32002R1774

Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 3. oktobra 2002

o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3], glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 12. septembra 2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi veterinarskih pravil za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, za njihovo trženje in za preprečevanje patogenov v krmi, ki izvirajo iz živali ali rib, in o spremembi Direktive 90/425/EGS [4] je uvedla načelo, da je dovoljeno vse živalske odpadke, ne glede na njihov izvor, uporabiti za proizvodnjo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, po ustrezni obdelavi.

(2) Znanstveni pripravljalni odbor je sprejel številna mnenja od sprejetja navedene direktive. Njihov glavni zaključek je, da stranski živalski proizvodi, pridobljeni od živali, ki so po zdravstvenem inšpekcijskem pregledu ugotovljene kot neustrezne za prehrano ljudi, ne smejo vstopiti v prehransko verigo živali.

(3) Ob upoštevanju teh znanstvenih mnenj je treba razlikovati med ukrepi, ki jih je treba izvesti, glede na vrsto uporabljenih stranskih živalskih proizvodov. Omejiti je treba možne vrste uporabe nekaterih snovi živalskega izvora. Določiti je treba pravila za druge vrste uporabe stranskih živalskih proizvodov razen za krmo ter njihovo odstranjevanje.

(4) Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v zadnjih letih, je primerno pojasniti povezavo med Direktivo 90/667/EGS in okoljsko zakonodajo Skupnosti. Ta uredba ne sme vplivati na uporabo obstoječe okoljske zakonodaje Skupnosti ali ovirati priprave novih predpisov o varstvu okolja, zlasti v zvezi z biološko razgradljivimi odpadki. V zvezi s tem se je Komisija obvezala, da bo do konca leta 2004 pripravljena direktiva o bioloških odpadkih, vključno z odpadki iz gostinskih dejavnosti, za uvedbo pravil o varni uporabi, vračanju, recikliranju in odstranjevanju teh odpadkov ter nadzoru možnih vrst onesnaženja.

(5) Na Mednarodni znanstveni konferenci o mesno-kostni moki, ki sta jo organizirali Komisija in Evropski parlament in se je odvijala v Bruslju 1. in 2. julija 1997, se je začela razprava o proizvodnji in krmljenju mesno-kostne moke. Udeleženci konference so pozvali k nadaljnjem razmisleku o prihodnji politiki na tem področju. Novembra 1997 je, da bi sprožila kar najširšo javno razpravo o prihodnji zakonodaji Skupnosti na področju krme, Komisija pripravila dokončni posvetovalni dokument o mesno-kostni moki. Po navedenem posvetovanju kaže, da velja splošno spoznanje o potrebni spremembi Direktive 90/667/EGS, za njeno uskladitev z novimi znanstvenimi spoznanji.

(6) Evropski parlament je v Resoluciji z dne 16. novembra 2000 o BSE in varnosti hrane za živali [5], zahteval prepoved uporabe živalskih beljakovin v krmi do začetka veljavnosti te uredbe.

(7) Po domnevah znanstvenih nasvetov praksa hranjenja neke živalske vrste z beljakovinami, pridobljenimi iz teles, ali delov teles, iste živalske vrste predstavlja tveganje za širjenje bolezni. Kot previdnostni ukrep je zato treba prepovedati tako prakso. Sprejeti je treba izvedbena pravila za zagotovitev potrebnega ločevanja stranskih živalskih proizvodov, namenjenih uporabi v krmi, na vsaki stopnji predelave, skladiščenja in prevoza. Pustiti pa je treba prostor za uvedbo odstopanj od te splošne prepovedi, za ribe in kožuharje, če to upravičujejo znanstveni nasveti.

(8) Tudi odpadki iz gostinskih dejavnosti, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, so lahko vektorji za širjenje bolezni. Vse odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki nastajajo v prevoznih sredstvih v mednarodnem prevozu, je treba varno odstranjevati. Odpadke iz gostinskih dejavnosti, ki nastajajo v Skupnosti, ni dovoljeno uporabljati za krmljenje drugih farmsko gojenih živali, razen kožuharjev.

(9) Od oktobra 1996 je Urad za prehrano in veterinarstvo Komisije (FVO) izvedel številne preglede v državah članicah za ocenitev prisotnosti glavnih dejavnikov tveganja in ravnanja v zvezi z njimi ter postopkov nadzora v zvezi z BSE. Del ocene je zajemal sisteme tržnega uničevanja odpadkov in druge metode odstranjevanja živalskih odpadkov. Po inšpekcijskih pregledih so pripravili splošne zaključke in številna priporočila s posebnim napotilom na sledljivost stranskih živalskih proizvodov.

(10) Da bi preprečili kakršno koli tveganje razpršitve patogenov in/ali ostankov škodljivih snovi, je treba stranske živalske proizvode ločeno predelovati, skladiščiti in hraniti v odobrenem in nadzorovanem obratu, ki ga v ta namen pooblasti zadevna država članica, ali pa jih je treba odstranjevati na primeren način. V nekaterih okoliščinah, zlasti če je upravičeno zaradi oddaljenosti, časa prevoza ali problemov s kapaciteto, se pooblaščeni obrat za predelavo, sežig ali sosežig lahko nahaja v drugi državi članici.

(11) Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov [6] se ne uporabi za tiste sežigalnice, v katerih odpadki za obdelavo sestoje le iz živalskih trupel. Za zaščito zdravja živali in ljudi je treba določiti najmanjše zahteve za tovrstne sežigalnice. Do sprejetja zahtev Skupnosti lahko države članice sprejmejo okoljsko zakonodajo za tovrstne obrate. Manj stroge zahteve naj veljajo za sežigalnice z majhno kapaciteto, kakor so tiste na kmetijah ter v krematorijih za hišne živali, kot odraz manjšega tveganja, ki ga predstavljajo snovi, ki jih obdelujejo ter da bi se izognili nepotrebnemu prevozu stranskih živalskih proizvodov.

(12) Določijo se posebna pravila o nadzoru obratov za predelavo odpadkov, s posebnim sklicevanjem na podrobne postopke za validacijo metod predelave in za samonadzor proizvodnje.

(13) Odstopanja od predpisov o uporabi stranskih živalskih proizvodov so lahko primerna za omogočanje krmljenja živali, ki niso namenjene prehrani ljudi. Pristojni organi morajo nadzorovati tovrstno uporabo.

(14) Odstopanja so lahko primerna tudi za dovoljenje odstranitve stranskih živalskih proizvodov na kraju samem pod nadzorovanimi pogoji. Komisija naj prejme informacije, ki jih potrebuje, da lahko spremlja stanje in, če je primerno, določi izvedbene pravila.

(15) V državah članicah je treba izvajati preglede Skupnosti za zagotavljanje enotne uvedbe zdravstvenih zahtev. Tovrstni pregledi morajo zajemati tudi postopke presoj.

(16) Osnova zakonodaje Skupnosti o zdravstvenih problemih je zanesljiva znanost. V ta namen se je treba vsakokrat po potrebi posvetovati z ustreznimi znanstvenimi odbori, ustanovljenimi s sklepoma Komisije 97/404/ES [7] in 97/579/ES [8]. Nadaljnji znanstveni nasveti so zlasti potrebni o uporabi proizvodov živalskega izvora v organskih gnojilih in sredstvih za izboljšanje tal. Do sprejetja predpisov Skupnosti ob upoštevanju teh nasvetov lahko države članice ohranijo ali sprejmejo nacionalna pravila, ki so strožja od tistih, predvidenih s to uredbo, pod pogojem, da so taka pravila v skladu z drugo veljavno zakonodajo Skupnosti.

(17) V državah članicah obstajajo najrazličnejši pristopi v zvezi s finančno podporo za predelavo, zbiranje, skladiščenje in odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov. Za zagotovitev, da ne bi bili prizadeti pogoji konkurence med kmetijskimi proizvodi, je treba izvesti analizo in, če je potrebno, ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.

(18) Glede na zgoraj navedeno kaže, da je potrebna temeljita revizija predpisov Skupnosti, ki veljajo za stranske živalske proizvode.

(19) Stranski živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi (zlasti predelane živalske beljakovine, topljene maščobe, hrana za hišne živali, kože majhnih in velikih živali ter volna), so navedeni v seznamu proizvodov v Prilogi I k Pogodbi. Dajanje na trg takih proizvodov predstavlja pomemben vir prihodkov za del kmetijskega prebivalstva. Za zagotovitev racionalnega razvoja na tem področju in povečanje produktivnosti je treba predpise zdravstvenega varstva živali in javnega zdravstva za navedene proizvode predpisati na ravni Skupnosti. Ob upoštevanju pomembnih tveganj za razširitev bolezni, ki so jim izpostavljene živali, morajo veljati posebne zahteve za dajanje na trg določenih stranskih živalskih proizvodov, zlasti v regijah z visokim zdravstvenim statusom.

(20) Za zagotovitev, da bodo higienski standardi proizvodov, uvoženih iz držav nečlanic, najmanj enaki kot ali enakovredni higienskim standardom, ki veljajo v Skupnosti, je treba uvesti sistem odobritve za države nečlanice ter njihove obrate, skupaj z inšpekcijskim postopkom Skupnosti, da bi zagotovili upoštevanje pogojev za tako odobritev. Uvoz iz tretjih držav hrane za hišne živali in surovin za hrano za hišne živali lahko poteka pod pogoji, ki se razlikujejo od tistih, ki veljajo za take snovi, proizvedene v Skupnosti, zlasti glede jamstev, ki se zahtevajo v zvezi z ostanki snovi, prepovedanih v skladu z Direktivo Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji nekaterih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, ter beta-agonistov in o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS [9]. Za zagotovitev, da se bodo taka hrana za hišne živali in surovine uporabljale le za predvidene namene, je treba določiti ustrezne ukrepe za nadzor uvoza snovi, na katere se takšna odstopanja nanašajo.

(21) Stranski živalski proizvodi, ki gredo skozi Skupnost v tranzitu, in tisti z izvorom v Skupnosti in so namenjeni izvozu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje živali in ljudi v Skupnosti. Za take premike morajo veljati določene zahteve, določene s to uredbo.

(22) Spremni dokument za proizvode živalskega izvora je najboljši način, da se pristojni organ v namembnem kraju prepriča o tem, da je pošiljka skladna z določbami te uredbe. Zdravstvena spričevala je treba ohraniti za preverjanje namembnega kraja uvoženih proizvodov.

(23) Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva za trgovino in uvoz v Skupnost proizvodov, za katere ne veljajo omenjene zahteve, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 89/662/EGS in, glede patogenov, k Direktivi 90/425/EGS [10], uveljavlja zgoraj navedene cilje.

(24) Svet in Komisija sta sprejela več izvedbenih odločb k direktivama 90/667/EGS in 92/118/EGS. Direktiva 92/118/EGS je bila znatno spremenjena in potrebne bodo še nadaljnje spremembe. Ker torej področje stranskih živalskih proizvodov trenutno ureja veliko število predpisov Skupnosti, obstaja potreba po poenostavitvi.

(25) Taka poenostavitev bo privedla do večje preglednosti glede posebnih zdravstvenih predpisov za proizvode živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi.Poenostavitev posebne zdravstvene zakonodaje ne sme privesti do deregulacije. Zato je potrebno ohranjati in, da bi zagotovili zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo, poostriti podrobna zdravstvena pravila za proizvode živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

(26) Za zadevne proizvode je treba uporabljati pravila o veterinarskih kontrolnih pregledih, vključno s kontrolnimi pregledi, ki jih izvajajo strokovnjaki Komisije, in vsi zaščitni ukrepi, določeni z Direktivo Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 v zvezi z veterinarskimi in zootehničnimi pregledi, ki se jih uporablja v trgovanju z nekaterimi vrstami živih živali in izdelkov znotraj Skupnosti, z namenom oblikovanja notranjega trga [11].

(27) Izvajati je treba učinkovite kontrolne preglede proizvodov, ki se uvažajo v Skupnost. To se lahko doseže z izvajanjem kontrolnih pregledov, določenih z Direktivo Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav [12].

(28) Zato je treba razveljavi Direktivo 90/667/EGS, Odločbo Sveta 95/348/ES z dne 22. junija 1995 o veterinarskih pravilih in pravilih zdravstvenega varstva živali, ki veljajo v Združenem kraljestvu in na Irskem za obdelavo nekaterih vrst odpadkov, namenjenih lokalnemu trženju kot krme za nekatere kategorije živali [13], in Odločbo Sveta 1999/534/ES z dne 19. julija 1999 o ukrepih, ki se uporabljajo za predelavo nekaterih živalskih odpadkov za zaščito pred transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami in o spremembi Odločbe Komisije 97/735/ES [14].

