). Ustrezni pogoji veljajo za ustanovitev vseh drugih vrst pravnih oseb. |
||||||||||||||||
|
|
CZ: Tuje fizične osebe opravljajo dejavnost pod enakimi pogoji kakor državljani Republike Češke. Vendar pa lahko tuje fizične osebe opravljajo dejavnost kot samozaposlene osebe ter ustanavljajo in upravljajo podjetja le v primeru, da taka podjetja, razen če ima oseba stalno bivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) registrirajo v trgovinskem registru; . Če fizična/pravna oseba nima stalnega bivališča/sedeža v EGP, mora v trgovinski register dodatno vložiti podatke ali dokument o bremenitvah premoženja podjetja v tuji državi, če je veljavnost varščine vezana na njegovo objavo, ter nekatere dodatne podatke. Pred registracijo v trgovinski register mora tuja pravna oseba ustanoviti podjetje v Republiki Češki in imenovati strokovnega zastopnika s stalnim prebivališčem v Republiki Češki. MT: Vloge s strani nerezidentov za izdajo, pridobitev, prodajo in odkup vrednostnih papirjev, ki ne kotirajo na malteški borzi, v lokalnih podjetjih, ki so ali bodo ustanovljena na Malti, morajo biti potrjene s strani Registra gospodarskih družb pri Malteški oblasti za finančne storitve (MOFS). Ta postopek ne velja za podjetja, ki so določena v členu 2 Zakona o davku od dohodkov (to so mednarodna matična/trgovinska podjetja) in za podjetja, ki imajo v lasti plovilo, registrirano v skladu z Zakonom o trgovskem ladijskem prometu in pri katerih udeležba rezidentov ne presega 20 %. PL: Tujci, ki so dobili dovoljenje za stalno bivanje na ozemlju Poljske, dovoljenje za začasno bivanje na Poljskem, status begunca na Poljskem, ali ki so pod začasno zaščito na svojem ozemlju, lahko začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske po istih pravilih, ki veljajo za državljane Poljske. Če ratificirani mednarodni sporazumi ne določajo drugače, lahko v skladu z zahtevami vzajemnosti tujci začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske po istih pravilih, ki veljajo za državljane Poljske. Kadar ni vzajemnosti, imajo tujci pravico, da začnejo in opravljajo gospodarsko dejavnost na ozemlju Poljske le v obliki komanditne družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Imajo tudi pravico, da te družbe združijo ali da prevzamejo ali kupijo njihove delnice. |
||||||||||||||||
|
|
Zakon o podružnicah tujih podjetij SE: Tuje podjetje (ki v Švedski ni ustanovilo pravne osebe) izvaja svoje komercialne posle prek podružnice, ustanovljene v Švedski in ki ima neodvisno vodstvom in ločene račune. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni, se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. SE: Generalni direktor podružnice ima stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru) (1). SE: Tuji državljani ali državljani Švedske brez stalnega prebivališča v Švedski, ki želijo opravljati komercialne posle Švedski, imenujejo in pri lokalnem organu registrirajo predstavnika s stalnim prebivališčem v Švedski, ki je odgovoren za takšne dejavnosti. LT: Vsaj en predstavnik podružnice tujega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Litvi. PL: Podružnice —- za izvajanje gospodarske dejavnosti na ozemlju Poljske lahko tuji podjetniki ustanovijo podružnice ob upoštevanju zahtev načela vzajemnosti, če ratificirani mednarodni sporazumi ne navajajo drugače. Gospodarska dejavnost podružnice mora biti podobna dejavnosti, ki jo izvaja tuji podjetnik. Določena mora biti tudi oseba, ki zastopa tujega podjetnika. Podružnica mora biti registrirana in mora svoje računovodstvo voditi ločeno. |
||||||||||||||||
|
|
Agencije - tuji podjetniku lahko ustanovijo agencije. Gospodarska dejavnost agencije lahko pokriva le promocijo in oglaševanje tujega podjetnika. Agencija mora biti registrirana in svoje računovodstvo voditi ločeno. |
||||||||||||||||
|
|
SI: Ustanovitev podružnic tujih družb je možna, če je matična družba vsaj eno leto vpisana v sodni register v države izvora. |
||||||||||||||||
|
|
Pravne osebe: AT: Samo državljani Avstrije ali pravne osebe in podjetja, ki imajo sedež v Avstriji, so lahko delničarji Oesterreichische Nationalbank (Avstrijske nacionalne banke). Clani uprave morajo biti državljani Avstrije. FI: Vsaj polovica članov odbora in generalni direktor imajo stalno prebivališče v EGP (Evropskem gospodarskem prostoru), razen če Ministrstvo za trgovino in industrijo družbi ne odobri izjeme. FI: Pridobitev delnic večjega finskega podjetja ali družbe (z več kot 1 000 zaposlenimi ali katerega promet presega 167 milijonov EUR ali katerega bilančna vsota presega 167 milijonov EUR) s strani tujega lastnika, s katerimi pridobi več kot tretjino glasovalnih pravic, morajo potrditi finski organi; potrditev se lahko zavrne samo, če bi bil ogrožen pomemben nacionalni interes. Tujec, ki živi izven Evropskega gospodarskega prostora in trguje kot zasebni podjetnik ali kot partner v finski komanditni družbi ali družbi z neomejeno odgovornostjo, potrebuje dovoljenje za promet. Če je tuja organizacija ustanovljena po zakonih države EGP in ima v tej državi registrirani sedež, ne potrebuje dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali trgovine z ustanovitvijo podružnice na Finskem. |
||||||||||||||||
|
|
Nakup nepremičnin: AT: Za pridobitev, nakup ter najem ali zakup nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb se zahteva dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder), ki presodijo ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese. CY: Brez obvez. CZ: Nepremičnine lahko kupujejo izključno fizične osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju Češke republike ali pravne osebe s sedežem ali podružnico na ozemlju Češke republike. Posebna ureditev se nanaša na kmetijska zemljišča in gozdove, ki si jih lahko pridobijo samo rezidenti (t. j. fizične osebe s stalnim prebivališčem ali pravne osebe s sedežem na ozemlju Češke republike); udeležba pri privatizaciji državnih kmetijskih zemljišč in gozdov je omejena izključno na državljane Češke republike. EE: Pridržki za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov ter zemljišč na obmejnih območjih. DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin s strani nerezidenčnih fizičnih in pravnih oseb. Omejitve pri nakupu kmetijskih nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. ES: Pridržki za nakup nepremičnin s strani vlad, uradnih ustanov in javnih podjetij iz držav nečlanic Skupnosti. EL: V skladu z Zakonom št. 1892/90, kot je bil spremenjen z Zakonom 1969/91, se za pridobitev nepremičnin v obmejnih območjih, neposredno ali prek sodelovanja v lastniškem kapitalu družbe, ki ne kotira na grški borzi in ki ima v lasti nepremičnine v navedenih območjih, ali za katero koli spremembo delničarjev take družbe zahteva dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi (Ministrstvo za obrambo v primeru fizičnih ali pravnih oseb, ki niso iz EU-ja). IE: Domača ali tuja podjetja ali tuji državljani potrebujejo za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti v Irski predhodno pisno dovoljenje Komisije za zemljišča. Če je takšno zemljišče namenjeno industrijski rabi (razen kmetijstvu), se ta zahteva ob predložitvi ustreznega potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo in zaposlovanje, opusti. Ta zakon se ne uporablja za mestna zemljišča. |
||||||||||||||||
|
|
HU: Brez obvez za pridobitev državne lastnine s strani tujih fizičnih oseb. LT: Brez obvez glede pridobivanja zemljišč s strani tujih (fizičnih ali pravnih) oseb, vendar lahko slednji to lastnino uporabljajo ali z njo upravljajo samo v skladu s postopkom, ki ga določajo zakoni Litve. LV: Brez obvez za pridobitev zemljišča s strani pravnih oseb. Čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let. MT: Zahteve zakonodaje Malte in predpisov glede pridobivanja nepremičnin veljajo še naprej. SI: Pravne osebe, ustanovljene v Republiki Sloveniji ob udeležbi tujega kapitala, lahko pridobijo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije. Podružnice (2), ki jih v Republiki Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo nepremičnine, ki so potrebne za gospodarske dejavnosti, za katere so ustanovljene, razen zemljišč. Za lastništvo nepremičnin v 10-kilometrskem obmejnem pasu potrebujejo družbe, v katerih večina kapitala in glasovalne pravice posredno ali neposredno pripadajo pravnim osebam ali državljanom druge članice, posebno dovoljenje. SK: Omejitve pri pridobitvi nepremičnin s strani tujih fizičnih in pravnih oseb. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo z ustanovitvijo pravnih oseb v Slovaški republiki ali s sodelovanjem v mešanih družbah. Tuje osebe lahko zemljišče pridobijo z dovoljenjem. IT: Ni obvez za nakup nepremičnin. FI (Alandski otoki) Omejitve pri pravici fizičnih oseb brez regionalnega državljanstva na Alandskih otokih in pri pravici pravnih oseb do pridobitve in lastništva nepremičnin na Alandskih otokih brez dovoljenja pristojnih organov otokov. FI (Alandski otoki) Omejitve pravice ustanavljanja in pravice opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe; PL: Za pridobitev nepremičnin, posredno ali neposredno, s strani tujcev in tujih fizičnih oseb, je potrebno dovoljenje. PL: Brez obvez, razen za: nakup samostojnega stanovanja ali nepremičnine s strani tujega državljana, ki živi na Poljskem vsaj 5 let po tistem, ko je dobil potrdilo o stalnem prebivališču in nakup nepremičnin brez objektov, skupna površina katerih na Poljskem ne presega 0,4 ha v mestnem okolju, v statutarne namene, s strani pravne osebe s sedežem v Poljski, ki je pod posrednim ali neposrednim nadzorom tuje fizične osebe ali tuje pravne osebe s sedežem v tujini. |
||||||||||||||||
|
|
Naložbe: CY: Portfeljska naložba: Vlagatelj iz države izven EU lahko vloži le do 49 % delniškega kapitala družb na Cipru, ki kotirajo na ciprski borzi. Posle, ki vključujejo te naložbe, lahko izvajajo ciprski borzni posredniki in javna podjetja brez sklicevanja na Centralno banko Cipra. CY: Osebe s tujo udeležbo morajo plačati znesek, sorazmeren z njenimi finančnimi zahtevami, nerezidenti pa morajo plačevati prispevke prek uvoza deviznih sredstev. V primeru, ko udeležba nerezidenta preseže 24 odstotkov, je treba povečati katero koli dodatno financiranje za obratna sredstva iz lokalnih in tujih virov, v skladu z udeležbo nerezidentov in subjektov nerezidentov. V primeru podružnic tujih podjetij morajo vsa sredstva za začetne investicije zagotoviti tuji viri. Izposojanje od lokalih virov je dovoljeno le pri začetnem izvajanju projekta, za namen financiranja obratnega kapitala. ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava (ki kažejo, da ima takšna oseba poleg gospodarskih tudi negospodarske interese) v Španiji, ki so neposredne ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade. FR: Za tuje nakupe, ki presegajo 33,33 odstotka delnic ali glasovalnih pravic v obstoječem podjetju v Franciji ali 20 odstotkov v podjetjih v Franciji, ki kotirajo na borzi, velja naslednji predpis:
FR: Tuja udeležba v novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi francoska vlada za vsak primer posebej. FR: Za ustanovitev v nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih, je potrebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za stalno bivanje. HU: Udeležba pri organizaciji iger na srečo, stav, loterij in podobnih dejavnosti je rezervirana za državo. IT: Na novo privatiziranim podjetjem se lahko dodelijo ali ohranijo izključne pravice. Glasovalne pravice v na novo privatiziranih podjetjih so lahko v nekaterih primerih omejene. Za obdobje petih let se lahko za pridobitev velikega deleža delnic družb, ki delujejo na področju obrambe in energetike, zahteva soglasje Ministrstva za finance. LT: Vlaganje v organizacijo loterij je v skladu z Zakonom o tujih kapitalskih investicijah prepovedano MT: Za podjetja z udeležbo pravnih ali fizičnih nerezidentov veljajo iste kapitalske zahteve kot za podjetja, ki so v celoti v lasti rezidentov, kot sledi: podjetje v zasebni lasti — Lm500 (z najmanj 20 % plačanega kapitala); javno podjetje Lm200 (z najmanj 25 % plačanega kapitala) Delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene pravne ali fizične nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za Finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore. PT: Tuja udeležba v na novo privatiziranih družbah se lahko omeji na različno količino javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer to količino določi portugalska vlada za vsak primer posebej. |
||||||||||||||||
|
|
PL: Dovoljenje za ustanovitev podjetja z deležem tujega kapitala je potrebno v primeru:
|
||||||||||||||||
|
|
CY: V skladu z zakonom, ki ureja nadzor nad menjavo, nerezidentom navadno ne dovolijo posojil od lokalnih virov. SK: V zvezi s tekočimi plačili je omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene. V zvezi s kapitalskimi plačili je za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakup tujih vrednostnih papirjev potrebno dovoljenje za devizno poslovanje. |
||||||||||||||||
|
|
Zahteve glede stalnega prebivališča AT: Generalni direktorji podružnic in pravne osebe morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za spoštovanje avstrijskega Zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji. AT: Za vse tujce se uporabljajo določbe Zakona o tujcih in Zakona o stalnem prebivališču v zvezi z vstopom, bivanjem in delom. Poleg tega se za tuje delavce, vključno s ključnim osebjem in vlagatelji, razen državljanov EGP-ja, uporabljajo določbe Zakona o tujih delavcih, vključno s preskusom trga delovne sile in sistemom kvot. Če vlagatelj opravi naložbo, ki ima pozitiven vpliv na celotno avstrijsko gospodarstvo ali na celoten sektor avstrijskega gospodarstva, se lahko opusti preskus trga delovne sile zanj in za posamezne primere osnovnega ključnega osebja. Vlagatelji, ki predložijo dokazilo, da imajo vsaj 25-odstotni delež partnerstva („Personengesellschaft“) ali javne družbe z omejeno odgovornostjo („Gesellschaft mit beschränkter Haftung“) in da imajo odločilen vpliv na navedeno družbo, so izvzeti iz Zakona o tujih delavcih. LT: Vsaj en predstavnik podružnice tujega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Litvi. MT: Zahteve malteške zakonodaje in predpisov v zvezi z vstopom in bivanjem, vključno s predpisi o obdobju bivanja, se še naprej uporabljajo. Za izdajo dovoljenj za vstop in bivanje je odgovorna Vlada Republike Malte. SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za ravnanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za prebivanje v Slovaški republiki. |
||||||||||||||||
|
Sektor ali podsektor |
Omejitve nacionalne obravnave za pravico do ustanavljanja |
||||||||||
|
|||||||||||
|
|
||||||||||
|
AT: Pridržek CY: Delež, ki ni iz EU-ja, ne sme presegati 49 %. Okvirna minimalna raven naložb je 100 000 CY£ . FR: Pridržek za ustanavljanje kmetijskih podjetij s strani državljanov držav, ki niso članice Skupnosti, in za nakup vinogradov. HU: Brez obvez. IE: Pridržek za pridobitev zemljišč za kmetijske namene s strani državljanov držav nečlanic Skupnosti, razen če se jim izda dovoljenje; pridržek za naložbe v industrijo mletja moke s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v Skupnosti. LT: Brez obvez glede pridobivanja lastništva zemljišč, notranjih voda in gozdov s strani tujih oseb (fizičnih ali pravnih) v skladu z ustavnim pravom. MT: Brez obvez. SK: Pridržek za pridobitev zemljišč za kmetijske namene in drugih zemljišč, kakor je določeno v Zakonu o deviznem poslovanju, razen, če je izdano dovoljenje. |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
AT: Nakup 25 % ali več plovil, registriranih v Avstriji. BE: Pridržek za nakup plovil, ki plujejo pod belgijsko zastavo, s strani ladjarjev, ki nimajo glavnega sedeža v Belgiji. CY: Delež, ki ni iz EU-ja, ne sme presegati 49 %. Okvirna minimalna raven naložb je 100 000 CY£ . DK: Pridržek za lastništvo ene tretjine ali več podjetja, ki se ukvarja s komercialnim ribolovom, s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v ES-ju; lastništvo plovil, ki plujejo pod dansko zastavo s strani oseb, ki nimajo stalnega prebivališča v ES-ju, razen prek podjetja, registriranega na Danskem. FR: Pridržek za naseljevanje oseb, ki niso državljani Skupnosti ali EFTE na pomorski državni lastnini zaradi gojenja rib/lupinarjev/alg. FI: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod finsko zastavo, vključno z ribiškimi plovili, razen v okviru podjetja, registriranega na Finskem. F. Pridržek za lastništvo po nakupu več kot 50 odstotkov plovila, ki pluje pod francosko zastavo, razen če zadevno plovilo ni v celoti v lasti podjetij, ki imajo glavni sedež v Franciji. DE: Dovoljenje za morski ribolov se izda samo plovilom, ki imajo pravico pluti pod nemško zastavo. To so ribiška plovila, katerih večina delnic je v lasti državljanov Skupnosti ali družb, ustanovljenih v skladu s pravili Skupnosti in ki imajo glavno poslovno enoto v državi članici. Uporabo plovil morajo voditi in nadzorovati osebe s stalnim prebivališčem v Nemčiji. Da pridobijo dovoljenje za ribolov, se morajo vsa ribiška plovila registrirati v ustreznih obalnih državah, v katerih imajo plovila svoje matično pristanišče. EE: Ladje lahko plujejo pod zastavo Estonije, če se nahajajo v Estoniji in če je večina lastništva v družbah z neomejeno odgovornostjo, komanditnih družbah, ali drugih pravnih osebah, ki se nahajajo na ozemlju Estonije, v rokah državljanov Estonije in kjer imajo glasovalno večino v upravnem odboru državljani Estonije. EL: Lastništvo plovila, ki pluje pod grško zastavo, je omejeno na 49 % za fizične ali pravne osebe, ki niso državljani EU-ja. HU: Brez obvez. IE: Pridržek za nakup plovil za morski ribolov, registriranih na Irskem, s strani oseb, ki niso državljani Skupnosti. IT: Pridržek za nakup večinskega deleža v plovilu, ki pluje pod italijansko zastavo, ali za nakup kontrolnega deleža ladjarja, ki ima sedež v Italiji, s strani tujcev, razen rezidentov Skupnosti; nakup plovil, ki plujejo pod italijansko zastavo, in ki se uporabljajo za ribolov v italijanskih teritorialnih vodah. LT: Brez obvez. LV: Pridržek glede registracije lastništva latvijskih ribiških plovil s strani fizičnih oseb, ki niso niti državljani ali nedržavljani Latvije niti pravne osebe v Latviji, razen preko podjetja, ustanovljenega v Latviji. MT: Brez obvez. |
||||||||||
|
|
NL: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod nizozemsko zastavo, razen če naložbe ne opravi ladjar, ustanovljen po nizozemskih zakonih in v kraljestvu ter ima dejanski sedež vodstva v Nizozemski. PT: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod portugalsko zastavo, razen preko podjetja, registriranega v Portugalski. SE: Pridržek za nakup 50 odstotkov ali več plovila, ki pluje pod švedsko zastavo, razen prek podjetja, ustanovljenega v Švedski; pridržek za ustanavljanje in nakup 50 odstotkov ali več delnic v podjetjih, ki se ukvarjajo s komercialnim ribolovom v švedskih vodah, razen če je izdano dovoljenje. Omejitve pravice do ribolova in omejitve, ki določajo, katera ribiška plovila lahko pridobijo dovoljenje in postanejo del švedske ribolovne flote, so navedene v švedski zakonodaji o ribištvu. SK: Pridržek za lastništvo plovil, ki plujejo pod slovaško zastavo, razen preko podjetja, registriranega v Slovaški republiki. UK: Pridržek za nakup plovil, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, razen če je naložba vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov in/ali družb, ki so vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov, v vseh primerih s stalnim prebivališčem v Združenem kraljestvu. Plovila morajo biti upravljana, vodena in nadzorovana iz Združenega kraljestva |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
CZ: Brez obvez. EL: Za pravico do raziskovanja in izkoriščanja vseh mineralov, razen ogljikovodikov, trdih goriv, radioaktivnih mineralov in geotermalnih potencialov, se zahteva koncesija grške države po odobritvi Sveta ministrov. ES: Pridržek za naložbe, ki niso iz držav članic Skupnosti, v strateške minerale. FR: Ustanavljanje podjetij s strani nerezidentov v ekstraktivnih industrijah mora potekati v obliki francoske ali evropske subvencije, njihov direktor mora biti oseba s stalnim prebivališčem v Franciji ali v drugi državi in mora prijaviti stalno prebivališče lokalnim organom oblasti. HU: Pravica do iskanja, raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin lahko velja za časovno omejeno koncesijo, ki jo izda Madžarska. LT: Brez obvez. MT: Brez obvez. ES: Pridržek za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov: v skladu z Direktivo 94/22/ES z dne 30. maja 1994 (UL L 164, z dne 30.6.1994), kadar koli je videti, da tretja država subjektom Skupnosti glede dostopa do in opravljanja teh dejavnosti ne zagotavlja obravnave, ki je primerljiva z obravnavo, ki jo Skupnost zagotavlja subjektom navedene tretje države, lahko Svet na predlog Komisije odobri državi članici, da zavrne dovoljenje subjektu, ki ga dejansko nadzorujejo zadevna tretja država in/ali državljani navedene države (vzajemnost) |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Ne obstajajo. |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Druga proizvodnja |
A. Za proizvodnjo nevojaškega orožja in streliva se uporabljajo zahteve po državljanstvu EGP-ja. Za proizvodnjo vojaškega orožja in streliva se uporabljajo zahteve po državljanstvu Avstrije. Pravne osebe in partnerstva Registrirani sedež in glavna uprava v Avstriji. Poklicni zastopnik ali upravni partnerji družbe, pooblaščeni, da ukrepajo v njenem imenu, morajo biti državljani EGP-ja. |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
AT: Brez obvez. CZ: Brez obvez. FR: Koncesije in dovoljenja v hidroelektričnem sektorju se lahko dajo le državljanom Francije ali državljanom Skupnosti, ter državljanom tretjih držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o vzajemnosti za izkoriščanje hidroelektrične energije. FI: Pridržki za naložbe v podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v zvezi z jedrsko energijo ali jedrskimi zadevami. EL: Trda goriva, radioaktivni minerali in geotermalna energija: Dovoljenja za raziskovanje se ne sme izdati fizičnim ali pravnim osebam, ki niso iz Skupnosti. Za pravico do izkoriščanja se zahteva koncesija grške države, po odobritvi Sveta ministrov. HU: Brez obvez. LV: Državni monopol v sektorju električne energije MT: Brez obvez. PT: Pridržki za naložbe v podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom, s prevozom zemeljskega plina in oskrbo z zemeljskim plinom. Portugalska vlada je pristojna za opredeljevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, ki želijo opravljati navedene dejavnosti SK: Zahteva se skladnost z energetsko politiko Slovaške. Pridržek za naložbe v podjetja, ki so označena kot naravni monopoli. Vlada lahko uvoz in izvoz električne energije in plina omeji v naslednjih primerih:
|
||||||||||
(1) Pri teh zahtevah se lahko odobrijo izjeme, če se lahko dokaže, da stalno bivališče ni potrebno.