(29) Za upoštevanje novih tehničnih in znanstvenih spoznanj je treba zagotoviti tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami v okviru Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane [15].

(30) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [16] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1. Ta uredba določa pravila zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvena pravila za:

(a) zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelavo in uporabo ali odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, da se prepreči, da bi ti proizvodi predstavljali tveganje za zdravje živali ali ljudi;

(b) dajanje na trg in, v nekaterih posebnih primerih, izvoz in prevoz stranskih živalskih proizvodov ter iz njih pridobljenih proizvodov, navedenih v prilogah VII in VIII.

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) surovo hrano za hišne živali, ki izvira iz maloprodajnih trgovin ali obratov neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in skladiščenje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;

(b) tekoče mleko in kolostrum, ki se odstranita ali uporabita na kmetiji izvora;

(c) cele trupe ali dele divjih živali, za katere ne obstaja sum, da so okužene z boleznimi, nalezljivimi za ljudi ali živali, z izjemo rib, ulovljenih v tržne namene ter celih trupov ali delov divjih živali, uporabljenih za izdelavo lovskih trofej;

(d) surovo hrano za hišne živali za uporabo na kraju samem, pridobljeno iz živali, zaklanih na kmetiji izvora ter namenjenih prehrani zgolj s strani kmetovalca in njegove družine, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e) odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen:

(i) iz prevoznih sredstev v mednarodnem prometu;

(ii) če so namenjeni prehrani živali; ali

(iii) če so namenjeni uporabi v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje;

(f) jajčne celice, zarodke in živalsko seme za vzrejne namene; in

(g) morski in zračni tranzitni prevoz.

3. Ta uredba ne vpliva na veterinarsko zakonodajo, katere cilj je izkoreninjenje in obvladovanje določenih bolezni.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

stranski živalski proizvodi : celi trupi ali deli živali ali proizvodi živalskega izvora iz členov 4, 5 in 6, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in semenom;

snovi kategorije 1 : stranski živalski proizvodi iz člena 4;

snovi kategorije 2 : stranski živalski proizvodi iz člena 5;

snovi kategorije 3 : stranski živalski proizvodi iz člena 6;

žival : vsak vretenčar ali nevretenčar (vključno z ribami, plazilci in dvoživkami);

farmsko gojena žival : vsaka žival, ki jo človek goji za rejo, pitanje ali vzrejo in uporablja za proizvodnjo hrane (vključno z mesom, mlekom in jajci), volne, krzna, perja, kože ali katerih koli drugih proizvodov živalskega izvora;

divja žival : vsaka žival, ki je ne goji človek;

hišna žival : vsaka žival iz vrst, ki jo človek normalno hrani in goji, vendar ne za lastno prehrano, in za druge namene razen kmetijskih;

pristojni organ : centralni organ države članice, pristojen za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te uredbe ali drugi organ, ki mu centralni organ podeli to pristojnost, zlasti za nadzor nad krmo; kjer je to primerno, zajema tudi ustrezni organ države nečlanice;

dajanje na trg : vsako delovanje, katerega namen je prodati stranske živalske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, ki jih zajema ta uredba, tretjim strankam v Skupnosti, ali katera koli oblika oskrbe za plačilo ali brezplačno tretje strani, ali skladiščenje z namenom oskrbe tretjih strank;

trgovanje : trgovanje med državami članicami z blagom, ki ustreza pomenu člena 23(2) Pogodbe;

tranzit : premiki prek Skupnosti iz ene države nečlanice v drugo;

proizvajalec : vsaka oseba, ki s svojo dejavnostjo proizvaja stranske živalske proizvode;

TSE : vse oblike transmisivnih spongiformnih encefalopatij, razen tistih, ki se pojavljajo pri ljudeh;

snovi s specifičnim tveganjem : snovi iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (1) [17].

2. Uporabljajo se tudi posebne opredelitve pojmov, navedene v Prilogi I.

Člen 3

Splošne obveznosti

1. Zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelava, odstranjevanje, dajanje na trg, izvoz, tranzitni prevoz in uporaba stranskih živalskih proizvodov, in iz njih pridobljenih proizvodov, poteka v skladu s to uredbo.

2. Države članice lahko v okviru nacionalne zakonodaje določijo uvoz in dajanje na trg proizvodov, ki niso navedeni v prilogah VII in VIII, do sprejetja sklepa v skladu s postopkom iz člena 33(2). Če se odločijo uporabiti to možnost, o tem takoj obvestijo Komisijo.

3. Države članice, vsaka posebej ali v sodelovanju, zagotovijo, da se vzpostavi ustrezna ureditev, in da obstaja zadovoljiva infrastruktura, za zagotavljanje skladnosti z zahtevo iz odstavka 1.

POGLAVJE II KATEGORIZACIJA, ZBIRANJE, PREVOZ, ODSTRANJEVANJE, PREDELAVA, UPORABA IN VMESNO SKLADIŠČENJE STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV

Člen 4

Snovi kategorije 1

1. Snovi kategorije 1 zajemajo stranske živalske proizvode z naslednjim opisom, ali katere koli snovi, ki vsebujejo tovrstne stranske proizvode:

(a) vsi deli telesa, vključno s kožami naslednjih živali:

(i) živali, za katere obstaja sum, da so inficirane z eno od oblik TSE v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001, ali pri katerih je prisotnost TSE uradno potrjena;

(ii) živali, ubite v okviru ukrepov za izkoreninjenje TSE;

(iii) živali razen rejnih živali in divjadi, med katere spadajo zlasti hišne živali, živali v živalskih vrtovih ter cirkusih;

(iv) poskusne živali, kakor so opredeljene v členu 2 Direktive Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskuse in za druge znanstvene namene [18]; in

(v) divjad, če obstaja sum, da je okužena z boleznimi, nalezljivimi za ljudi ali živali;

(b) (i) snovi s specifičnim tveganjem; in

(ii) če ob odstranjevanju poginulih živali niso bile iz njih odstranjene snovi s specifičnim tveganjem, cela telesa poginulih živali, ki vsebujejo snovi s posebnim tveganjem;

(c) proizvodi, pridobljeni iz živali, katere so prejemale snovi, prepovedane po Direktivi 96/22/ES, in proizvodi živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke onesnaževalcev okolja ter druge snovi iz skupine B(3) v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS [19], če navedeni ostanki presegajo dovoljene meje, določene z zakonodajo Skupnosti ali, če ta ne obstaja, z nacionalno zakonodajo;

(d) vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri čiščenju odpadne vode iz predelovalnih obratov kategorije 1 ter drugih prostorov, kjer se odstranjujejo snovi s posebnim tveganjem, vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz izločanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov, razen če te snovi ne vsebujejo nobenih snovi s specifičnim tveganjem ali delov takih snovi;

(e) odpadki iz gostinskih dejavnosti s prevoznih sredstev v mednarodnem prevozu; in

(f) mešanice snovi iz kategorije 1 bodisi s snovmi iz kategorije 2 ali snovmi iz kategorije 3 bodisi z obema, vključno s kakršnimi koli snovmi, namenjenimi predelavi v predelovalnem obratu kategorije 1.

2. Snovi kategorije 1 se zbirajo, prevažajo in označijo brez nepotrebnega odlašanja v skladu s členom 7 in, razen če je drugače določeno v členih 23 in 24, se:

(a) takoj odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli metode predelave od 1 do 5 ali, kadar to zahtevajo pristojni organi, metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI, in končno odstranijo kot odpadek s sežigom ali sosežigom v sežigalnici ali sosežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(c) razen snovi iz odstavka 1(a)(i) in (ii), predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI, in končno odstranijo kot odpadek z zakopavanjem na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih [20];

(d) v primeru odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz odstavka 1(e), ki se odstranjujejo kot odpadki z zakopavanjem na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo 1999/31/ES; ali

(e) z vidika novih znanstvenih spoznanj, odstranjujejo po drugih metodah, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode lahko bodisi dopolnjujejo bodisi zamenjujejo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (d).

3. Vmesno ravnanje s snovmi kategorije 1 ter njihovo skladiščenje smeta potekati le v vmesnih obratih kategorije 1, odobrenih v skladu s členom 10.

4. Snovi kategorije 1 ni dovoljeno uvažati ali izvažati, razen v skladu s to uredbo ali s pravili, določenimi v skladu s postopkom iz člena 33(2). Uvoz ali izvoz snovi s posebnim tveganjem pa sme potekati le v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 999/2001.

Člen 5

Snovi kategorije 2

1. Snovi kategorije 2 zajemajo stranske živalske proizvode z naslednjim opisom, ali katere koli snovi, ki vsebujejo take stranske proizvode:

(a) gnoj in vsebina prebavnega trakta;

(b) vse snovi živalskega izvora, ki se zbirajo pri čiščenju odpadne vode iz klavnic, razen klavnic, zajetih v členu 4(1)(d), ali iz predelovalnih obratov kategorije 2, vključno s snovmi iz presejanja, snovmi iz odstranjevanja peska, mešanicami masti in olj, gošč in snovi, odstranjenih iz odvodov iz teh prostorov;

(c) proizvodi živalskega izvora, ki vsebujejo ostanke zdravil za uporabo v veterinarstvu in kontaminante, navedene v skupini B(1) in (2) Priloge I k Direktivi 96/23/ES, če ti ostanki presegajo dovoljeno mejo, določeno z zakonodajo Skupnosti;

(d) proizvodi živalskega izvora, razen snovi kategorije 1, ki se uvažajo iz držav nečlanic in v toku inšpekcijskih pregledov, predvidenih v zakonodaji Skupnosti, ne izpolnjujejo veterinarskih zahtev za uvoz v Skupnost, razen če se vrnejo nazaj ali pa se njihov uvoz odobri v skladu omejitvami, določenimi z zakonodajo Skupnosti;

(e) živali in deli živali, razen tistih iz člena 4, ki poginejo drugače kot z zakolom za prehrano ljudi, vključno z živalmi, ki se pokončajo za izkoreninjenje živalske kužne bolezni;

(f) mešanice snovi kategorije 2 s snovmi kategorije 3, vključno s katerimi koli snovmi, namenjenimi predelavi v predelovalnem obratu kategorije 2; in

(g) stranski živalski proizvodi razen snovi kategorije 1 ali snovi kategorije 3.

2. Snovi kategorije 2 se zbirajo, prevažajo in označijo brez nepotrebnega odlašanja v skladu s členom 7 in, razen če je drugače predvideno v členih 23 in 24, se:

(a) neposredno odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli metode predelave od 1 do 5 ali, če to zahteva pristojni organ, metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in:

(i) odstranijo kot odpadek bodisi s sežigom bodisi sosežigom v sežigalnici ali sosežigalnici, odobreni v skladu s členom 12; ali

(ii) v primeru topljene maščobe, nadalje predelajo v derivate maščobe za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal ali za druge vrste tehnične uporabe, razen uporabe v kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih ter medicinskih pripomočkih, v oleokemijskem obratu kategorije 2, odobrenem v skladu s členom 14;

(c) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi metode predelave 1, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in:

(i) v primeru pridobljenih snovi, ki vsebujejo beljakovine, uporabijo kot organsko gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal v skladu z zahtevami, če obstajajo, določenimi v skladu s postopkom iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom;

(ii) predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, odobrenem v skladu s členom 15; ali

(iii) odstranijo kot odpadek z zakopavanjem na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo 1999/31/ES;

(d) v primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s predpisi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(e) v primeru gnoja, vsebine prebavnega trakta, izločene iz prebavnega trakta, mleka in kolostruma, če pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja za širjenje katere koli hude transmisivne bolezni:

(i) uporabijo brez predelave kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, odobrenem v skladu s členom 15, ali obdelajo v tehničnem obratu, odobrenem v te namene v skladu s členom 18;

(ii) vnesejo v tla v skladu s to uredbo; ali

(iii) predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostirajo v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2);

(f) v primeru celih teles ali delov divjadi, pri katerih ne obstaja sum, da so okuženi z boleznimi, nalezljivimi za ljudi ali živali, uporabijo za pridobivanje lovskih trofej v tehničnem obratu, odobrenem za te namene v skladu s členom 18; ali

(g) odstranijo po drugih metodah, ali uporabijo na druge načine, v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode ali načini lahko bodisi dopolnjujejo bodisi nadomeščajo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (f).