(2) SI: V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah podružnica, ustanovljena v Sloveniji, ni pravna oseba, vendar je v smislu delovanja obravnavanje enako kot za podružnice.
(3) CZ: Velja nediskriminatorni sistem nadzora deviznega režima, ki sestoji iz:
(a) omejitev pridobitve deviznega poslovanja državljanov za osebne namene,
(b) za finančna posojila od tujih državljanov, neposredne naložbe v tujini, pridobitev nepremičnin v tujini in nakupe tujih vrednostnih papirjev prebivalci Češke potrebujejo dovoljenje za devizno poslovanje.
|
— |
prenos deviz iz države |
|
— |
prenos poljske valute v državo |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami. |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb |
|
— |
določitev in izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in last bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prenos deviz iz države |
|
— |
prenos poljske valute v državo |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami. |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb |
|
— |
določitev in izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in last bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
|
— |
prenos deviz iz države |
|
— |
prenos poljske valute v državo |
|
— |
prenos lastništva nad pravico do denarnega premoženja med domačimi in tujimi osebami. |
|
— |
odobritev in črpanje posojil v deviznih poslih s strani domačih oseb |
|
— |
določitev in izvršitev plačil v tujih valutah na Poljskem za pridobljeno blago, nepremičnine, lastninske pravice, storitve ali delo; |
|
— |
odprtje in last bančnega računa v banki na tujem; |
|
— |
pridobivanje in imetništvo tujih vrednostnih papirjev in pridobivanje nepremičnin na tujem; |
|
— |
prevzemanje drugih obveznosti na tujem s podobnim učinkom. |
(5) SK: Vnosi se navedejo zaradi preglednosti.
PRILOGA IX
OBSEG VLADNIH NAROČIL SKUPNOSTI
(iz člena 137 Pridružitvenega sporazuma)
Dodatek 1
SUBJEKTI NA CENTRALNI RAVNI
SUBJEKTI, KI NAROČAJO V SKLADU Z DOLOČBAMI TEGA NASLOVA
ODDELEK 2
Državni organi, ki naročajo
ČEŠKA
|
1. |
Ministerstvo dopravy (Ministry of Transport) |
|
2. |
Ministerstvo informatiky (Ministry of Informatics) |
|
3. |
Ministerstvo financí (Ministry of Finance) |
|
4. |
Ministerstvo kultury (Ministry of Culture) |
|
5. |
Ministerstvo obrany (Ministry of Defence) (1) |
|
6. |
Ministerstvo pro místní rozvoj (Ministry for Regional Development) |
|
7. |
Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministry of Labour and Social Affairs) |
|
8. |
Ministerstvo průmyslu a obchodu (Ministry of Industry and Trade) |
|
9. |
Ministerstvo spravedlnosti (Ministry of Justice) |
|
10. |
Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy (Ministry of Education, Youth and Sports) |
|
11. |
Ministerstvo vnitra (Ministry of the Interior) |
|
12. |
Ministerstvo zahraničních věcí (Ministry of Foreign Affairs) |
|
13. |
Ministerstvo zdravotnictví (Ministry of Health) |
|
14. |
Ministerstvo zemědělství (Ministry of Agriculture) |
|
15. |
Ministerstvo životního prostředí (Ministry of the Environment) |
|
16. |
Poslanecká sněmovna PČR (Chamber of Deputies of the Parliament of the Czech Republic) |
|
17. |
Senát PČR (Senate of the Parliament of the Czech Republic) |
|
18. |
Kancelář prezidenta (Office of the President) |
|
19. |
Český statistický úřad (Czech Statistical Office) |
|
20. |
Český úřad zeměměřičský a katastrální (Czech Office for Surveying, Mapping and Cadastre) |
|
21. |
Úřad průmyslového vlastnictví (Industrial Property Office) |
|
22. |
Úřad pro ochranu osobních údajů (Office for Personal Data Protection) |
|
23. |
Bezpečnostní informační služba (Security Information Service) |
|
24. |
Národní bezpečnostní úřad (National Security Authority) |
|
25. |
Česká akademie věd (Academy of Sciences of the Czech Republic) |
|
26. |
Vězeňská služba (Prison Service) |
|
27. |
Český báňský úřad (Czech Mining Authority) |
|
28. |
Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (Office for the Protection of Competition) |
|
29. |
Správa státních hmotných rezerv (Administration of the State Material Reserves) |
|
30. |
Státní úřad pro jadernou bezpečnost (State Office for Nuclear Safety) |
|
31. |
Komise pro cenné papíry (Czech Securities Commission) |
|
32. |
Energetický regulační úřad (Energy Regulatory Office) |
|
33. |
Úřad vlády České republiky (Office of the Government of the Czech Republic) |
|
34. |
Ústavní soud (Constitutional Court) |
|
35. |
Nejvyšší soud (Supreme Court) |
|
36. |
Nejvyšší správní soud (Supreme Administrative Court) |
|
37. |
Nejvyšší státní zastupitelství (Supreme Public Prosecutor's Office) |
|
38. |
Nejvyšší kontrolní úřad (Supreme Audit Office) |
|
39. |
Kancelář Veřejného ochránce práv (Office of the Public Defender of Rights) |
|
40. |
Grantová agentura České republiky (Grant Agency of the Czech Republic) |
|
41. |
Český úřad bezpečnosti práce (Czech Authority of Safety Work) |
|
42. |
Český telekomunikační úřad (Czech Telecommunication Office) |
ESTONIJA
|
1. |
Vabariigi Presidendi Kantselei (Office of the President of the Republic of Estonia) |
|
2. |
Eesti Vabariigi Riigikogu (Parliament of the Republic of Estonia) |
|
3. |
Eesti Vabariigi Riigikohus (Supreme Court of the Republic of Estonia) |
|
4. |
Riigikontroll (The State Audit Office of the Republic of Estonia) |
|
5. |
Õiguskantsler (Legal Chancellor) |
|
6. |
Riigikantselei (The State Chancellery) |
|
7. |
Rahvusarhiiv (The National Archives of Estonia) |
|
8. |
Haridus- ja Teadusministeerium (Ministry of Education and Research) |
|
9. |
Justiitsministeerium (Ministry of Justice) |
|
10. |
Kaitseministeerium (Ministry of Defence) (1) |
|
11. |
Keskkonnaministeerium (Ministry of Environment) |
|
12. |
Kultuuriministeerium (Ministry of Culture) |
|
13. |
Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium (Ministry for Economy and Communication) |
|
14. |
Põllumajandusministeerium (Ministry of Agriculture) |
|
15. |
Rahandusministeerium (Ministry of Finance) |
|
16. |
Siseministeerium (Ministry of Internal Affairs) |
|
17. |
Sotsiaalministeerium (Ministry of Social Affairs) |
|
18. |
Välisministeerium (Ministry of Foreign Affairs) |
|
19. |
Keeleinspektsioon (The Language Inspectorate) |
|
20. |
Riigiprokuratuur (Prosecutor's Office) |
|
21. |
Teabeamet (The Information Board) |
|
22. |
Maa-amet (Land Board) |
|
23. |
Keskkonnainspektsioon (Environmental Inspectorate) |
|
24. |
Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus (Centre of Forest Protection and Silviculture) |
|
25. |
Muinsuskaitseamet (The Heritage Conservation Inspectorate) |
|
26. |
Patendiamet (Patent Office) |
|
27. |
Tehnilise Järelevalve Inspektsioon (The Technical Inspectorate) |
|
28. |
Energiaturu Inspektsioon (The Energy Market Inspectorate) |
|
29. |
Tarbijakaitseamet (The Consumer Protection Board) |
|
30. |
Riigihangete Amet (Public Procurement Office) |
|
31. |
Eesti Patendiraamatukogu (Estonian Patent Library) |
|
32. |
Taimetoodangu Inspektsioon (The Plant Production Inspectorate) |
|
33. |
Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet (Agricultural Registers and Information Board) |
|
34. |
Veterinaar- ja Toiduamet (The Veterinary and Food Board) |
|
35. |
Konkurentsiamet (The Competition Board) |
|
36. |
Maksu — ja Tolliamet (Tax and Customs Board) |
|
37. |
Statistikaamet (Statistical Office) |
|
38. |
Kaitsepolitseiamet (The Security Police Board) |
|
39. |
Proovikoda (Assay Office) |
|
40. |
Kodakondsus- ja Migratsiooniamet (Citizenship and Migration Board) |
|
41. |
Piirivalveamet (The Border Guard Administration) |
|
42. |
Politseiamet (The Police Board) |
|
43. |
Kohtuekspertiisi ja Kriminalistika Keskus (Centre of Forensic and Criminalistic Science) |
|
44. |
Keskkriminaalpolitsei (Central Criminal Police) |
|
45. |
Päästeamet (The Rescue Board) |
|
46. |
Andmekaitse Inspektsioon (The Data Protection Inspectorate) |
|
47. |
Ravimiamet (Agency of Medicines) |
|
48. |
Sotsiaalkindlustusamet (Social Insurance Board) |
|
49. |
Tööturuamet (Labour Market Board) |
|
50. |
Tervishoiuamet (Health Care Board) |
|
51. |
Tervisekaitseinspektsioon (Health Protection Inspectorate) |
|
52. |
Tööinspektsioon (Labour Inspectorate) |
|
53. |
Lennuamet (Civil Aviation Administration) |
|
54. |
Maanteeamet (Road Administration) |
|
55. |
Sideamet (Communications Board) |
|
56. |
Veeteede Amet (Maritime Administration) |
|
57. |
Raudteeamet (Estonian Railway Administration) |
CIPER
|
1. |
|
|
2. |
Υπουργικό Συμβούλιο (Council of Ministers) |
|
3. |
Βουλή των Αντιπροσώπων (House of Representatives) |
|
4. |
Δικαστική Υπηρεσία (Judicial Service) |
|
5. |
Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (Law Office of the Republic) |
|
6. |
Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας (Audit Office of the Republic) |
|
7. |
Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας (Public Service Commission) |
|
8. |
Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας (Educational Service Commission) |
|
9. |
Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως (Office of the Commissioner for Administration (Ombudsman)) |
|
10. |
Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού (Commission for the Protection of Competition) |
|
11. |
Υπηρεσία Εσωτερικού Ελέγχου (Internal Audit Service) |
|
12. |
Γραφείο Προγραμματισμού (Planning Bureau) |
|
13. |
Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας (Treasury of the Republic) |
|
14. |
Γραφείο Επιτρόπου Προστασίας Δεδομένων Προσωπικού Χαρακτήρα (Office of the Personal Character Data Protection Commissioner) |
|
15. |
Γραφείο Επιτρόπου Νομοθεσίας (Law Commissioner Office) |
|
16. |
Γραφείο Εφόρου Δημοσίων Ενισχύσεων (Office of the Commissioner for the Public Aid) |
|
17. |
πουργείο Άμυνας (Ministry of Defence) (1) |
|
18. |
|
|
19. |
|
|
20. |
|
|
21. |
|
|
22. |
|
|
23. |
Υπουργείο Εξωτερικών (Ministry of Foreign Affairs) |
|
24. |
|
|
25. |
Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού (Ministry of Εducation and Culture) |
|
26. |
|
|
27. |
|
LATVIJA
|
1. |
Valsts prezidenta kanceleja (Chancellery of the State President) |
|
2. |
Saeimas kanceleja (Chancellery of the Parliament) |
|
3. |
Aizsardzības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Defence and institutions subordinate to it and under its supervision) (1) |
|
4. |
Ārlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Foreign Affairs and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
5. |
Ekonomikas ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Economics and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
6. |
Finanšu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Finance and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
7. |
Iekšlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of the Interior and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
8. |
Izglītības un zinātnes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Education and Science and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
9. |
Kultūras ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Culture and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
10. |
Labklājības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Welfare and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
11. |
Reģionālās attīstības un pašvaldību lietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Regional Development and local governments and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
12. |
Satiksmes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Transport and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
13. |
Tieslietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Justice and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
14. |
Veselības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Health and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
15. |
Vides ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Environment and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
16. |
Zemkopības ministrija un tās pārraudzībā esošās iestādes (Ministry of Agriculture and institutions under its supervision) |
|
17. |
Īpašu uzdevumu ministrs bērnu un ģimenes lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister for Special Assignments for Children and Family Affairs and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
18. |
Īpašu uzdevumu ministrs sabiedrības integrācijas lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister for Special Assignments for Integration Affairs and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
19. |
Augstākās izglītības padome (Council of Higher Education) |
|
20. |
Eiropas lietu birojs (European Affairs Bureau) |
|
21. |
Valsts kanceleja un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (State Chancellery and institutions subordinate to it and under its supervision) |
|
22. |
Centrālā vēlēšanu komisija (Central Election Commission) |
|
23. |
Finansu un kapitāla tirgus komisija (Financial and Capital Market Commission) |
|
24. |
Latvijas Banka (Bank of Latvia) |
|
25. |
Nacionālie bruņotie spēki (National Armed Forces) |
|
26. |
Nacionālā radio un televīzijas padome (National Broadcasting Council) |
|
27. |
Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija (Public Utilities Commission) |
|
28. |
Satversmes aizsardzības birojs (Constitution Defence Bureau) |
|
29. |
Valsts cilvēktiesību birojs (State Human Rights Bureau) |
|
30. |
Valsts kontrole (State Audit Office) |
|
31. |
Satversmes tiesa (Constitutional Court) |
|
32. |
Augstākā tiesa (Supreme Court) |
|
33. |
Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes (Prosecutor's Office and institutions under its supervision) |
LITVA
|
1. |
Prezidento kanceliarija (Chancellery of the Office of the President) |
|
2. |
eimo kanceliarija (Chancellery of the Seimas (Parliament)) |
|
3. |
Konstitucinis Teismas (The Constitutional Court) |
|
4. |
Vyriausybės kanceliarija (Chancellery of the Government) |
|
5. |
Aplinkos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Environment and institutions under the Ministry) |
|
6. |
Finansų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Finance and institutions under the Ministry) |
|
7. |
Krašto apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of National Defence and institutions under the Ministry) (1) |
|
8. |
Kultūros ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Culture and institutions under the Ministry) |
|
9. |
Socialinės apsaugos ir darbo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Social Security and Labour and institutions under the Ministry) |
|
10. |
Susisiekimo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Transport and Communications and institutions under the Ministry) |
|
11. |
Sveikatos apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Health and institutions under the Ministry) |
|
12. |
Švietimo ir mokslo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Education and Science and institutions under the Ministry) |
|
13. |
Teisingumo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Justice and institutions under the Ministry) |
|
14. |
Ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Economy and institutions under the Ministry) |
|
15. |
Užsienio reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Foreign Affairs and institutions under the Ministry) |
|
16. |
Vidaus reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Internal Affairs and institutions under the Ministry) |
|
17. |
Žemės ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministry of Agriculture and institutions under the Ministry) |
|
18. |
Nacionalinė teismų administracija (National Courts Administration) |
|
19. |
Lietuvos kariuomenė ir jos padaliniai (Lithuanian Armed Forces and structure thereof) (1) |
|
20. |
Generalinė prokuratūra (The General Public Prosecutor's Office) |
|
21. |
Valstybės kontrolė (State Control) |
|
22. |
Lietuvos bankas (Bank of Lithuania) |
|
23. |
Specialiųjų tyrimų tarnyba (Special Investigation Service) |
|
24. |
Konkurencijos taryba (Competition Council) |
|
25. |
Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras (Genocide and Resistance Research Centre of Lithuania) |
|
26. |
Nacionalinė sveikatos taryba (National Health Council) |
|
27. |
Moterų ir vyrų lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba (Office of the Equal Opportunities Ombudsman) |
|
28. |
Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga (Children's Rights Ombudsmen Institution) |
|
29. |
Seimo kontrolierių įstaiga (Ombudsman Office of the Seimas) |
|
30. |
Valstybinė lietuvių kalbos komisija (State Commission of the Lithuanian Language) |
|
31. |
Valstybinė paminklosaugos komisija (State Commission for Cultural Heritage Protection) |
|
32. |
Vertybinių popierių komisija (Lithuanian Security Commission) |
|
33. |
Vyriausioji rinkimų komisija (Central Electoral Committee) |
|
34. |
Vyriausioji tarnybinės etikos komisija (Chief Commission of Official Ethics) |
|
35. |
Etninės kultūros globos taryba (Council for the Protection of Ethnic Culture) |
|
36. |
Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba (Office of the Inspector of Journalists' Ethics) |
|
37. |
Valstybės saugumo departamentas (State Security Department) |
|
38. |
Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija (National Control Commission for Prices and Energy) |
|
39. |
Vyriausioji administracinių ginčų komisija (Chief Administrative Disputes Commission) |
|
40. |
Mokestinių ginčų komisija (Commission on Tax Disputes) |
|
41. |
Valstybinė lošimų priežiūros komisija (State Gambling Supervisory Commission) |
|
42. |
Lietuvos archyvų departamentas (Lithuanian Archives Department) |
|
43. |
Europos teisės departamentas (European Law Department) |
|
44. |
Lietuvos mokslo taryba (The Lithuanian Council of Science) |
|
45. |
Ginklų fondas (Weaponry Fund) |
|
46. |
Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas (Lithuanian State Science and Studies Foundation) |
|
47. |
Informacinės visuomenės plėtros komitetas (Information Society Development Committee) |
|
48. |
Kūno kultūros ir sporto departamentas (Lithuanian State Department of Physical Culture and Sport) |
|
49. |
Ryšių reguliavimo tarnyba (Lithuanian Telecommunications Regulator) |
|
50. |
Statistikos departamentas (Department of Statistics) |
|
51. |
Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas (Department of National Minorities and Lithuanians Living Abroad) |
|
52. |
Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija (State Nuclear Safety Inspectorate) |
|
53. |
Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija (State Data Protection Inspectorate) |