3. Vmesno ravnanje s snovmi kategorije 2 ali njihovo skladiščenje, razen gnoja, mora potekati le v vmesnih obratih kategorije 2, odobrenih v skladu s členom 10.

4. Snovi kategorije 2 ni dovoljeno dajati na trg ali izvažati, razen v skladu s to uredbo ali s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2).

Člen 6

Snovi kategorije 3

1. Snovi kategorije 3 zajemajo stranske živalske proizvode z naslednjim opisom, ali katere koli snovi, ki vsebujejo tovrstne stranske proizvode:

(a) deli zaklanih živali, ustrezni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni prehrani ljudi iz tržnih razlogov;

(b) deli zaklanih živali, ocenjeni kot neustrezni za prehrano ljudi, vendar ne kažejo nobenih znakov bolezni, nalezljivih za ljudi ali živali in izvirajo iz trupov, ustreznih za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(c) kože majhnih in velikih živali, kopita, parklji in rogovi, ščetine prašičev in ptičje perje, pridobljeni od živali, zaklanih v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom, ki so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(d) kri, pridobljena od živali razen prežvekovalcev, zaklanih v klavnici po opravljenem pregledu pred zakolom, ki so bile po takem pregledu ocenjene kot primerne za zakol za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(e) stranski živalski proizvodi, pridobljeni iz proizvodnje proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, vključno z razmaščenimi kostmi in ocvirki;

(f) nekdanja živila živalskega izvora, ali nekdanja živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, razen odpadkov iz gostinskih dejavnosti, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz tržnih razlogov ali zaradi problemov pri proizvodnji ali zaradi napak pri pakiranju, ki ne predstavljajo nobenih tveganj za ljudi ali živali;

(g) surovo mleko, pridobljeno od živali, ki ne kažejo kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenega proizvoda na ljudi ali živali;

(h) ribe ali druge morske živali, razen morskih sesalcev, ulovljene na odprtem morju za namene proizvodnje ribje moke;

(i) sveži stranski proizvodi iz rib iz obratov za proizvodnjo ribjih proizvodov za prehrano ljudi;

(j) jajčne lupine, stranski proizvodi valilnic in stranski proizvodi iz strtih jajc, ki izvirajo od živali, ki niso kazale kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenih proizvodov na ljudi ali živali;

(k) kri, kože majhnih in velikih živali, kopita in parklji, perje, volna, rogovi, dlaka in krzno, pridobljeni od živali, ki niso kazale kliničnih znakov nobenih bolezni, nalezljivih prek navedenih proizvodov na ljudi ali živali; in

(l) odpadki iz gostinskih dejavnosti, razen tistih iz člena 4(1)(e).

2. Snovi kategorije 3 se zbirajo, prevažajo in označijo brez nepotrebnega odlašanja v skladu s členom 7 in, razen če je drugače predvideno v členih 23 in 24, se:

(a) neposredno odstranijo kot odpadek s sežigom v sežigalnici, odobreni v skladu s členom 12;

(b) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 13, ob uporabi katere koli od metod predelave od 1 do 5, in v tem primeru se pridobljene snovi trajno označijo, če je tehnično izvedljivo z vonjem, v skladu s poglavjem I Priloge VI in odstranijo kot odpadek bodisi s sežigom ali sosežigom v sežigalnici ali sosežigalnici, odobreni v skladu s členom 12 bodisi na odlagališču za odpadke, odobrenem v skladu z Direktivo 1999/31/ES;

(c) predelajo v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s členom 17;

(d) predelajo v tehničnem obratu, odobrenem v skladu s členom 18;

(e) uporabijo kot surovina obratu za proizvodnjo hrane za hišne živali, odobrenem v skladu s členom 18;

(f) predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, odobrenem v skladu s členom 15;

(g) v primeru odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz odstavka 1(l), predelajo v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranih v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2) ali, do sprejetja navedenih predpisov, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(h) v primeru snovi ribjega izvora, silirajo ali kompostirajo v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2); ali

(i) odstranijo po drugih metodah, ali uporabijo na drugačne načine, v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom. Te metode ali načini lahko bodisi dopolnjujejo ali nadomestijo tiste, predvidene v pododstavkih (a) do (h).

3. Vmesno ravnanje s snovmi kategorije 3 ali njihovo skladiščenje mora potekati le v vmesnih obratih kategorije 3, odobrenih v skladu s členom 10.

Člen 7

Zbiranje, prevoz in skladiščenje

1. Stranski živalski proizvodi in predelani proizvodi, z izjemo odpadkov iz gostinskih dejavnosti kategorije 3, se zbirajo, prevažajo in označujejo v skladu s Prilogo II.

2. Med prevozom mora stranske živalske proizvode in predelane proizvode spremljati komercialni dokument ali, če je tako zahtevano s to uredbo, zdravstveno spričevalo. Komercialni dokumenti in zdravstvena spričevala morajo izpolnjevati vse zahteve in hraniti jih je treba v obdobju, opredeljenem v Prilogi II. Zlasti morajo zajemati podatke o količini ter opisu in označbi zadevnih snovi.

3. Države članice morajo poskrbeti za primerno ureditev zagotavljanja zbiranja in prevoza snovi kategorije 1 in kategorije 2 v skladu s Prilogo II.

4. V skladu s členom 4 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih [21], države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da se odpadki iz gostinskih dejavnosti kategorije 3 zbirajo, prevažajo in odstranjujejo brez ogrožanja zdravja ljudi ali škodovanja okolju.

5. Skladiščenje predelanih proizvodov poteka le v skladiščnih obratih, odobrenih v skladu s členom 11.

6. Države članice se lahko odločijo, da ne bodo uporabile določb v tem členu za gnoj, ki se prevaža med dvema točkama, ki se nahajata na istem kmetijskem gospodarstvu, ali med kmetijskimi gospodarstvi in uporabniki, ki se nahajajo v isti državi članici.

Člen 8

Pošiljanje stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov v druge države članice

1. Stranski živalski proizvodi in predelani proizvodi se v druge države članice pošiljajo le pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 6.

2. Namembna država članica mora najprej odobriti prejem snovi kategorije 1, kategorije 2, predelanih proizvodov, pridobljenih iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2 in predelanih živalskih beljakovin. Države članice lahko uporabijo metodo predelave 1, preden pošljejo pogoje za odobritev.

3. Stranske živalske proizvode, in predelane proizvode iz odstavka 2:

(a) spremlja komercialni dokument ali, če je tako zahtevano s to uredbo, zdravstveno spričevalo; in jih

(b) je treba prepeljati neposredno v namembni obrat, predhodno odobren v skladu s to uredbo.

4. Kadar države članice pošiljajo snovi kategorije 1, kategorije 2, predelane proizvode, pridobljene iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2 in predelane živalske beljakovine v druge države članice, pristojni organi v kraju izvora obvestijo pristojne organe v namembnem kraju o vsaki pošiljki po sistemu Animo, ali po drugi medsebojno dogovorjeni metodi. Sporočilo mora vsebovati informacije, opredeljene v odstavku 2 poglavja I Priloge II.

5. Po obvestilu o odpremi pošiljke v skladu z odstavkom 4, pristojni organi v namembnem kraju obvestijo pristojne organe v kraju izvora o prispetju vsake pošiljke po sistemu Animo, ali po drugi medsebojno dogovorjeni metodi.

6. Namembne države članice morajo zagotoviti, z rednimi kontrolnimi pregledi, da pooblaščeni obrati na njihovem ozemlju uporabljajo pošiljke le za odobrene namene in vodijo popolne evidence v dokaz skladnosti s to uredbo.

Člen 9

Evidence

1. Vsakdo, ki pošilja, prevaža ali prejema stranske živalske proizvode, mora voditi evidenco pošiljk. Evidence morajo zajemati informacije, in hraniti jih je treba v obdobju, opredeljenem v Prilogi II.

2. Vendar se določila tega člena ne uporabljajo za gnoj, ki se prevaža med dvema točkama, ki se nahajata na isti kmetiji, ali v istem kraju, med kmetijami in uporabniki, ki se nahajajo v isti državi članici.

POGLAVJE III ODOBRITEV VMESNIH OBRATOV, SKLADIŠČNIH OBRATOV, SEŽIGALNIC IN SOSEŽIGALNIC, PREDELOVALNIH OBRATOV KATEGORIJE 1 IN KATEGORIJE 2, OLEOKEMIJSKIH OBRATOV KATEGORIJE 2 IN KATEGORIJE 3, OBRATOV ZA PRIDOBIVANJE BIOPLINOV IN OBRATOV ZA KOMPOSTIRANJE

Člen 10

Odobritev vmesnih obratov

1. Vmesne obrate kategorije 1, 2 in 3 odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo vmesni obrati kategorije 1 ali kategorije 2:

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge III;

(b) ravnati s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ter jih skladiščiti, v skladu z delom B poglavja II Priloge III;

(c) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

3. Za pridobitev odobritve morajo vmesni obrati kategorije 3:

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge III;

(b) ravnati s snovmi iz kategorije 3 in jih skladiščiti v skladu z delom A poglavja II Priloge III;

(c) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

Člen 11

Odobritev skladiščnih obratov

1. Skladiščne obrate odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo skladiščni obrati:

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja III Priloge III; in

(b) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

Člen 12

Odobritev sežigalnic in sosežigalnic

1. Sežig in sosežig predelanih proizvodov mora potekati v skladu z določbami Direktive 2000/76/ES. Sežig in sosežig stranskih živalskih proizvodov mora potekati bodisi v skladu z določbami Direktive 2000/76/ES bodisi, če se navedena direktiva ne uporablja, v skladu z določbami te uredbe. Sežigalnice in sosežigalnice morajo biti odobrene v skladu z navedeno direktivo ali v skladu z odstavkom 2 ali 3.

2. Za pridobitev odobritve pristojnih organov za namene odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov, mora sežigalnica ali sosežigalnica visoke kapacitete, za katero se ne uporablja Direktiva 2000/76/ES, izpolnjevati:

(a) splošne pogoje, določene v poglavju I Priloge IV;

(b) pogoje delovanja, določene v poglavju II Priloge IV;

(c) zahteve, določene v poglavju III Priloge IV v zvezi z odvajanjem odpadnih voda;

(d) zahteve, določene v poglavju IV Priloge IV v zvezi z ostanki škodljivih snovi;

(e) zahteve za merjenje temperature, določene v poglavju V Priloge IV; in

(f) pogoje v zvezi z nepravilnim delovanjem, določene v poglavju VI Priloge IV.

3. Za pridobitev odobritve pristojnih organov za namene odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov, mora sežigalnica ali sosežigalnica nizke kapacitete, za katero se ne uporablja Direktiva 2000/76/ES:

(a) odstranjevati le poginule hišne živali in/ali snovi kategorije 2 in kategorije 3;

(b) če se nahaja na gospodarstvu, se uporabljati le za odstranjevanje snovi s tega gospodarstva;

(c) izpolnjevati splošne pogoje, določene v poglavju I Priloge IV;

(d) izpolnjevati ustrezne pogoje delovanja, določene v poglavju II Priloge IV;

(e) izpolnjevati zahteve, določene v poglavju IV Priloge IV v zvezi z ostanki škodljivih snovi;

(f) izpolnjevati ustrezne zahteve za merjenje temperature, določene v poglavju V Priloge IV; in

(g) izpolnjevati pogoje v zvezi z nepravilnim delovanjem, določene v poglavju VI Priloge IV.

4. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

5. Zahteve iz odstavkov 2 in 3 se lahko spremenijo z vidika novih znanstvenih spoznanj v skladu s postopkom iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom.

Člen 13

Odobritev predelovalnih obratov kategorije 1 in kategorije 2

1. Predelovalne obrate kategorije 1 in kategorije 2 odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo predelovalni obrati kategorije 1 in kategorije 2:

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge V;

(b) ravnati s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2, jih predelovati in skladiščiti v skladu s poglavjem II Priloge V in poglavja I Priloge VI;

(c) biti validirani pri pristojnih organih v skladu s poglavjem V Priloge V;

(d) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25;

(e) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26; in

(f) zagotavljati, da proizvodi po predelavi izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VI.

3. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

Člen 14

Odobritev oleokemijskih obratov kategorije 2 in kategorije 3

1. Oleokemijske obrate odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo oleokemijski obrati kategorije 2:

(a) predelovati topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2, v skladu s standardi, določenimi v poglavju III Priloge VI;

(b) uvesti in izvajati metode spremljanja in obvladovanja kritičnih kontrolnih točk na podlagi uporabljenega procesa;

(c) voditi evidence podatkov, pridobljenih v skladu s točko (b), da jih predložijo pristojnim organom; in

(d) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

3. Za pridobitev odobritve, morajo oleokemijski obrati kategorije 3 predelovati topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3, in izpolnjevati ustrezne zahteve iz odstavka 2.

4. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

Člen 15

Odobritev obratov za pridobivanje bioplinov in obratov za kompostiranje

1. Obrate za pridobivanje bioplinov in obrate za kompostiranje odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo obrati za pridobivanje bioplinov in obrati za kompostiranje:

(a) izpolnjevati zahteve iz dela A poglavja II Priloge VI;

(b) ravnati s stranskimi živalskimi proizvodi in jih predelovati v skladu s deloma B in C poglavja II Priloge VI;

(c) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26;

(d) uvesti in izvajati metode spremljanja in obvladovanja kritičnih kontrolnih točk; in

(e) zagotavljati, da ostanki presnove in/ali kompost, ustrezajo mikrobiološkim standardom, določenim v delu D poglavja II Priloge VI.

3. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

POGLAVJE IV DAJANJE NA TRG IN UPORABA PREDELANIH ŽIVALSKIH BELJAKOVIN IN DRUGIH PREDELANIH PROIZVODOV, KI BI SE LAHKO UPORABLJALI KOT SNOVI, KI SESTAVLJAJO HRANO ZA REJNE ŽIVALI, KOT HRANA ZA HIŠNE ŽIVALI, ZA PASJE ŽVEČILKE IN TEHNIČNE PROIZVODE, IN ODOBRITEV USTREZNIH OBRATOV

Člen 16

Splošne določbe o zdravstvenem varstvu živali

1. Države članice uvedejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se stranski živalski proizvodi, in iz njih pridobljeni proizvodi, iz prilog VII in VIII, ne pošiljajo z nobenega gospodarstva, ki se nahaja v coni, za katero so uvedene omejitve zaradi pojava bolezni, za katero je dovzetna živalska vrsta, iz katere je pridobljen proizvod, ali iz katerega koli obrata ali cone, iz katerih bi premiki teh proizvodov ali trgovanje z njimi predstavljali tveganje za zdravstveni status živali v državah članicah ali območjih držav članic, razen če so proizvodi obdelani v skladu s to uredbo.

2. Ukrepi iz odstavka 1 morajo zagotavljati, da so proizvodi pridobljeni iz živali, ki:

(a) prihajajo z gospodarstva, z ozemlja ali dela ozemlja ali, v primeru proizvodov iz ribogojstva, iz gojišča ali ribogojnice, območja ali dela območja, v katerih niso uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali za zaščito zadevnih živali in proizvodov, in zlasti omejitve v okviru ukrepov za obvladovanje bolezni, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti, ali na podlagi resne nalezljive bolezni iz Direktive Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev [22];

(b) niso bile zaklane v obratu, kjer so bile v času zakola prisotne okužene živali, ali živali za katere obstaja sum, da so okužene z eno od bolezni, zajetih v določilih iz (a).

3. Ob upoštevanju, da so uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavka 2(a), se dajanje na trg stranskih živalskih proizvodov ter iz njih pridobljenih proizvodov, iz prilog VII in VIII, ki prihajajo z ozemlja ali dela ozemlja, za katero so uvedene omejitve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, vendar niso okuženi ali za njih ne obstaja sum, da bi bili lahko okuženi, dovoli, če je to primerno, pod pogojem, da:

(a) potekajo pridobivanje proizvodov, ravnanje s proizvodi, prevoz in skladiščenje proizvodov ločeno ali ob drugem času kot za proizvode, ki izpolnjujejo vse pogoje zdravstvenega varstva živali;

(b) so proizvodi ustrezno obdelani na način, ki odpravi problem v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, v skladu s to uredbo, v obratu, ki ga za ta namen odobri tista država članica, v kateri se je problem pojavil;

(c) so proizvodi ustrezno označeni;

(d) so proizvodi skladni z zahtevami, določenimi v prilogah VII in VIII, ali z izvedbenimi predpisi, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

V posebnih razmerah se lahko določijo drugačni pogoji od tistih, določenih v prvem pododstavku, na podlagi odločb, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 33(2). V teh odločbah je treba upoštevati vse ukrepe v zvezi z živalmi ali preiskavami, ki jih je treba opraviti na njih, in posebne značilnosti bolezni pri zadevni živalski vrsti, in podrobno opredeliti vse ukrepe, potrebne za zagotovitev zaščite zdravja živali v Skupnosti.

Člen 17

Odobritev predelovalnih obratov kategorije 3

1. Predelovalne obrate kategorije 3 odobrijo pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo predelovalni obrati kategorije 3:

(a) izpolnjevati zahteve iz poglavja I Priloge V in poglavja I Priloge VII;

(b) ravnati s, predelovati in skladiščiti le snovi kategorije 3, v skladu s poglavjem II Priloge V in Prilogo VII;

(c) biti validirani pri pristojnih organih v skladu s poglavjem V Priloge V;

(d) izvajati notranjo kontrolo v obratu, predvideno v členu 25;

(e) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26; in

(f) zagotavljati, da proizvodi po predelavi izpolnjujejo zahteve iz poglavja I Priloge VII.

3. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

Člen 18

Odobritev obratov za proizvodnjo hrane za hišne živali ter tehničnih obratov

1. Obrate za proizvodnjo hrane za hišne živali ter tehnični obrate morajo odobriti pristojni organi.

2. Za pridobitev odobritve morajo obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali ali tehnični obrati:

(a) sprejeti obveznost, da z vidika zahtev, določenih v Prilogi VIII za proizvode, ki jih obrat proizvaja:

(i) izpolnjujejo posebne zahteve v zvezi s proizvodnjo, določene v tej uredbi;

(ii) uvedejo in izvajajo metode spremljanja in preverjanja kritičnih kontrolnih točk na podlagi procesa v uporabi;

(iii) glede na proizvode, odvzemajo vzorce za analize v laboratoriju, ki ga priznajo pristojni organi za namene preverjanja skladnosti s standardi, uvedenimi v tej uredbi;

(iv) vodijo evidenco podatkov, pridobljenih v skladu s točkama (ii) in (iii), da jih predložijo pristojnim organom. Rezultate preverjanja in testov morajo hraniti najmanj dve leti;

(v) obveščajo pristojne organe, kadar rezultati laboratorijskih preiskav iz točke (iii) ali katere koli druge informacije, ki jih prejmejo, nakazujejo prisotnost resne nevarnosti za zdravje živali ali ljudi; in

(b) biti pod nadzorom pristojnih organov v skladu s členom 26.

3. Odobritev se takoj začasno prekliče, če niso več izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bila dana.

Člen 19

Dajanje na trg in izvoz predelanih živalskih beljakovin in drugih predelanih proizvodov, ki bi se lahko uporabljali kot snovi za hrano za živali

Države članice zagotovijo, da predelane živalske beljakovine in drugi predelani proizvodi, ki bi se lahko uporabljali kot snovi za hrano za živali, dajejo na trg ali izvažajo le, če:

(a) so bili pripravljeni v predelovalnem obratu kategorije 3, odobrenem in nadzorovanem v skladu s členom 17;

(b) so bili pripravljeni izključno is snovi kategorije 3, kakor so opredeljene v Prilogi VII;

(c) so bili ravnanje s proizvodi, njihova predelava, skladiščenje in prevoz v skladu s Prilogo VII in potekali na način, ki zagotavlja skladnost s členom 22; in

(d) izpolnjujejo posebne zahteve, določene v Prilogi VII.

Člen 20

Dajanje na trg in izvoz hrane za hišne živali, pasjih žvečilk in tehničnih proizvodov

1. Države članice zagotovijo, da se hrana za hišne živali, pasje žvečilke, tehnični proizvodi razen tistih iz odstavkov 2 in 3, in stranski živalski proizvodi iz Priloge VIII dajejo na trg ali izvažajo le, če:

(a) izpolnjujejo bodisi:

(i) posebne zahteve, določene v Prilogi VIII; ali

(ii) če bi se proizvod lahko uporabljal tako kot tehnični proizvod kakor tudi kot snov za hrano za živali, in Priloga VIII ne vsebuje nobenih posebnih zahtev, posebne zahteve, določene v ustreznem poglavju Priloge VII; in

(b) prihajajo iz obratov, odobrenih in nadzorovanih v skladu s členom 18 ali, v primeru stranskih živalskih proizvodov iz Priloge VIII, iz drugih obratov, odobrenih v skladu z veterinarsko zakonodajo Skupnosti.

2. Države članice zagotovijo, da se organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena iz predelanih proizvodov razen tistih, proizvedenih iz gnoja in vsebine prebavnega trakta, dajejo na trg ali izvažajo le, če izpolnjujejo zahteve, če obstajajo, določene v skladu s postopkom iz člena 33(2), po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom.

3. Države članice zagotovijo, da se derivati maščob, proizvedeni iz snovi kategorije 2, dajejo na trg ali izvažajo le, če:

(a) so bili pripravljeni v oleokemijskem obratu kategorije 2, odobrenem v skladu s členom 14, iz topljene maščobe, ki nastane pri predelavi snovi kategorije 2 v predelovalnih obratih kategorije 2, odobrenih v skladu s členom 13, po uporabi katere koli od metod predelave od 1 do 5;

(b) so bili ravnanje z njimi, njihova predelava, skladiščenje in prevoz v skladu s Prilogo VI; in

(c) izpolnjujejo posebne zahteve, določene v Prilogi VIII.

Člen 21

Zaščitni ukrepi

Člen 10 Direktive 90/425/EGS se uporabi za proizvode, zajete v prilogah VII in VIII k tej uredbi.

Člen 22

Omejitve uporabe

1. Prepovedane so naslednje vrste uporabe stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov:

(a) hranjenje živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz trupov ali delov trupov živali iste živalske vrste;

(b) hranjenje farmskih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti ali s krmo, ki vsebuje ali je pridobljena iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti; in

(c) posipanje pašnih površin z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal, razen z gnojem.

2. Pravila za izvajanje tega člena, vključno s pravili o ukrepih nadzora, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(2). Odstopanja od odstavka 1(a) se lahko priznajo v zvezi z ribami in kožuharji v skladu z istim postopkom, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom.

POGLAVJE V ODSTOPANJA

Člen 23

Odstopanja pri uporabi stranskih živalskih proizvodov

1. Države članice lahko odobrijo, pod nadzorom pristojnih organov:

(a) uporabo stranskih živalskih proizvodov za diagnostične, izobraževalne in raziskovalne namene; in

(b) uporabo stranskih živalskih proizvodov za namene prepariranja v tehničnih obratih, odobrenih v te namene v skladu s členom 18.

2. (a) Države članice lahko odobrijo tudi uporabo stranskih živalskih proizvodov, opredeljenih v pododstavku (b) za hranjenje živali, opredeljenih v pododstavku (c), pod nadzorom pristojnih organov in v skladu s pravili, določenimi v Prilogi IX.

(b) Stranski živalski proizvodi iz pododstavka (a) so:

(i) snovi kategorije 2, pod pogojem, da so pridobljene od živali, ki niso bile ubite ali niso poginile zaradi prisotnosti ali suma nalezljivih bolezni, za ljudi ali živali; in

(ii) snovi kategorije 3 iz člena 6(1)(a) do (j) in, na podlagi člena 22, v členu 6(1)(l).

(c) Živali iz pododstavka (a) so:

(i) živali iz živalskih vrtov;

(ii) cirkuške živali;

(iii) plazilci in ptice roparice, razen živali iz živalskih vrtov ali cirkuških živali;

(iv) kožuharji;

(v) divjad, katere meso ni namenjeno prehrani ljudi;

(vi) psi iz priznanih vzrejnih legel ali legel lovskih psov; in

(vii) črvi za ribiške vabe.