|
54. |
Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba (State Food and Veterinary Service) |
|
55. |
Valstybinė ligonių kasa (State Patients' Fund) |
|
56. |
Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba (State Tobacco and Alcohol Control Service) |
|
57. |
Viešųjų pirkimų tarnyba (Public Procurement Office) |
|
58. |
Lietuvos Aukščiausiasis Teismas (The Supreme Court of Lithuania) |
|
59. |
Lietuvos apeliacinis teismas (The Court of Appeal of Lithuania) |
|
60. |
Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (The Supreme Administrative Court of Lithuania) |
|
61. |
Apygardų teismai (County Courts of Lithuania) |
|
62. |
Apygardų administraciniai teismai (County Administrative Courts of Lithuania) |
|
63. |
Apylinkių teismai (District Courts of Lithuania). |
MADŽARSKA
|
1. |
Belügyminisztérium (Ministry of the Interior) |
|
2. |
Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium (Ministry of Health, Social and Family Affairs) |
|
3. |
Foglalkoztatáspolitikai és Munkaügyi Minisztérium (Ministry of Employment Policy and Labour Affairs) |
|
4. |
Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium (Ministry of Agriculture and Rural Development) |
|
5. |
Gazdasági és Közlekedési Minisztérium (Ministry of Economy and Transport) |
|
6. |
Gyermek-, Ifjúsági és Sportminisztérium (Ministry of Children, Youth and Sports) |
|
7. |
Honvédelmi Minisztérium (Ministry of Defence) (1) |
|
8. |
Igazságügyi Minisztérium (Ministry of Justice) |
|
9. |
Informatikai és Hírközlési Minisztérium (Ministry of Informatics and Communications) |
|
10. |
Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium (Ministry of Environment and Water Management) |
|
11. |
Külügyminisztérium (Ministry of Foreign Affairs) |
|
12. |
Miniszterelnöki Hivatal (Prime Minister's Office) |
|
13. |
Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma (Ministry of Cultural Heritage) |
|
14. |
Oktatási Minisztérium (Ministry of Education) |
|
15. |
Pénzügyminisztérium (Ministry of Finance) |
|
16. |
Központi Szolgáltatási Főigazgatóság (Central Services Directorate) |
MALTA
|
1. |
Uffiċċju tal-President (Office of the President) |
|
2. |
Uffiċċju ta' l-Iskrivan tal-Kamra tad-Deputati (Office of the Clerk to the House of Representatives) |
|
3. |
Uffiċċju tal-Prim Ministru (Office of the Prime Minister) (2) |
|
4. |
Ministeru għall-Politika Soċjali (Ministry for Social Policy) |
|
5. |
Ministeru ta' l-Edukazzjoni (Ministry of Education) |
|
6. |
Ministeru tal-Finanzi u l-Affarijiet Ekonomiċi (Ministry of Finance and Economic Affairs) |
|
7. |
Ministeru tar-Riżorsi u l-Infrastruttura (Ministry for Resources and Infrastructure) |
|
8. |
Ministeru tat-Turiżmu (Ministry for Tourism) |
|
9. |
Ministeru għat-Trasport u Komunikazzjoni (Ministry for Transport and Communications) |
|
10. |
Ministeru tal-Ġustizzja u l-Intern (Ministry for Justice and Home Affairs) |
|
11. |
Ministeru għall-Affarijiet Rurali u l-Ambjent (Ministry for Rural Affairs and the Environment) |
|
12. |
Ministeru għal Għawdex (Ministry for Gozo) |
|
13. |
Ministeru tas-Saħħa (Ministry of Health) |
|
14. |
Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin (Ministry of Foreign Affairs) |
|
15. |
Ministeru għat-Teknoloġija ta' l-Informazzjoni u Investiment (Ministry for Information Technology and Investment) |
|
16. |
Ministeru għaż-Żgħażagħ u l-Kultura (Ministry for Youth and the Arts) |
POLJSKA
|
1. |
Kancelaria Prezydenta RP (Chancellery of the President of the Republic of Poland) |
|
2. |
Kancelaria Sejmu RP (Chancellery of the Sejm) |
|
3. |
Kancelaria Senatu RP (Chancellery of the Senate) |
|
4. |
Sąd Najwyższy (Supreme Court) |
|
5. |
Naczelny Sąd Administracyjny (Supreme Administrative Court) |
|
6. |
Trybunał Konstytucyjny (Constitutional Court) |
|
7. |
Najwyższa Izba Kontroli (Supreme Chamber of Control) |
|
8. |
Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich (Office of the Ombudsman) |
|
9. |
Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji (National Broadcasting Council) |
|
10. |
Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych (Inspector General for the Protection of Personal Data) |
|
11. |
Państwowa Komisja Wyborcza (State Election Commission) |
|
12. |
Krajowe Biuro Wyborcze (National Election Office) |
|
13. |
Państwowa Inspekcja Pracy (National Labour Inspectorate) |
|
14. |
Biuro Rzecznika Praw Dziecka (Office of the Children's Rigths Ombudsman) |
|
15. |
Kancelaria Prezesa Rady Ministrów (Prime Minister's Chancellery) |
|
16. |
Ministerstwo Finansów (Ministry of Finance) |
|
17. |
Ministerstwo Gospodarki Pracy i Polityki Społecznej (Ministry of Economy, Labour and Social Policy) |
|
18. |
Ministerstwo Kultury (Ministry of Culture) |
|
19. |
Ministerstwo Nauki i Informatyzacji (Ministry of Science and Informatisation) |
|
20. |
Ministerstwo Obrony Narodowej (Ministry of National Defence) (1) |
|
21. |
Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi (Ministry of Agriculture and Rural Development) |
|
22. |
Ministerstwo Skarbu Państwa (Ministry of the State Treasury) |
|
23. |
Ministerstwo Sprawiedliwości (Ministry of Justice) |
|
24. |
Ministerstwo Infrastruktury (Ministry of Infrastructure) |
|
25. |
Ministerstwo Środowiska (Ministry of Environment) |
|
26. |
Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji (Ministry of Internal Affairs and Administration) |
|
27. |
Ministerstwo Spraw Zagranicznych (Ministry of Foreign Affairs) |
|
28. |
Ministerstwo Zdrowia (Ministry of Health) |
|
29. |
Ministerstwo Edukacji Narodowej i Sportu (Ministry of National Education and Sport) |
|
30. |
Urząd Komitetu Integracji Europejskiej (Office of the Committee for European Integration) |
|
31. |
Rządowe Centrum Studiów Strategicznych (Government Centre for Strategic Studies) |
|
32. |
Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agency for Restructuring and Modernisation of Agriculture) |
|
33. |
Agencja Rynku Rolnego (Agriculture Market Agency) |
|
34. |
Agencja Własności Rolnej Skarbu Państwa (State Treasury Agricultural Property Agency) |
|
35. |
Narodowy Fundusz Zdrowia (National Health Fund) |
|
36. |
Polska Akademia Nauk (Polish Academy of Science) |
|
37. |
Polskie Centrum Akredytacji (Polish Acreditation Centre) |
|
38. |
Polski Komitet Normalizacyjny (Polish Committee for Standardisation) |
|
39. |
Rządowe Centrum Legislacji (Government Legislation Centre) |
|
40. |
Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Social Insurance Office) |
|
41. |
Komisja Nadzoru Ubezpieczeń i Funduszy Emerytalnych (Insurance and Pension Funds Supervisiory Commission) |
|
42. |
Komisja Papierów Wartościowych i Giełd (Polish Securities and Exchange Commission) |
|
43. |
Główny Urząd Miar (Main Office of Measures) |
|
44. |
Urząd Patentowy Rzeczpospolitej Polskiej (Patent Office of the Republic of Poland) |
|
45. |
Urząd Regulacji Energetyki (The Energy Regulatory Authority of Poland) |
|
46. |
Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych (Office for Military Veterans and Victims of Repression) |
|
47. |
Generalna Dyrekcja Dróg Krajowych i Autostrad (The General Directorate of National Roads and Motorways) |
|
48. |
Urząd Transportu Kolejowego (Office for Railroad Transport) |
|
49. |
Urząd Głównego Inspektora Transportu Drogowego (Office of the Main Inspector of Road Transport) |
|
50. |
Główny Urząd Geodezji i Kartografii (The Main Office of Geodesy and Cartography) |
|
51. |
Główny Urząd Nadzoru Budowlanego (The Main Office for Construction Supervision) |
|
52. |
Urząd Lotnictwa Cywilnego (The Main Office for Civil Aviation) |
|
53. |
Urząd Regulacji Telekomunikacji i Poczty (Office for Telecommunication Regulation and Post) |
|
54. |
Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych (The Main Directorate for National Archives) |
|
55. |
Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Farmers Social Security Fund) |
|
56. |
Główny Inspektorat Inspekcji Ochrony Roślin i Nasiennictwa (The Main Inspectorate for the Inspection of Plant and Seeds Protection) |
|
57. |
Główny Inspektorat Jakości Handlowej Artykułów Rolno-Spożywczych (The Main Inspectorate of Commercial Quality of Agri-Food Products) |
|
58. |
Główny Inspektorat Weterynarii (The Main Veterinary Inspectorate) |
|
59. |
Komenda Główna Państwowej Straży Pożarnej (The Chief Command of the National Fire-guard) |
|
60. |
Komenda Główna Policy (The Chief Police Command) |
|
61. |
Komenda Główna Straży Granicznej (The Chief Boarder Guards Command) |
|
62. |
Urząd do Spraw Repatriacji i Cudzoziemców (Office for Repatriation and Foreigners) |
|
63. |
Urząd Zamówień Publicznych (Public Procurement Office) |
|
64. |
Wyższy Urząd Górniczy (Main Mining Office) |
|
65. |
Główny Inspektorat Ochrony Środowiska (The Main Inspectorate for Environment Protection) |
|
66. |
Państwowa Agencja Atomistyki (State Atomic Agency) |
|
67. |
Główny Inspektorat Farmaceutyczny (Main Pharmaceutical Inspectorate) |
|
68. |
Główny Inspektorat Sanitarny (Main Sanitary Inspectorate) |
|
69. |
Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego (Internal Security Agency) |
|
70. |
Agencja Wywiadu (Foreign Intelligence Agency) |
|
71. |
Główny Urząd Statystyczny (Main Statistical Office) |
|
72. |
Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów (Office for Competition and Consumer Protection) |
|
73. |
Urząd Służby Cywilnej (Civil Service Office) |
|
74. |
Instytut Pamięci Narodowej — Komisja Ścigania Zbrodni Przeciwko Narodowi Polskiemu (National Remembrance Institute — Commission for the Prosecution of Crimes Against the Polish Nation) |
|
75. |
Państwowa Agencja Inwestycji Zagranicznych (State Foreign Investment Agency) |
|
76. |
Polska Konfederacja Sportu (Polish Confederation of Sport) |
|
77. |
Narodowy Bank Polski (National Bank of Poland) |
|
78. |
Narodowy Fundusz Ochrony Środowiska i Gospodarki Wodnej (The National Fund for Environmental Protection and Water Management) |
|
79. |
Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych (State Fund for the Rehabilitation of the Disabled |
|
80. |
Polskie Centrum Badań i Certyfikacji (Polish Centre for Testing and Certification) |
|
81. |
Agencja Mienia Wojskowego (Agency for Military Property) (1) |
SLOVENIJA
|
1. |
Predsednik Republike Slovenije (President of the Republic of Slovenia) |
|
2. |
Državni zbor (The National Assembly) |
|
3. |
Državni svet (The National Council) |
|
4. |
Varuh človekovih pravic (The Ombudsman) |
|
5. |
Ustavno sodišče (The Constitutional Court) |
|
6. |
Računsko sodišče (The Court of Audits) |
|
7. |
Državna revizijska komisja (The National Review Commission) |
|
8. |
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (The Slovenian Academy of Science and Art) |
|
9. |
Vladne službe (The Government Services) |
|
10. |
Ministrstvo za finance (Ministry of Finance) |
|
11. |
Ministrstvo za notranje zadeve (Ministry of Internal Affairs) |
|
12. |
Ministrstvo za zunanje zadeve (Ministry of Foreign Affairs) |
|
13. |
Ministrstvo za obrambo (Ministry of Defence) (1) |
|
14. |
Ministrstvo za pravosodje (Ministry of Justice) |
|
15. |
Ministrstvo za gospodarstvo (Ministry of the Economy) |
|
16. |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ministry of Agriculture, Forestry and Food) |
|
17. |
Ministrstvo za promet (Ministry of Transport) |
|
18. |
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Ministry of Environment, Spatial Planning and Energy) |
|
19. |
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (Ministry of Labour, Family and Social Affairs) |
|
20. |
Ministrstvo za zdravje (Ministry of Health) |
|
21. |
Ministrstvo za informacijsko družbo (Ministry of Information Society) |
|
22. |
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (Ministry of Education, Science and Sport) |
|
23. |
Ministrstvo za kulturo (Ministry of Culture) |
|
24. |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (The Supreme Court of the Republic of Slovenia) |
|
25. |
Višja sodišča (Higher Courts) |
|
26. |
Okrožna sodišča (District Courts) |
|
27. |
Okrajna sodišča (County Courts) |
|
28. |
Vrhovno tožilstvo Republike Slovenije (The Supreme Prosecutor of the Republic of Slovenia) |
|
29. |
Okrožna državna tožilstva (Districts' State Prosecutors) |
|
30. |
Družbeni pravobranilec Republike Slovenije (Social Attorney of the Republic of Slovenia) |
|
31. |
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije (National Attorney of the Republic of Slovenia) |
|
32. |
Upravno sodišče Republike Slovenije (Administrative Court of the Republic of Slovenia) |
|
33. |
Senat za prekrške Republike Slovenije (Senat of Minor Offenses of the Republic of Slovenia) |
|
34. |
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani (Higher Labour and Social Court) |
|
35. |
Delovna sodišča (Labour Courts) |
|
36. |
Sodniki za prekrške (Judges of Minor Offenses) |
|
37. |
Upravne enote (Local Administration Units) |
SLOVAŠKA
|
1. |
Kancelária Prezidenta Slovenskej republiky (The Office of the President of the Slovak Republic) |
|
2. |
Národná rada Slovenskej republiky (National Council of the Slovak Republic) |
|
3. |
Úrad vlády Slovenskej republiky (The Office of the Government of the Slovak Republic) |
|
4. |
Ministerstvo zahraničných vecí Slovenskej republiky (Ministry of Foreign Affairs) |
|
5. |
Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky (Ministry of Economy of the Slovak Republic) |
|
6. |
Ministerstvo obrany Slovenskej republiky (Ministry of Defence of the Slovak Republic) (1) |
|
7. |
Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (Ministry of the Interior of the Slovak Republic) |
|
8. |
Ministerstvo financií Slovenskej republiky (Ministry of Finance of the Slovak Republic) |
|
9. |
Ministerstvo kultúry Slovenskej republiky (Ministry of Culture of the Slovak Republic) |
|
10. |
Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky (Ministry of Health of the Slovak Republic) |
|
11. |
Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (Ministry of Labour, Social Affairs and Family of the Slovak Republic) |
|
12. |
Ministerstvo školstva Slovenskej republiky (Ministry of Education of the Slovak Republic) |
|
13. |
Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky (Ministry of Justice of the Slovak Republic) |
|
14. |
Ministerstvo životného prostredia Slovenskej republiky (Ministry of Environment of the Slovak Republic) |
|
15. |
Ministerstvo pôdohospodárstva Slovenskej republiky (Ministry of Agriculture of the Slovak Republic) |
|
16. |
Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií Slovenskej republiky (Ministry of Transport, Posts and Telecommunication of the Slovak Republic) |
|
17. |
Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja Slovenskej republiky (Ministry of Construction and Regional Development of the Slovak Republic) |
|
18. |
Ústavný súd Slovenskej republiky (Constitutional Court of the Slovak Republic) |
|
19. |
Najvyšší súd Slovenskej republiky (Supreme Court of the Slovak Republic) |
|
20. |
Generálna prokuratúra Slovenskej republiky (Public Prosecution of the Slovak Republic) |
|
21. |
Najvyšší kontrolný úrad Slovenskej republiky (Supreme Audit Office of the Slovak Republic) |
|
22. |
Protimonopolný úrad Slovenskej republiky (Antimonopoly Office of the Slovak Republic) |
|
23. |
Úrad pre verejné obstarávanie (Office for Public Procurement) |
|
24. |
Štatistický úrad Slovenskej republiky (Statistical Office of the Slovak Republic) |
|
25. |
Úrad geodézie, kartografie a katastra Slovenskej republiky (Office of the Land Register of the Slovak Republic) |
|
26. |
Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky (Office of Standards, Metrology and Testing of the Slovak Republic) |
|
27. |
Telekomunikačný úrad Slovenskej republiky (Telecommunications Office of the Slovak Republic) |
|
28. |
Úrad priemyselného vlastníctva Slovenskej republiky (Industrial Property Office of the Slovak Republic) |
|
29. |
Úrad pre finančný trh (Office for the Finance Market) |
|
30. |
Národný bezpečnostný úrad (National Security Office) |
|
31. |
Poštový úrad (Post Office) |
|
32. |
Úrad na ochranu osobných údajov (Office for Personal Data Protection) |
|
33. |
Kancelária verejného ochrancu práv (Ombudsman's Office) |
Dodatek 2
SUBJEKTI NA LOKALNI RAVNI IN SUBJEKTI JAVNEGA PRAVA
SUBJEKTI, KI NAROČAJO V SKLADU Z DOLOČBAMI TEGA NASLOVA
SEZNAM SUBJEKTOV IN KATEGORIJ SUBJEKTOV JAVNEGA PRAVA
XVI. ČEŠKA REPUBLIKA
|
— |
Fond národního majetku (National Property Fund) |
|
— |
Pozemkový fond (Land Fund) |
|
— |
in drugi državni skladi |
|
— |
Česká národní banka (Czech National Bank) |
|
— |
Česká televize (Czech Television) |
|
— |
Český rozhlas (Czech Radio) |
|
— |
Rada pro rozhlasové a televizní vysílání (The Council for Radio and Television Broadcasting) |
|
— |
Česká konsolidační agentura (Czech Consolidation Agency) |
|
— |
Agencije za zdravstveno zavarovanje |
|
— |
Univerze |
|
— |
in drugi pravni subjekti, ustanovljeni s posebnim aktom, ki za svoje delovanje in v skladu s proračunskimi predpisi koristijo finančna sredstva iz državnega proračuna, državnih skladov, prispevkov ali mednarodnih ustanov, proračuna okrajnih organov ali proračunov samoupravnih ozemeljskih enot. |
XVII. ESTONIJA
Telesa:
|
— |
Eesti Kunstiakadeemia (Estonian Academy of Arts) |
|
— |
Eesti Liikluskindlustuse Fond (Estonian Traffic Insurance Foundation) |
|
— |
Eesti Muusikaakadeemia (Estonian Academy of Music) |
|
— |
Eesti Põllumajandusülikool (Estonian Agricultural University) |
|
— |
Eesti Raadio (Estonian Radio) |
|
— |
Eesti Teaduste Akadeemia (Estonian Academy of Sciences) |
|
— |
Eesti Televisioon (Estonian Television) |
|
— |
Hoiuste Tagamise Fond (Deposit Guarantee Fund) |
|
— |
Hüvitusfond (Compensation Fund) |
|
— |
Kaitseliidu Peastaap (The Defence League Headquarters) |
|
— |
Keemilise ja Bioloogilise Füüsika Instituut (National Institute of Chemical Physics and Biophysics) |
|
— |
Keskhaigekassa (Central Health Insurance Fund) |
|
— |
Kultuurkapital (Cultural Endowment of Estonia) |
|
— |
Notarite Koda (The Chamber of Notaries) |
|
— |
Rahvusooper Estonia (Estonian National Opera) |
|
— |
Rahvusraamatukogu (National Library of Estonia) |
|
— |
Tallinna Pedagoogikaülikool (Tallinn Pedagogical University) |
|
— |
Tallinna Tehnikaülikool (Tallinn Technical University) |
|
— |
Tartu Ülikool (University of Tartu) |
Kategorije:
|
— |
Druge pravne osebe, ki jih ureja javno pravo in katerih javna naročila so pod državnim nadzorom. |
XVIII. CIPER
|
— |
Αρχή Ανάπτυξης Ανθρώπινου Δυναμικού Κύπρου (Human Resource Development Authority) |
|
— |
Αρχή Κρατικών Εκθέσεων (Cyprus State Fair Authority) |
|
— |
Επιτροπή Σιτηρών Κύπρου (Cyprus Grain Commission) |