(d) Poleg tega lahko države članice odobrijo uporabo, pod nadzorom pristojnih organov, snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(b)(ii) za hranjenje ogroženih ali zaščitenih ptic iz vrst mrhovinarjev v skladu s predpisi, določenimi po postopku iz člena 33(2), po posvetovanju z Evropsko agencijo za varno hrano.

3. Države članice obvestijo Komisijo o:

(a) izvedeni uporabi odstopanj iz odstavka 2; in

(b) preverjanju uvedenih ureditev, za zagotovitev, da se zadevni stranski živalski proizvodi uporabijo le za odobrene namene.

4. Vsaka država članica sestavi seznam uporabnikov in zbirnih centrov, odobrenih in registriranih v skladu z odstavkom 2(c)(iv), (vi) in (vii) na svojem ozemlju. Vsak uporabnik in zbirni center mora pridobiti uradno številko v inšpekcijske namene in za omogočanje sledljivosti izvora zadevnih proizvodov.

Pristojni organi nadzorujejo prostore uporabnikov in zbirnih centrov iz prejšnjega pododstavka in morajo vedno imeti neoviran dostop do vseh delov teh prostorov, za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz odstavka 2.

Če se pri teh inšpekcijskih pregledih ugotovi, da navedene zahteve niso izpolnjene, pristojni organi izvedejo ustrezne ukrepe.

5. Podrobna pravila o ukrepih preverjanja se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 24

Odstopanja glede odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov

1. Pristojni organi lahko, po potrebi, določijo, da:

(a) se poginule hišne živali lahko neposredno odstranijo kot odpadek z zakopavanjem;

(b) se naslednji stranski živalski proizvodi, ki izvirajo iz oddaljenih območij, lahko odstranjujejo kot odpadek s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem:

(i) snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(b)(ii);

(ii) snovi kategorije 2; in

(iii) snovi kategorije 3; in

(c) da se stranski živalski proizvodi lahko odstranjujejo kot odpadek s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem v primeru izbruha bolezni z liste A Mednarodnega urada za kužne bolezni živali (OIE), če pristojni organi zavrnejo prevoz do najbližje sežigalnice ali obrata za predelavo odpadkov zaradi nevarnosti širjenja zdravstvenih tveganj ali če razširjenost izbruha živalske kužne bolezni privede do pomanjkanja kapacitete v takih obratih.

2. Odstopanja ni dovoljeno odobriti za snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(a)(i).

3. V primeru snovi kategorije 1 iz člena 4(1)(b)(ii) se sežig ali zakopavanje lahko izvedeta v skladu z odstavkom 1(b) ali (c) le, če pristojni organi odobrijo in nadzorujejo uporabljeno metodo in se prepričajo, da preprečuje vsa tveganja prenosa TSE.

4. Države članice obvestijo Komisijo o:

(a) tem, da so uporabile eno od možnosti, predvidenih v odstavku 1(b) v zvezi s snovmi kategorije 1 in kategorije 2; in

(b) območjih, ki jih opredelijo kot oddaljena območja za namene uporabe odstavka 1(b), in razloge za tako opredelitev.

5. Pristojni organi storijo vse potrebno za:

(a) zagotovitev, da sežig ali zakopavanje stranskih živalskih proizvodov ne ogrožata zdravja živali ali ljudi; in

(b) preprečevanje nepravilnega puščanja, odmetavanja ali nenadzorovanega odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov.

6. Podrobne ureditve za izvajanje tega člena se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE VI KONTROLNI IN INŠPEKCIJSKI PREGLEDI

Člen 25

Notranja kontrola v obratih

1. Upravljavci in lastniki vmesnih in predelovalnih obratov ali njihovi predstavniki sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje zahtev te uredbe. Uvesti, izvajati in vzdrževati morajo stalen postopek, ki ga razvijejo v skladu z načeli sistema analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP). Zlasti morajo:

(a) ugotavljati in obvladovati kritične kontrolne točke v obratih;

(b) uvesti in izvajati metode za spremljanje in nadzor kritičnih kontrolnih točk;

(c) v primeru predelovalnih obratov, odvzemati reprezentativne vzorce za preverjanje skladnosti:

(i) vsake predelane serije s standardi za proizvode, ki jih določa ta uredba; in

(ii) z največjimi dovoljenimi količinami fizikalno-kemijskih ostankov, določenimi v zakonodaji Skupnosti;

(d) evidentirati rezultate kontrolnih pregledov in testov iz točk (b) in (c) in jih hraniti v obdobju najmanj dveh let za predložitev pristojnim organom;

(e) uvesti sistem, ki zagotavlja sledljivost vsake odposlane serije.

2. Če rezultati testov vzorcev, odvzetih v skladu z odstavkom 1(c), niso skladni z določbami te uredbe, mora upravljavec predelovalnega obrata:

(a) pristojne organe takoj obvestiti o vseh podrobnostih o vrsti vzorca ter serije, iz katere je pridobljen;

(b) ugotoviti vzroke za neskladnosti;

(c) ponovno predelati ali odstraniti kontaminirano serijo pod nadzorom pristojnih organov;

(d) zagotoviti, da nobene snovi, za katere obstaja sum ali je znano, da so kontaminirane, ne zapustijo obrata pred ponovno predelavo pod nadzorom pristojnih organov ter ponovnim uradnim vzorčenjem za potrditev njihove skladnosti s standardi, določenimi s to uredbo, razen če so namenjene odstranitvi;

(e) povečati pogostost vzorčenja in testiranja proizvodnje;

(f) preiskati evidence o stranskih živalskih proizvodih, ki ustrezajo končnemu vzorcu; in

(g) uvesti ustrezne postopke dekontaminacije in čiščenja v obratu.

3. Podrobne določbe za izvajanje tega člena, vključno z določbami o pogostosti kontrolnih pregledov ter referenčnih metodah za mikrobiološke analize, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 26

Uradni kontrolni pregledi in seznami odobrenih obratov

1. Pristojni organi morajo v rednih razdobjih opravljati inšpekcijske preglede in nadzor v obratih, odobrenih v skladu s to uredbo. Inšpekcijski pregledi in nadzor predelovalnih obratov morajo potekati v skladu s poglavjem IV Priloge V.

2. Pogostost inšpekcijskih pregledov in nadzora je odvisna od velikosti obrata, vrste proizvedenih proizvodov, ocene tveganja in jamstev, ki jih zagotavlja v skladu z načeli sistema analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP).

3. Če inšpekcijski pregled, ki ga izvedejo pristojni organi, razkrije, da ena ali več zahtev te uredbe niso izpolnjene, pristojni organi ustrezno ukrepajo.

4. Vsaka država članica sestavi seznam obratov na svojem ozemlju, odobrenih v skladu s to uredbo. Vsakemu obratu določi uradno številko, ki obrat identificira glede na vrsto njegovih dejavnosti. Države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam kopije seznama ter posodobljenih verzij.

5. Podrobne določbe za izvajanje tega člena, vključno z določbami o pogostosti kontrolnih pregledov in o referenčnih metodah za mikrobiološke analize, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE VII KONTROLNI PREGLEDI SKUPNOSTI

Člen 27

Kontrolni pregledi Skupnosti v državah članicah

1. Izvedenci Komisije lahko izvajajo kontrolne preglede na kraju samem, v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, v obsegu, ki zagotavlja enotno uporabo te uredbe. Država članica, na katere ozemlju potekajo kontrolni pregledi, da izvedencem vso potrebno pomoč za izvajanje njihovih nalog. Komisija obvesti pristojne organe o rezultatih izvedenih kontrolnih pregledov.

2. Pravila za izvajanje tega člena, zlasti tista o postopku za sodelovanje z nacionalnimi pristojnimi organi, se določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE VIII DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA UVOZ IN PREVOZ NEKATERIH STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV TER IZ NJIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

Člen 28

Splošni predpisi

Predpisi za uvoz proizvodov iz Priloge VII in VIII iz držav nečlanic ne smejo biti bolj ugodni ali manj ugodni od tistih za proizvodnjo in trženje teh proizvodov v Skupnosti.

Dovoli pa se uvoz iz tretjih držav hrane za hišne živali in surovin za proizvodnjo hrane za hišne živali, pridobljene iz živali, tretiranih z določenimi substancami, prepovedanimi v skladu z Direktivo 96/22/ES, pod pogojem, da so te surovine trajno označene in da zanje veljajo posebni pogoji, določeni v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 29

Prepovedi in skladnost s predpisi Skupnosti

1. Uvoz in prevoz stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov je prepovedan, razen v skladu s to uredbo.

2. Uvoz v Skupnost, in prevoz prek nje, proizvodov iz prilog VII in VIII se dovoli le, če ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, določene v odstavkih 3 do 6.

3. Proizvodi iz prilog VII in VIII, razen če je drugače opredeljeno v navedenih prilogah, prihajajo iz tretje države ali delov tretjih držav s seznama, ki je sestavljen in se posodablja v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Seznam je lahko združen z drugimi seznami, sestavljenimi v javnozdravstvene namene ter namene zdravstvenega varstva živali.

Pri sestavljanju seznama je treba upoštevati zlasti:

(a) zakonodajo tretje države;

(b) organizacijo pristojnih organov ter njihovih inšpekcijskih služb v tretji državi, pooblastila teh služb, nadzor nad njimi, in njihova pooblastila za učinkovito spremljanje uporabe njihove zakonodaje;

(c) dejanske zdravstvene pogoje, ki veljajo za proizvodnjo, izdelavo, ravnanje z, skladiščenje in odpošiljanje proizvodov živalskega izvora, namenjenih v Skupnost;

(d) jamstva, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti z ustreznimi zdravstvenimi pogoji;

(e) izkušnje pri trženju proizvoda iz tretje države ter rezultate izvedenih uvoznih kontrolnih pregledov;

(f) rezultate vsakršnih inšpekcijskih pregledov Skupnosti v tretji državi;

(g) zdravstveni status rejnih živali, drugih domačih živali ter divjadi v tretji državi, ob upoštevanju zlasti eksotičnih bolezni živali ter vseh vidikov splošnih zdravstvenih razmer v državi, ki bi lahko predstavljale tveganje za zdravje ljudi in živali v Skupnosti;

(h) rednost in hitrost, s katero tretja država sporoča informacije o prisotnosti infekcijskih ali kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, zlasti bolezni z liste A in B OIE ali, v primeru bolezni živali iz ribogojstva, obvezno prijavljivih bolezni iz Kodeksa o zdravstvenem varstvu vodnih živali OIE;

(i) veljavnih predpisov o preprečevanju in obvladovanju infekcijskih ali kužnih bolezni živali v tretji državi ter njihovega izvajanja, vključno s predpisi o uvozu iz drugih držav.

4. Proizvodi iz Prilog VII in VIII, razen tehničnih proizvodov, morajo prihajati iz obratov s seznama Skupnosti, sestavljenega v skladu s postopkom iz člena 33(2), na podlagi sporočila pristojnih organov tretje države Komisiji, v katerem je navedeno, da je obrat skladen z zahtevami Skupnosti in je pod nadzorom uradne inšpekcijske službe v tretji državi.

Odobreni seznami se spremenijo na naslednji način:

(a) Komisija obvesti države članice o spremembah seznamov obratov, ki jih predlaga tretja država, v petih delovnih dneh po prejemu predlaganih sprememb;

(b) države članice imajo na voljo sedem delovnih dni, od prejema sprememb seznamov obratov iz (a), da pošljejo Komisiji kakršne koli pisne pripombe;

(c) če najmanj ena država članica pošlje pisne pripombe, Komisija obvesti države članice v petih delovnih dneh in uvrsti to točko na dnevni red naslednjega sestanka Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, za odločanje v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(d) če Komisija ne prejme pripomb držav članic v roku iz pododstavka (b), se šteje, da so države članice odobrile spremembe seznama. Komisija obvesti države članice v petih delovnih dneh, in uvoz iz teh obratov se odobri v petih delovnih dneh po prejemu tega obvestila v državah članicah.

5. Tehnični proizvodi iz Priloge VIII morajo izvirati iz obratov, ki so jih odobrili in registrirali pristojni organi v tretjih državah.

6. Če ni drugače opredeljeno v prilogah VII in VIII, mora pošiljke proizvodov iz navedenih prilog spremljati zdravstveno spričevalo po vzorcu, določenemu v Prilogi X, ki potrjuje, da proizvodi izpolnjujejo pogoje iz navedenih prilog in prihajajo iz obratov, ki omogočajo take pogoje.

7. Do priprave seznama, predvidenega v odstavku 4, in odobritve vzorčnih spričeval iz odstavka 6, lahko države članice ohranijo kontrolne preglede, predvidene z Direktivo 97/78/ES, in spričevala, predvidena v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi.

Člen 30

Enakovrednost

1. V skladu s postopkom iz člena 33(2), se lahko sprejme odločbo o priznanju, da ukrepi zdravstvenega varstva, uvedeni v tretji državi, skupini tretjih držav ali regiji tretje države, pri proizvodnji, izdelavi, ravnanju z, skladiščenju in prevozu ene ali več kategorij proizvodov iz prilog VII in VIII, zagotavljajo jamstva, enakovredna tistim, uvedenim v Skupnosti, če tretja država predloži ustrezen objektiven dokaz.

Odločba mora podrobno opredeliti pogoje za uvoz in/ali prevoz stranskih živalskih proizvodov iz zadevne regije, države ali skupine držav.

2. Pogoji iz odstavka 1 morajo navajati:

(a) vrsto in vsebino zdravstvenega spričevala, ki mora spremljati proizvod;

(b) posebne zdravstvene zahteve za uvoz v Skupnost, in/ali prevoz prek Skupnosti; in

(c) kadar je to potrebno, postopke za pripravo in spreminjanje seznamov regij ali obratov, iz katerih je dovoljen uvoz in/ali prevoz.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

Člen 31

Inšpekcijski pregledi in presoje Skupnosti

1. Izvedenci Komisije, kjer je to primerno, v spremstvu izvedencev držav članic, lahko izvajajo kontrolne preglede na kraju samem, z namenom, da:

(a) sestavijo seznam tretjih držav ali njihovih delov, in določijo pogoje za uvoz in/ali prevoz;

(b) preverijo skladnost:

(i) s pogoji za vključitev na seznam Skupnosti tretjih držav;

(ii) z uvoznimi in/ali tranzitnimi pogoji;

(iii) s pogoji za priznanje enakovrednosti ukrepov;

(iv) z vsakršnimi ukrepi v nujnih primerih, ki se uporabljajo v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Komisija imenuje izvedence iz držav članic, odgovorne za te kontrolne preglede.

2. Kontrolni pregledi iz odstavka 1 se izvajajo v imenu Skupnosti, ki krije nastale stroške.

3. Pogostost in postopek kontrolnih pregledov iz odstavka 1 se lahko opredelita v skladu s postopkom iz člena 33(2).

4. Če kontrolni pregled iz odstavka 1 razkrije hudo kršitev zdravstvenih predpisov, Komisija takoj zahteva od tretje države, da uvede ustrezne ukrepe ali začasno ustavi pošiljke proizvodov ter takoj obvesti države članice.

POGLAVJE IX KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Spremembe prilog in prehodni ukrepi

1. Po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom o katerem koli vprašanju, ki bi lahko vplivalo na zdravje živali ali ljudi, se lahko spremenijo ali dopolnijo priloge ter sprejmejo katerikoli ustrezni prehodni ukrepi, v skladu s postopkom iz člena 33(2).

2. V zvezi s prepovedjo krmljenja odpadkov iz gostinskih dejavnosti iz člena 22, če so ustrezni sistemi nadzora uvedeni v državah članicah pred uporabo te uredbe, se sprejmejo prehodni ukrepi, v skladu z odstavkom 1, za omogočanje neprekinjene uporabe v hrani za živali določenih vrst odpadkov iz gostinskih dejavnosti, pod strogo nadzorovanimi razmerami, za obdobje ne več kot štirih let, od 1. novembra 2002. S temi ukrepi se preprečijo nepotrebna tveganja za zdravje živali ali ljudi v prehodnem obdobju.

Člen 33

Regulativni postopek

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, v nadaljnjem besedilu "odbor".

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb iz člena 8 navedenega sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 15 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 34

Posvetovanje z znanstvenimi odbori

O vsaki zadevi na področju uporabe te uredbe, ki bi lahko vplivala na zdravje živali ali ljudi, se je treba posvetovati z ustreznimi znanstvenimi odbori.

Člen 35

Nacionalni predpisi

1. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta uredba.

2. Države članice obvestijo Komisijo zlasti o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje skladnosti s to uredbo v enem letu po njenem začetku veljavnosti. Na podlagi prejetih informacij Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, če je to primerno, skupaj z zakonodajnimi predlogi.

3. Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise o omejitvi uporabe organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal v večjem obsegu, kakor to predvideva ta uredba, do sprejetja predpisov Skupnosti za njihovo uporabo v skladu s členom 20(2). Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo nacionalne predpise o omejitvi uporabe maščobnih derivatov, pridobljenih iz snovi kategorije 2 v večjem obsegu, kot to predvideva ta uredba, do dodatne vključitve v Prilogo VIII predpisov Skupnosti za njihovo uporabo v skladu s členom 32.

Člen 36

Finančni režim

Komisija pripravi poročilo o finančnem režimu v državah članicah za predelavo, zbiranje, skladiščenje in odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov, skupaj z ustreznimi predlogi.

Člen 37

Razveljavitev

Direktiva 90/667/EGS ter odločbi 95/348/ES in 1999/534/ES se razveljavita z učinkom po šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

Sklicevanja na Direktivo 90/667/EGS se od tega datuma štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba se uporablja šest mesecev po dnevu začetka veljavnosti. Vendar se člen 12(2) uporablja, kakor je opredeljeno v členu 20 Direktive 2000/76/ES, in člena 22(1)(b) in 32 se uporabljata od 1. novembra 2002.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 3. oktobra 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

F. Hansen

[1] UL C 96 E, 27.3.2001, str. 40.

[2] UL C 193, 10.7.2001, str. 32.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2001 (UL C 53 E, 28.2.2002, str. 84), Skupno stališče Sveta z dne 20. novembra 2001 (UL C 45 E, 19.2.2002, str. 70) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2002 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2002 in Sklep Sveta z dne 23. septembra 2002.

[4] UL L 363, 27.12.1990, str. 51. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[5] UL C 223, 8.8.2001, str. 281.

[6] UL L 332, 18.12.2000, str. 91.

[7] UL L 169, 27.6.1997, str. 85. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2000/443/ES (UL L 179, 18.7.2000, str. 13).

[8] UL L 237, 28.8.1997, str. 18. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2000/443/ES.

[9] UL L 125, 23.5.1996, str. 3.

[10] UL L 62, 15.3.1993, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2001/7/ES (UL L 2, 5.1.2002, str. 27).

[11] UL L 224, 18.8.1990, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/118/EGS.

[12] UL L 24, 30.1.1998, str. 9.

[13] UL L 202, 26.8.1995, str. 8.

[14] UL L 204, 4.8.1999, str. 37.

[15] UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

[16] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[17] UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1326/2001 (UL L 177, 30.6.2001, str. 60).

[18] UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1326/2001 (UL L 177, 30.6.2001, str. 60).

[19] UL L 358, 18.12.1986, str. 1.

[20] UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

[21] UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

[22] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POSEBNE OPREDELITVE POJMOV

V tej uredbi:

1. "proizvodi čebelarstva" pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki se uporabljajo v čebelarstvu;

2. "serija" pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu, ob uporabi enotnih proizvodnih parametrov – ali več takih enot, če se skladiščijo skupaj – in je mogoče ugotoviti njihovo identiteto za namene odpoklica in ponovne obdelave ali odstranitve, če testi pokažejo, da je to potrebno;

3. "obrat za pridobivanje bioplinov" pomeni obrat, kjer poteka biološka razgradnja proizvodov živalskega izvora pri anaerobnih pogojih za pridobivanje in zbiranje bioplinov;

4. "proizvodi iz krvi" pomeni proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5. "kri" pomeni svežo celokupno kri;

6. "krvna moka" pomeni proizvode, pridobljene s toplotno obdelavo krvi v skladu s Prilogo VII, Poglavje II, in namenjene prehrani živali ali za organska gnojila;

7. "konzervirana hrana za hišne živali" pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

8. "vmesni obrat kategorije 1 ali kategorije 2" pomeni obrat, kjer poteka ravnanje z nepredelanimi snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 in/ali njihovo začasno skladiščenje za namene nadaljnjega prevoza v končni namembni kraj, in kjer lahko potekajo nekatere predhodne dejavnosti, kot je odstranitev kož živali in izvajanje pregledov po zakolu;

9. "predelovalni obrat kategorije 1" pomeni obrat, kjer se predelajo snovi kategorije 1 pred njihovo končno odstranitvijo;

10. "oleokemijski obrat kategorije 2" pomeni obrat, ki predeluje topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 2 pri pogojih, podrobno opredeljenih v poglavju III Priloge VI;

11. "predelovalni obrat kategorije 2" pomeni obrat, kjer se predelujejo snovi kategorije 2 pred njihovo končno odstranitvijo, nadaljnjo predelavo ali uporabo;

12. "vmesni obrat kategorije 3" pomeni obrat, kjer se nepredelane snovi kategorije 3 sortirajo in/ali razrežejo in/ali hladijo ali globoko zamrznejo v bloke in/ali začasno skladiščijo za namene nadaljnjega prevoza v končni namembni kraj;

13. "oleokemijski obrat kategorije 3" pomeni obrat, ki predeluje topljene maščobe, pridobljene iz snovi kategorije 3;

14. "predelovalni obrat kategorije 3" pomeni obrat, kjer se snovi kategorije 3 predelujejo v predelane živalske beljakovine in druge predelane proizvode, ki bi se lahko uporabili kot snovi, ki sestavljajo krmo za živali;

15. "odpadki iz gostinskih dejavnosti" pomeni vso odpadno hrano iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

16. "sosežigalnica" pomeni obrat za odstranjevanje, kakor je opredeljen v členu 3(5) Direktive 2000/76/ES;

17. "sosežig" pomeni odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v sosežigalnici;

18. "zbirni centri" pomeni objekte za zbiranje in obdelavo nekaterih stranskih živalskih proizvodov, namenjenih uporabi za hranjenje živali, opredeljenih v členu 23(2)(c);

19. "obrat za kompostiranje" pomeni obrat, kjer poteka biološka razgradnja proizvodov živalskega izvora pri aerobnih pogojih;

20. "presnovni ostanki" pomeni ostanke, ki nastanejo pri predelavi stranskih živalskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

21. "vsebina prebavnega trakta" pomeni vsebino prebavnega trakta prežvekovalcev in nojev, ne glede na to, ali je oziroma ni odstranjena iz prebavnega trakta;

22. "pasje žvečilke" pomeni nestrojene proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz kož kopitarjev ali parkljarjev, ali drugih snovi živalskega izvora;

23. "snovi, ki sestavljajo hrano za živali" pomeni snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v Direktivi 96/25/ES [1] Direktiva Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil, ki spreminja direktive 70/524/EGS, 74/63/EGS, 82/471/EGS in 93/74/EGS in razveljavlja Direktivo 77/101/EGS (UL L 125, 23. 5 1996, str. 35). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55)., ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, ribje olje, maščobne derivate, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka in kolostrum;

24. "ribja moka" pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz morskih živali, razen morskih sesalcev;

25. "kožuharji" pomeni živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna, in niso namenjene prehrani ljudi;

26. "želatina" pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož živali, kit in tetiv živali (vključno z ribami in perutnino);

27. "ocvirki" pomeni ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

28. "hermetično zatesnjena posoda" pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

29. "ože (majhnih in velikih) živali" pomeni vsa kožna in podkožna tkiva;

30. "sežigalnica velike kapacitete" pomeni sežigalnico, ki ni sežigalnica majhne kapacitete;

31. "hidrolizirane beljakovine" pomeni polipeptide, peptide in amino kisline, in njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo stranskih živalskih proizvodov;

32. "sežigalnica" pomeni obrat za odstranjevanje, kakor je opredeljen v členu 3(4) Direktive 2000/76/ES;

33. "sežig" pomeni odstranjevanje stranskih živalskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov v sežigalnici;

34. "laboratorijski reagent" pomeni pakirani proizvod, gotov in pripravljen, da ga neposredno uporabi končni uporabnik; vsebuje proizvod iz krvi in je namenjen za laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi proizvodi;