|
— |
Επιστημονικό Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (Scientific and Technical Chamber of Cyprus) |
|
— |
Θεατρικός Οργανισμός Κύπρου (National Theatre of Cyprus) |
|
— |
Κυπριακός Οργανισμός Αθλητισμού (Cyprus Sports Organisation) |
|
— |
Κυπριακός Οργανισμός Τουρισμού (Cyprus Tourism Organization) |
|
— |
Κυπριακός Οργανισμός Αναπτύξεως Γης (Cyprus Land Development Corporation) |
|
— |
Οργανισμός Γεωργικής Ασφαλίσεως (Agricultural Insurance Organisation) |
|
— |
Οργανισμός Κυπριακής Γαλακτοκομικής Βιομηχανίας (Cyprus Milk Industry Organisation) |
|
— |
Οργανισμός Νεολαίας Κύπρου (Youth Board of Cyprus) |
|
— |
Οργανισμός Χρηματοδοτήσεως Στέγης (Housing Finance Corporation) |
|
— |
Συμβούλια Αποχετεύσεων (Sewerage Boards) |
|
— |
Συμβούλια Σφαγείων (Slaughterhouse Boards) |
|
— |
Σχολικές Εφορίες (School Boards) |
|
— |
Χρηματιστήριο Αξιών Κύπρου (Cyprus Stock Exchange) |
|
— |
Επιτροπή Κεφαλαιαγοράς Κύπρου (Cyprus Securities and Exchange Commission) |
|
— |
Πανεπιστήμιο Κύπρου (University of Cyprus) |
|
— |
Κεντρικός Φορέας Ισότιμης Κατανομής Βαρών (Central Agency for Equal Distribution of Burdens) |
|
— |
Αρχή Ραδιοτηλεόρασης Κύπρου — Cyprus Radio-Television Authority |
XIX. LATVIJA
Kategorije:
|
— |
Bezpeďňas organizâcijas, kuras nodibinâjusi valsts vai pađvaldîba un kuras tiek finansçtas no valsts vai pađvaldîbas budţeta (Neprofitne organizacije, ki jih je ustanovila država ali lokalna uprava in ki se financirajo iz državnega proračuna ali proračuna lokalnih uprav.) |
|
— |
Specializçtie bçrnu sociâlâs aprűpes centri (Specializirani centri za socialno varstvo otrok) |
|
— |
Specializçtie valsts sociâlâs aprűpes pansionâti (Specializirani državni domovi za socialno varstvo starejših) |
|
— |
Specializçtie valsts sociâlâs aprűpes un rehabilitâcijas centri (Specializirani državni centri za socialno varstvo in rehabilitacijo) |
|
— |
Valsts bibliotçkas (Državne knjižnice) |
|
— |
Valsts muzeji (Državni muzeji) |
|
— |
Valsts teâtri (Državna gledališča) |
|
— |
Valsts un pašvaldību aģentūras (Agencije za državno in lokalno upravo) |
|
— |
Valsts un pašvaldību pirmsskolas izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (Državne in lokalne ustanove za predšolsko vzgojo, ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts un pađvaldîbu interešu izglîtîbas iestâdes, kuras reěistrçtas Izglîtîbas un zinâtnes ministrijas izglîtîbas iestâţu reěistrâ (Državne in lokalne ustanove za izobraževanje v prostem času, ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts un pašvaldību profesionālās ievirzes izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (Državne in lokalne ustanove za poklicno izobraževanje, ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts un pašvaldību vispārējās izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (Državne in lokalne ustanove za splošno izobraževanje, ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts un pašvaldību pamata un vidējās profesionālās izglītības iestādes un koledžas, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (Državne in lokalne ustanove in višje šole za osnovno in srednje poklicno izobraževanje (ustanove za prvostopenjski visokošolski strokovni študij) ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts un pađvaldîbu vispârçjâs izglîtîbas iestâdes, kuras reěistrçtas Izglîtîbas un zinâtnes ministrijas izglîtîbas iestâţu reěistrâ (Državne in lokalne ustanove za visoko izobraževanje, ki so registrirane v Registru izobraževalnih ustanov pri Ministrstvu za šolstvo in znanost) |
|
— |
Valsts zinâtniskâs institűcijas (Državni subjekti za znanstveno raziskovanje) |
|
— |
Valsts veselības aprūpes iestādes (Državne ustanove za zdravstvo) |
|
— |
Citi publisko tiesîbu subjekti, kuru darbîba nav saistîta ar komercdarbîbu (Druga telesa, ki jih ureja javno pravo in niso komercialne narave) |
XX. LITVA
Vsa telesa, ki niso industrijske ali komercialne narave in katerih javna naročila nadzoruje Urad za javna naročila v okviru Vlade Republike Litve.
XXI. MADŽARSKA
Telesa:
|
— |
a megyei, illetőleg a regionális fejlesztési tanács (svet za razvoj regij in okrožij), az elkülönített állami pénzalap kezelője (upravna telesa ločenih državnih skladov), a társadalombiztosítás igazgatási szerve (upravno telo za socialno varnost) |
|
— |
a köztestület (javnopravna družba) és a köztestületi költségvetési szerv (proračunski organ javnopravne družbe), valamint a közalapítvány (javna ustanova) |
|
— |
a Magyar Távirati Iroda Részvénytársaság (Madžarska poročevalska agencija Plc.), a közszolgálati műsorszolgáltatók (javne radijske in televizijske postaje), valamint azok a köz-műsorszolgáltatók, amelyek működését többségében közpénzből finanszírozzák (javne radijske in televizijske postaje, ki se pretežno financirajo iz javnega proračuna) |
|
— |
az Állami Privatizációs és Vagyonkezelő Részvénytársaság (Madžarsko podjetje za lastninjenje in državno lastnino) |
|
— |
a Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság (Madžarska razvojna banka Plc.), az a gazdálkodó szervezet, melyben a Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság ellenőrző részesedéssel rendelkezik (poslovne organizacije, nad katerimi ima Madžarska razvojna banka prevladujoč vpliv). |
Kategorije:
|
— |
egyes központi és önkormányzati költségvetési szervek (določeni proračunski organi) |
|
— |
alapítvány (ustanova), társadalmi szervezet (organizacije civilne družbe), közhasznú társaság (podjetje za javno korist), biztosító egyesület (zavarovalniško združenje), víziközmű-társulat (združenje za vzdrževanje komunalnih vod) |
|
— |
poslovne organizacije, ki so bile ustanovljene za zadovoljevanje potreb v splošnem interesu in ki so pod nadzorom javnih subjektov ali se pretežno financirajo iz javnega proračuna. |
XXII. MALTA
|
1. |
Kunsill Malti għall-Iżvilupp Ekonomiku u Soċjali (Malta Council for Economic and Social Development) |
|
2. |
Awtorità tax-Xandir (Broadcasting Authority) |
|
3. |
MITTS Ltd. (Malta Information Technology and Training Services Ltd.) |
|
4. |
Awtorità għas-Saħħa u s-Sigurta' fuq il-Post tax-Xogħol (Occupational Health and Safety Authority) |
|
5. |
Awtorità tad-Djar (Housing Authority) |
|
6. |
Korporazzjoni għax-Xogħol u t-Taħrig (Employment and Training Corporation) |
|
7. |
Fondazzjoni għas-Servizzi għall-Ħarsien Soċjali (Foundation for Social Welfare Services) |
|
8. |
Sedqa |
|
9. |
Appoġġ |
|
10. |
Kummissjoni Nazzjonali Persuni b'Diżabilita` (National Commission for Persons with Disability) |
|
11. |
Bord tal-Koperattivi (Cooperatives Board) |
|
12. |
Fondazzjoni għaċ-Ċentru tal-Kreativita` (Foundation for the Centre of Creativity) |
|
13. |
Orkestra Nazzjonali (National Orchestra) |
|
14. |
Kunsill Malti għax-Xjenza u Teknoloġija (Malta Council for Science and Technology) |
|
15. |
Teatru Manoel (Manoel Theatre) |
|
16. |
Dar il-Mediterran għall-Konferenzi (Mediterranean Conference Centre) |
|
17. |
Bank Ċentrali ta' Malta (Central Bank of Malta) |
|
18. |
Awtorità għas-Servizzi Finanzjarji ta' Malta (Malta Financial Services Authority) |
|
19. |
Borża ta' Malta (Malta Stock Exchange) |
|
20. |
Awtorità dwar il-Lotteriji u l-Logħob (Lotteries and Gaming Authority) |
|
21. |
Awtorità ta' Malta dwar ir-Riżorsi (Malta Resources Authority) |
|
22. |
Kunsill Konsultattiv dwar l-Industrija tal-Bini (Building Industry Consultative Council) |
|
23. |
Istitut għall-Istudju tat-Turiżmu (Institute of Tourism Studies) |
|
24. |
Awtorità tat-Turiżmu ta' Malta (Malta Tourism Authority) |
|
25. |
Awtorità ta' Malta dwar il-Komunikazzjoni (Malta Communications Authority) |
|
26. |
Korporazzjoni Maltija għall-Iżvilupp (Malta Development Corporation) |
|
27. |
Istitut għall-Promozzjoni ta' l-Intrapriżi Żgħar (IPSE Ltd) |
|
28. |
Awtorità ta' Malta dwar l-Istandards (Malta Standards Authority) |
|
29. |
Awtorità ta' Malta ta' l-Istatistika (Malta Statistics Authority) |
|
30. |
Laboratorju Nazzjonali ta' Malta (Malta National Laboratory) |
|
31. |
Metco Ltd |
|
32. |
MGI/Mimcol |
|
33. |
Maltapost plc |
|
34. |
Gozo Channel Co Ltd |
|
35. |
Awtorità ta' Malta dwar l-Ambjent u l-Ippjanar (Malta Environment and Planning Authority) |
|
36. |
Fondazzjoni għas-Servizzi Mediċi (Foundation for Medical Services) |
|
37. |
Sptar Zammit Clapp (Zammit Clapp Hospital) |
|
38. |
Ċentru Malti għall-Arbitraġġ (Malta Arbitration Centre) |
|
39. |
Kunsilli Lokali (Local Councils) |
XXIII. POLJSKA
|
1. |
Uniwersytety i szkoły wyższe, wyższe szkoły pedagogiczne, ekonomiczne, rolnicze, artystyczne, teologiczne itp. (Univerze in akademske šole, pedagoške, ekonomske, kmetijske, umetniške, teološke akademske šole itd.)
|
|
2. |
Państwowe i samorządowe instytucje kultury (national and self- governing cultural institutions) |
|
3. |
Parki narodowe (national parks) |
|
4. |
Agencje państwowe działające w formie spółek (national agencies acting in the form of companies) |
|
5. |
Państwowe Gospodarstwo Leśne „Lasy Państwowe“ („State Forests“ National Forest Holding) |
|
6. |
Podstawowe, gimnazjalne i ponadgimnazjalne szkoły publiczne (public primary and secondary schools) |
|
7. |
Publiczni nadawcy radiowi i telewizyjni (public radio and TV broadcasters)
|
|
8. |
Publiczne muzea, teatry, biblioteki i inne publiczne placówki kultury itp.: (public museums, theatres, libraries, other public cultural institutions, etc.)
|
|
9. |
Publiczne placówki naukowe, jednostki badawczo- rozwojowe oraz inne placówki badawcze (Ustanove za javne raziskave, ustanove za raziskave in razvoj in druge raziskovalne ustanove) |
XXIV. SLOVENIJA
|
— |
občine (local communities) |
|
— |
javni zavodi s področja vzgoje, izobraževanja ter športa (public institutes in the area of child care, education and sport) |
|
— |
javni zavodi s področja zdravstva (public institutes in the area of health care) |
|
— |
javni zavodi s področja socialnega varstva (public institutes in the area of security) |
|
— |
javni zavodi s področja kulture (public institutes in the area of culture) |
|
— |
javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti (public institutes in the area of science and research) |
|
— |
javni zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva (public institutes in the area of agriculture and forestry) |
|
— |
javni zavodi s področja okolja in prostora (public institutes in the area of environment and spatial planning) |
|
— |
javni zavodi s področja gospodarskih dejavnosti (public institutes in the area of economic activities) |
|
— |
javni zavodi s področja malega gospodarstva in turizma (public institutes in the area of small enterprises and tourism) |
|
— |
javni zavodi s področja javnega reda in varnosti (public institutes in the area of public order and security) |
|
— |
agencije (agencies) |
|
— |
skladi socialnega zavarovanja (social security funds) |
|
— |
javni skladi na ravni države in na ravni občin (public funds at the level of the central government and local communities) |
|
— |
Družba za avtoceste v RS (Motorway Company in the Republic of Slovenia) |
|
— |
Pošta Slovenije (The Post Office of Slovenia) |
XXV. SLOVAŠKA
Naročnik je v členu 3 § 1 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot:
|
1. |
organizacija, ki se financira iz državnega proračuna (npr. ministrstva, drugi organi državne uprave) ali organizacije, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna (npr. univerze, visoke šole) in iz državnega sklada za posamezni namen, |
|
2. |
samoupravna regija, občina, organizacija samoupravne regije ali občine, ki se financira ali sofinancira iz istih virov, |
|
3. |
agencija za zdravstveno zavarovanje, |
|
4. |
pravni subjekt, ki je po zakonu ustanovljen kot javna ustanova (npr. Slovenská televízia, Slovenský rozhlas, Sociálna poisťovňa), |
|
5. |
Sklad Republike Slovaške za nacionalno lastnino, |
|
6. |
Slovaški zemljiški sklad, |
|
7. |
združenje pravnih subjektov, ki so ga oblikovali naročniki, navedeni v točkah od (1) do (3). |
Dodatek 3
SUBJEKTI NA PODROČJU INFRASTRUKTURE
SUBJEKTI, KI NAROČAJO V SKLADU Z DOLOČBAMI TEGA NASLOVA
ODDELEK 1
Naročniki na področju pomorskih ali notranjih pristanišč ali druge terminalne infrastrukture
ČEŠKA
Upravljalci pristanišč (opredelitev subjekta je navedena v členu 2 oddelka 1(c) in členu 3 Zakona št. 40/2004 Sb o javnih naročilih).
ESTONIJA
Subjekti, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in člena 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
CIPER
Ciprska pristaniška oblast, ustanovljena z Zakonom o Ciprski pristaniški oblasti iz leta 1973 (Η Αρχή Λιμένων Κύπρου, που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973).
LATVIJA
Oblasti, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom „Likums par ostām“:
|
|
Rîgas brîvostas pârvalde (Upravljalec brezcarinskega pristanišča Rîga) |
|
|
Ventspils brîvostas pârvalde (Upravljalec brezcarinskega pristanišča Ventspils) |
|
|
Liepâjas ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Liepâja) |
|
|
Salacgrîvas ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Salacgrîva) |
|
|
Skultes ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Skulte) |
|
|
Lielupes ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Lielupe) |
|
|
Engures ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Engure) |
|
|
Mçrsraga ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Mçrsrags) |
|
|
Pâvilostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Pâvilosta) |
|
|
Rojas ostas pârvalde (Upravljalec pristanišča Roja). |
LITVA
Valstybės įmonė „Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija“ (državno podjetje „Uprava državnega morskega pristanišča Klaipėda“), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos Klaipėdos valstybinio jūrų uosto įstatymas (Žin., 1996, št. 53-1245).
Valstybės įmonė „Vidaus vandens kelių direkcija“ (državno podjetje „Uprava celinskih plovnih poti“), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos vidaus vandenų transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 105-2393).
Drugi subjekti, ki delujejo na področju morskih in rečnih pristanišč ter drugih terminalov in ki so v skladu z določbami Lietuvos Respublikos vieđřjř pirkimř ástatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).
MADŽARSKA
Javni prevoz, ki jih v celoti ali delno vodi država v skladu z Zakonom XLII o vodnem prometu iz leta 2000 (2000. évi XLII. törvény a vízi közlekedésről).
MALTA
L-Awtorita' Marittima ta' Malta (Malteška pomorska uprava).
POLJSKA
Podmioty zajmujące się zarządzaniem portami morskimi lub śródlądowymi i udostępnianiem ich przewoźnikom morskim i śródlądowym. (Subjekti, ki delujejo na področju upravljanja morskih ali rečnih pristanišč in njihovega dajanja v uporabo morskim in celinskim prevoznikom.).
SLOVENIJA
Morska pristanišča v državni ali delni lasti države, ko opravljajo gospodarsko javno službo, skladno s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 26/01). (Sea ports in full or partial state ownership when performing economic public service in accordance with the Maritime Code (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 26/01).
SLOVAŠKA
Naročnik je v členu 3 § 2 in § 3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti rečne plovbe vzdržuje plovno pot in ustanavlja ter vzdržuje javna pristanišča in zmogljivosti na vodni poti (Zakon št. 338/2000 Z. z.— npr. Prístav Bratislava, Prístav Komárno, Prístav Štúrovo).
ODDELEK 2
Naročniki s področja letaliških zmogljivosti
ČEŠKA
Upravljalci letališč (opredelitev subjekta je navedena v členu 2 oddelka 1(c) in členu 3 zakona št. 40/2004 Sb o javnih naročilih).
ESTONIJA
Subjekti, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in člena 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).
LATVIJA
Valsts akciju sabiedrîba „Latvijas gaisa satiksme“ (Javno podjetje z omejeno odgovornostjo „Latvijas gaisa satiksme“).
Valsts akciju sabiedrîba „‚Starptautiskâ lidosta‘Rîga“„(Javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚International airport‘Rîga“).
LITVA
Letališča, ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št 66-1983).
Valstybės įmonė „Oro navigacija“ (Državno podjetje „Oro navigacija“), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št 66-1983).
Drugi subjekti, ki delujejo na področju letaliških zmogljivosti in ki so v skladu z določbami Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št 118-5296).
MADŽARSKA
Letališča, ki delujejo na osnovi dovoljenja v skladu z Zakonom XCVII o zračnem prometu iz leta 1995 (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről).
Budapest Ferihegy International Airport, ki ga upravlja Budapest Ferihegy International Airport Operator Plc. (Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér, ki ga upravlja Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér Üzemeltetési Rt.) na osnovi Zakona XVI o koncesijah iz leta 1991 (1991. évi XVI. törvény a koncesszióról), Zakona XCVII o zračnem prometu iz leta 1995 (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről), Odloka št 45/2001. (XII. 20.) KöViM o likvidaciji Uprave za zračni promet in letališča in ustanovitvi HungaroControl-madžarske službe za zračni promet (45/2001. (XII. 20.) KöViM rendelet a Légiforgalmi és Repülőtéri Igazgatóság megszüntetéséről és a HungaroControl Magyar Légiforgalmi Szolgálat létrehozásáról).
MALTA
L-Ajruport Internazzjonali ta Malta (Mednarodno letališče Malta).
POLJSKA
Przedsiębiorstwo Państwowe „Porty Lotnicze“ (javno podjetje „Polish Airports“).
SLOVENIJA
Javna civilna letališča, ki delujejo v skladu z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01). (Public civil airports that operate in accordance with Civil Aviation Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 18/01).
SLOVAŠKA
Naročnik je v členih 3 § 2 in § 3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti civilnega letalstva ustanavlja in upravlja letališča in zemeljske letališke zmogljivosti (Zakon št. 143/1998 Z.z. s spremembami — npr. letališča — Letisko M.R. Štefánika, Letisko Košice — Barca, Letisko Poprad — Tatry, Letisko Sliač, Letisko Piešťany — ki jih upravlja Slovenská správa letísk/Slovaška uprava za letališča/in ki delujejo na podlagi dovoljenja, izdanega s strani Ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije Slovaške republike v skladu s § 32 Zakona št. 143/1998 Z. z. o civilnem letalstvu)
(1) Nevojni material iz razdelka 3 Dodatka I Priloge XI Sporazuma
(2) Nabava oboroženih sil Malte: nevojni material iz razdelka 3 dodatka I priloge XI sporazuma
PRILOGA X
Seznam sredstev za obveščanje, ki se doda PRILOGI XIII Pridružitvenega sporazuma
Dodatek 2
ESTONIJA
Official Journal of the European Union
MADŽARSKA
Official Journal of the European Union
Közbeszerzési Értesítő (Public Procurement Bulletin)
Lapja (Public Procurement Bulletin — Official Journal of the Public Procurement Council)
SLOVENIJA
Uradni list Republike Slovenije (Official Journal of the Republic of Slovenia)
CZECH REPUBLIC
Official Journal of the Republic
Centrální adresa (Central Address)
CYPRUS
Official Journal of the European Union
Official Gazette of the Republic
Local Daily Press
POLAND
Official Journal of the European Union
Biuletyn Zamówień Publicznych (Public Procurement Bulletin)
MALTA
Official Gazette of the Republic
Government Gazette
LITHUANIA
Official Journal of the Republic of Lithuania
Information supplement „Informaciniai pranešimai“ to the Gazette („Valstybès žinios“) of the Republic of Lithuania
LATVIA
Official Journal of the Republic of Latvia
Latvijas vestnesis (official newspaper)
SLOVAKIA
Official Journal of the European Union
Vestník verejného obstarávania (Public procurement journal)
All