35. "odlagališče za odpadke" pomeni objekt za odlaganje odpadkov, kakor je opredeljen v Direktivi 1999/31/ES;

36. "sežigalnica majhne kapacitete" pomeni sežigalnico s proizvodnjo manj od 50 kg stranskih živalskih proizvodov na uro;

37. "gnoj" pomeni vsakršne izločke in/ali urin rejnih živali, s steljo ali brez nje, in gvano;

38. "organska gnojila" in "sredstva za izboljšanje tal" pomenita snovi živalskega izvora, ki se uporabljajo za ohranjanje ali izboljševanje hranilnosti tal za rastline ter fizikalnih in kemijskih lastnosti in biološke aktivnosti tal, bodisi samostojno ali skupaj; zajemajo lahko gnoj, vsebino prebavnega trakta, kompost in presnovne ostanke;

39. "pašnik" pomeni zemljišče, obraščeno s travo ali drugimi zelišči, kjer se pasejo rejne živali;

40. "obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali" pomeni obrat, ki proizvaja hrano za hišne živali ali pasje žvečilke, v katerem se nekateri stranski živalski proizvodi uporabljajo pri pripravi hrane za hišne živali ali pasjih žvečilk;

41. "hrana za hišne živali" pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje snovi kategorije 3;

42. "predelane živalske beljakovine" pomeni beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu s to uredbo, da so primerne za neposredno uporabo kot snovi, ki sestavljajo krmo za živali, ali za druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal; ne vsebuje krvnih proizvodov, mleka, proizvodov na osnovi mleka, kolostruma, želatine, hidroliziranih beljakovin in dikalcijevega fosfata;

43. "predelana hrana za hišne živali" pomeni hrano za hišne živali, razen surove hrane za hišne živali, obdelano v skladu z zahtevami iz Priloge VIII;

44. "predelani proizvodi" pomeni stranske živalske proizvode, predelane po eni od metod predelave, ali drugače obdelane v skladu z zahtevami iz Priloge VII ali VIII;

45. "metode predelave" pomeni metode iz poglavja III Priloge V;

46. "predelovalni obrat" pomeni obrat za predelavo stranskih živalskih proizvodov;

47. "proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro" pomeni pakiran proizvod, gotov in pripravljen, da ga uporabi končni uporabnik; vsebuje proizvod iz krvi in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali katerikoli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, razen darovanih organov ali krvi, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti;

48. "surova hrana za hišne živali" pomeni hrano za hišne živali, ki ni bila drugače konzervirana, kot s procesi hlajenja, zamrzovanja ali hitrega zamrzovanja za zagotovitev njene obstojnosti;

49. "oddaljena območja" pomeni območja, kjer je populacija živali tako majhna, in kjer so obrati za odstranjevanje živalskih odpadkov tako oddaljeni, da bi ureditve, potrebne za zbiranje in prevoz povzročile nesprejemljive težave v primerjavi z odstranitvijo odpadkov v kraju samem;

50. "topljene maščobe" pomeni maščobe, pridobljene pri predelavi snovi kategorije 2 ali snovi kategorije 3;

51. "skladiščni obrat" pomeni obrat, razen obratov in posrednikov iz Direktive 95/69/ES [1] Direktiva Sveta 95/69/ES z dne 22. decembra 1995 o določitvi pogojev in podrobnejših določb za odobritev in registracijo določenih obratov in posrednikov, delujočih v sektorju krme za živali in spremembi direktiv 70/524/EGS, 74/63/EGS, 79/373/EGS in 82/471/EGS (UL L 332, 30.12.1995, str. 15). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/29/ES (UL L 115, 4.5.1999, str. 32)., kjer se predelani proizvodi začasno skladiščijo pred njihovo končno uporabo ali odstranitvijo;

52. "strojenje" pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

53. "tehnični obrat" pomeni obrat, kjer se stranski živalski proizvodi uporabljajo za pridobivanje tehničnih proizvodov;

54. "tehnični proizvodi" pomeni proizvode, pridobljene neposredno iz nekaterih stranskih živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi ali živali, in zajemajo strojene in obdelane kože živali, lovske trofeje, predelano volno, dlako, ščetine, perje in dele peres, serum kopitarjev, proizvode iz krvi, farmacevtske izdelke, medicinske pripomočke, kozmetiko, proizvode iz kosti za porcelanske izdelke, želatino in lepilo, organska gnojila, sredstva za izboljšanje tal, topljene maščobe, maščobne derivate, predelan gnoj ter mleko in proizvode na osnovi mleka;

55. "nepredelano perje in deli peres" pomeni perje in dele peres, ki niso obdelani s paro ali po drugi metodi za preprečitev prenosa patogenov;

56. "nepredelana volna" pomeni ovčjo volno, ki ni niti strojno prana niti pridobljena s strojenjem;

57. "nepredelana dlaka" pomeni dlako prežvekovalcev, ki ni niti strojno prana niti pridobljena s strojenjem;

58. "nepredelane ščetine prašičev" pomeni ščetine prašičev, ki niso niti strojno prane niti pridobljene s strojenjem.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA ZBIRANJE IN PREVOZ STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV IN PREDELANIH PROIZVODOV

POGLAVJE I

Identifikacija

1. Izvesti je treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a) je mogoče ugotoviti identiteto snovi kategorije 1, kategorije 2 in kategorije 3, in da se med zbiranjem in prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označene; in

(b) je mogoče ugotoviti identiteto predelanih proizvodov, in da se med prevozom hranijo ločeno ter da so ustrezno označeni.

2. Med prevozom morajo biti prevozna sredstva, zabojniki, kartoni ali drugo pakiranje opremljeni z nalepkami z jasno navedbo:

(a) kategorije stranskih živalskih proizvodov ali, v primeru predelanih proizvodov, kategorije stranskih živalskih proizvodov, iz katerih so predelani proizvodi pridobljeni; in

(b) (i) v primeru snovi kategorije 3, besedila: "ni namenjeno prehrani ljudi";

(ii) v primeru snovi kategorije 2, razen gnoja in vsebine prebavnega trakta, in predelanih proizvodov, pridobljenih iz njih, besedila: "ni namenjeno prehrani živali"; ali

(iii) v primeru snovi kategorije 1 in predelanih proizvodov, pridobljenih iz njih, besedila: "samo za odstranitev".

POGLAVJE II

Prevozna sredstva in zabojniki

1. Stranski živalski proizvodi in predelani proizvodi se morajo zbirati in prevažati v zatesnjenem novem pakiranju, ali v pokritih, neprepustnih zabojnikih ali vozilih.

2. Prevozna sredstva in zabojnike za večkratno uporabo ter vso opremo ali priprave za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik s stranskimi živalskimi proizvodi ali predelanimi proizvodi, je treba:

(a) očistiti, oprati in razkužiti po vsakokratni uporabi;

(b) ohranjati v čistem stanju; in

(c) očistiti in osušiti pred uporabo.

3. Zabojniki za večkratno uporabo morajo biti namenjeni prevozu le posamezne vrste proizvoda v obsegu, potrebnem za preprečitev navzkrižne kontaminacije.

POGLAVJE III

Trgovinski dokumenti in zdravstvena spričevala

1. Med prevozom mora stranske živalske proizvode in predelane proizvode spremljati komercialni dokument ali, če tako zahteva ta uredba, zdravstveno spričevalo.

2. Komercialni dokumenti morajo opredeliti:

(a) datum odpreme blaga iz obrata;

(b) opis blaga, vključno s podatki iz poglavja I, živalsko vrsto za snovi kategorije 3 in predelane proizvode, pridobljene iz njih, namenjene za uporabo kot sestavine krme za živali in, če je to primerno, številko ušesne znamke;

(c) količino blaga;

(d) kraj izvora blaga;

(e) ime in naslov špediterja;

(f) ime in naslov prejemnika in, če je primerno, njegova številka odobritve; in

(g) če je primerno:

(i) številka odobritve obrata izvora, in

(ii) vrsta in metode obdelave.

3. Komercialni dokument mora biti izdelan najmanj v treh izvodih (en original in dve kopiji). Original mora spremljati pošiljko v njen končni namembni kraj. Zadrži in shrani ga prejemnik. Proizvajalec zadrži eno od kopij, in špediter drugo kopijo.

4. Vzorec komercialnega dokumenta se določi v skladu s postopkom iz člena 33(2).

5. Zdravstvena spričevala izdajo in podpišejo pristojni organi.

POGLAVJE IV

Evidence

Evidence iz člena 9 morajo vsebovati naslednje informacije iz odstavka 2 poglavja III. Vsebovati morajo:

(a) podatke iz pododstavkov (b) in (c); in

(b) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki pošilja stranske živalske proizvode, podatke iz pododstavkov (a), (e) in, če so znane, (f); ali

(c) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prevaža stranske živalske proizvode, podatke iz pododstavkov (a), (d) in (f); ali

(d) v primeru evidenc, ki jih hrani vsaka oseba, ki prejema stranske živalske proizvode, datum prejema in podatke iz pododstavkov (d) in (e).

POGLAVJE V

Hranjenje dokumentov

Komercialni dokument in zdravstveno spričevalo iz poglavja III, in evidence iz poglavja IV, je treba hraniti v obdobju najmanj dveh let za predložitev pristojnim organom.

POGLAVJE VI

Temperaturni pogoji

1. Prevoz stranskih živalskih proizvodov mora potekati pri ustrezni temperaturi, za preprečitev tveganj za zdravje živali ali ljudi.

2. Nepredelane snovi kategorije 3, namenjene proizvodnji snovi, ki sestavljajo hrano za živali, ali hrane za hišne živali, se morajo prevažati ohlajene ali zamrznjene, razen če so bile predelane v 24 urah pred pošiljanjem.

3. Oblika prevoznih sredstev, ki se uporabljajo za prevoz pod posebnim temperaturnim režimom hlajenja, mora zagotavljati ohranjanje ustrezne temperature med celotnim prevozom.

POGLAVJE VII

Posebna tranzitna pravila

Prevoz stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov v tranzitu mora izpolnjevati zahteve iz poglavij I, II, III in VI.

POGLAVJE VIII

Ukrepi nadzora

Pristojni organi morajo izvajati potrebne ukrepe za nadzor zbiranja, prevoza, uporabe in odstranjevanja stranskih živalskih proizvodov in predelanih proizvodov, vključno s preverjanjem vodenja in hranjenja zahtevanih evidenc in dokumentov in, če to zahteva ta uredba, ali če to štejejo za potrebno pristojni organi, s pečatenjem.

Če pristojni organi zapečatijo pošiljko stranskih živalskih proizvodov ali predelanih proizvodov, morajo o tem obvestiti pristojne organe v namembnem kraju.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

HIGIENSKE ZAHTEVE ZA VMESNE TER SKLADIŠČNE OBRATE

POGLAVJE I

Zahteve za odobritev vmesnih obratov

1. Prostori ter objekti in naprave morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve.

(a) Prostori morajo biti primerno ločeni od javnih prometno pomembnejših cest in drugih prostorov, kot so klavnice. Načrt obratov mora zagotavljati popolno ločenost snovi kategorije 1 in kategorije 2 od snovi kategorije 3, od vhoda v obrat do izhoda iz obrata.

(b) Obrat mora imeti pokrit prostor za sprejem stranskih živalskih proizvodov.

(c) Obrat mora biti zgrajen tako, da ga je enostavno čistiti in razkuževati. Tla morajo biti oblikovana tako, da olajšujejo odvajanje tekočin.

(d) Obrat mora imeti primerno število stranišč, garderob in umivalnikov za osebje.

(e) Obrat mora imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodalci in ptice.

(f) Obrat mora imeti sistem za odvajanje odpadnih voda, ki izpolnjuje higienske zahteve.

(g) Če je to potrebno za izpolnjevanje ciljev te uredbe, morajo obrati imeti primerne skladiščne prostore z zadovoljivo kapaciteto in posebnim temperaturnim režimom za shranjevanje stranskih živalskih proizvodov pri ustrezni temperaturi ter z opremo za spremljanje in evidentiranje temperaturnih režimov.

2. Obrat mora imeti primerna sredstva in priprave za čiščenje in razkuževanje zabojnikov ali posod, v katerih sprejema stranske živalske proizvode ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerna sredstva in priprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

POGLAVJE II

Splošne higienske zahteve

A. Vmesni obrati kategorije 3

1. Obrat ne sme izvajati drugih dejavnosti, razen uvažanja, zbiranja, sortiranja, razsekovanja, hlajenja, zamrzovanja v bloke, začasnega skladiščenja ter odpošiljanja snovi kategorije 3.

2. Sortiranje snovi kategorije 3 mora potekati tako, da se prepreči vsakršno tveganje širjenja bolezni živali.

3. Ves čas med sortiranjem ali skladiščenjem morata ravnanje s snovmi kategorije 3 ter njihovo skladiščenje potekati ločeno od drugih snovi, ki ne spadajo med snovi kategorije 3, in na način, da se prepreči vsakršno širjenje patogenov ter zagotovi skladnost s členom 22.

4. Snovi kategorije 3 je treba primerno skladiščiti in, kjer je to primerno, ohladiti ali zamrzniti do ponovnega odpošiljanja.

5. Vse pakiranje je treba sežgati ali odstraniti na drug način v skladu z navodili pristojnih organov.

B. Vmesni obrati kategorije 1 ali kategorije 2

6. Obrat ne sme izvajati drugih dejavnosti, razen zbiranja, ravnanja z, začasnega skladiščenja in odpošiljanja snovi kategorije 1 ali kategorije 2.

7. Sortiranje snovi kategorije 1 ali kategorije 2 mora potekati tako, da se prepreči vsakršno tveganje širjenja bolezni živali.

8. Ves čas med skladiščenjem je treba ravnati s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 in jih skladiščiti ločeno od drugih snovi, na način, da se prepreči vsakršno širjenje patogenov.

9. Snovi kategorije 1 ali kategorije 2 je treba ustrezno skladiščiti, vključno z ustreznimi temperaturnimi pogoji, do ponovnega odpošiljanja.

10. Vse pakiranje je treba sežgati ali odstraniti na drug način v skladu z navodili pristojnih organov.

11. Odpadno vodo je treba očistiti, v razumnem in izvedljivem obsegu, za zagotovitev, da v njej ni več patogenov. Posebne zahteve za čiščenje odpadne vode iz vmesnih obratov kategorije 1 in kategorije 2 se določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE III

Zahteve za odobritev skladiščnih obratov

Prostori ter objekti in naprave morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve.

1. Prostori, v katerih se skladiščijo predelani proizvodi, pridobljeni iz snovi kategorije 3, se ne smejo nahajati na istem kraju kot prostori, v katerih se skladiščijo predelani proizvodi, pridobljeni iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, razen v popolnoma ločeni zgradbi.

2. Obrat mora:

(a) imeti pokrit prostor za sprejem proizvodov;

(b) biti zgrajen tako, da ga je enostavno čistiti in razkuževati. Tla morajo biti oblikovana tako, da olajšujejo odvajanje tekočin;

(c) imeti primerno število stranišč, garderob in umivalnikov za osebje; in

(d) imeti uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so mrčes, glodavci in ptice.

3. Obrat mora imeti primerna sredstva in priprave za čiščenje in razkuževanje zabojnikov ali posod, v katerih sprejema proizvode ter prevoznih sredstev, razen ladij, v katerih se prevažajo. Primerna sredstva in priprave morajo biti na voljo tudi za razkuževanje koles prevoznih sredstev.

4. Proizvode je treba ustrezno uskladiščiti do ponovnega odpošiljanja.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

ZAHTEVE ZA SEŽIGALNICE IN SOSEŽIGALNICE, ZA KATERE NE VELJA DIREKTIVA 2000/76/ES

POGLAVJE I

Splošni pogoji

1. Načrtovanje, opremljenost ter obratovanje sežigalnic in sosežigalnic morajo biti taki, da izpolnjujejo zahteve te uredbe.

2. Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice mora uvesti vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejemom stranskih živalskih proizvodov, da prepreči, ali omeji v izvedljivem obsegu, neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

POGLAVJE II

Pogoji za obratovanje

3. Načrtovanje, opremljenost, zgradnja ter obratovanje sežigalnic ali sosežigalnic morajo biti taki, da se plini, ki nastajajo pri postopku, segrejejo nadzorovano in homogeno, tudi pri najbolj neugodnih pogojih, do temperature 850 °C, izmerjene ob notranji steni ali na drugi reprezentativni točki v sežigalni komori, ki jo odobrijo pristojni organi, v času dveh sekund.

4. Vsaka linija sežigalnice z veliko kapaciteto mora biti opremljena najmanj z enim pomožnim gorilcem. Ta gorilec se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona ter prekinitve obratovanja linije za zagotovitev, da se temperatura 850 °C neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami ter toliko časa, dokler so nezgorele snovi v sežigalni komori.

5. Sežigalnice ali sosežigalnice z veliko kapaciteto morajo imeti avtomatski sistem za preprečevanje doziranja stranskih živalskih proizvodov, ki mora biti v obratovanju:

(a) ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C; in

(b) kadar se ne ohranja temperatura 850 °C.

6. Če je izvedljivo, je treba stranske živalske proizvode vnašati naravnost v talilno peč, brez kakršnih koli neposrednih stikov z njimi.

POGLAVJE III

Odvodnjavanje

7. Območje, kjer se nahaja sežigalnica ali sosežigalnica, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo ter podtalnico, v skladu z določbami, predvidenimi v ustrezni zakonodaji Skupnosti. Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja sežigalnice ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

8. Kapaciteta skladiščnih rezervoarjev mora biti primerna za zagotavljanje, da je po potrebi mogoče opraviti preskušanje in očiščenje take vode pred izpustom.

POGLAVJE IV

Ostanki škodljivih snovi

9. V tem poglavju "ostanki škodljivih snovi" pomeni vsakršno tekočo ali trdno snov, ki nastane iz procesa sežiga ali sosežiga, čiščenja odpadnih voda ali drugih postopkov znotraj sežigalnice ali sosežigalnice. Sem spadajo usedline iz pepela in žlindre, leteči pepel in leteči prah.

10. Ostanke škodljivih snovi iz obratovanja sežigalnice ali sosežigalnice je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Ostanke škodljivih snovi je treba reciklirati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

11. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih škodljivih ostankov v obliki prahu morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje (npr. v zaprtih zabojnikih).

POGLAVJE V

Merjenje temperature

12. Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopek sežiga in sosežiga. Sežigalnice in sosežigalnice z veliko kapaciteto morajo imeti in uporabljati opremo za merjenje temperature.

13. Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

14. Za ustrezno vgradnjo in delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi ter nadzorni test enkrat na leto. Umerjanje je treba izvajati s paralelnimi meritvami k referenčnim metodam najmanj vsaka tri leta.

15. Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

POGLAVJE VI

Nepravilno obratovanje

16. V primeru okvare ali nepravilnih obratovalnih pogojev mora upravljavec zmanjšati ali ustaviti delovne operacije takoj ko je to izvedljivo, dokler ni mogoče ponovno vzpostaviti pravilnega obratovanja.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

SPLOŠNE HIGIENSKE ZAHTEVE ZA PREDELAVO SNOVI KATEGORIJE 1, 2 IN 3

POGLAVJE I

Splošne zahteve za odobritev predelovalnih obratov kategorije 1, 2 in 3

1. Prostori ter objekti in naprave morajo izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

(a) prostori za predelavo stranskih živalskih proizvodov se ne smejo nahajati na istem mestu kot klavnice, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi. Nepooblaščene osebe in živali ne smejo imeti dostopa do obrata;

(b) predelovalni obrat mora imeti čisti in nečisti del, ki sta primerno ločena. V nečistem delu mora biti pokrit prostor za sprejemanje stranskih živalskih proizvodov, zgrajen tako, da ga je enostavno čistiti in razkuževati. Tla morajo biti položena tako, da olajšujejo odvod tekočin. Predelovalni obrat mora imeti primerna stranišča, garderobe in umivalnike za osebje;

(c) predelovalni obrat mora imeti ustrezno kapaciteto oskrbe z vročo vodo in paro za predelavo stranskih živalskih proizvodov;

(d) če je primerno, mora biti v nečistem delu oprema za zmanjševanje velikosti delcev stranskih živalskih proizvodov, in oprema za nakladanje zdrobljenih stranskih živalskih proizvodov v predelovalno enoto;

(e) vse naprave, v katerih se predelujejo stranski živalski proizvodi, morajo delovati v skladu z zahtevami iz poglavja II. Kjer je potrebna toplotna obdelava, morajo biti vse naprave opremljene:

(i) z merilno opremo za spremljanje temperature v določenih časovnih obdobjih in, če je potrebno, tlaka na kritičnih točkah;

(ii) z registratorji, ki neprekinjeno beležijo rezultate navedenih meritev; in

(iii) s primernim varnostnim sistemom, ki preprečuje nezadostno segrevanje;

(f) za preprečevanje ponovne kontaminacije končnih proizvodov z vhodnimi stranskimi živalskimi proizvodi morajo biti območja obrata za razkladanje vhodnih snovi za predelavo popolnoma ločena od območij, namenjenih predelavi opredeljenih proizvodov ter od območij, namenjenih skladiščenju predelanih proizvodov.

2. Predelovalni obrat mora imeti primerne priprave za čiščenje in razkuževanje zabojnikov ali posod, v katerih sprejema stranske živalske proizvode, in vozil razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3. Primerne priprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles vozil ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4. Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve pristojnih organov.

5. Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz ter pridobiti odobritev pristojnih organov.

POGLAVJE II

Splošne higienske zahteve

1. Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju. Do predelave jih je treba primerno uskladiščiti.

2. Zabojnike, posode in vozila, uporabljene za prevoz nepredelanih snovi, je treba očistiti na posebej določenem območju. To območje se mora nahajati na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije predelanih proizvodov.

3. Osebe, ki delajo v nečistem delu, ne smejo vstopiti v čisti del, če si pred tem ne preoblečejo delovne obleke ter obutve, ali če si ne razkužijo zadnje navedene. Opreme in orodij ni dovoljeno prenašati iz nečistega dela v čisti del, če ni pred tem očiščena in razkužena. Uvesti je treba postopke premikov osebja, za obvladovanje premikov oseb med posameznimi območji ter za predpisovanje primerne uporabe razkuževalnikov obutve ljudi ali koles prevoznih sredstev.

4. Kolikor je smiselno in izvedljivo, je treba očistiti odpadne vode iz nečistega dela, za zagotovitev uničenja patogenov. Posebne zahteve za čiščenje odpadnih voda iz predelovalnih obratov se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

5. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodalci, mrčesom in drugimi škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

6. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

7. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati in hraniti najmanj dve leti.

8. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju, in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

9. Ravnanje s predelanimi proizvodi in njihovo skladiščenje v predelovalnem obratu morata potekati tako, da se prepreči njihova ponovna kontaminacija.

POGLAVJE III

Metode predelave

Metoda 1

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov, ki ga proizvaja nasičena para [1]; toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred ali po procesu predelave.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

Metoda 2

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut, in na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

3. Predelava mora potekati v sistemu serij.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

Metoda 3

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut, in na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

Metoda 4

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, na temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, na temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut, in na temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

Metoda 5

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Če je velikost delcev stranskih živalskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost delcev stranskih živalskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan ter evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti ter izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

Čas, temperatura in tlak

2. Po zmanjšanju velikosti delcev je treba stranske živalske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut, in na temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

3. Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

4. Stranske živalske proizvode je treba prekuhavati tako, da so istočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom in temperaturo.

Metoda 6

(le za stranske živalske proizvode, pridobljene iz rib)

Zmanjševanje velikosti delcev

1. Stranske živalske proizvode je treba zmanjšati na… milimetrov. Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, za zmanjšanje pH na… Mešanico je treba shraniti za… ur, do nadaljnje obdelave.

2. Mešanica se nato namesti v toplotni izmenjevalec in segreva na temperaturo v središču… °C najmanj… minut. Potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec je treba nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po zaključenem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3. Po toplotni obdelavi se proizvod z mehanskimi sredstvi loči v tekočino, maščobo in ocvirke. Za pridobitev koncentrata predelanih živalskih beljakovin se tekoča faza prečrpa v dva toplotna izmenjevalca, ogrevana s paro in opremljena z vakuumskimi komorami, v katerih se vlaga izloči v obliki vodne pare. Pred skladiščenjem je treba ocvirke ponovno dodati v beljakovinski koncentrat.

Metoda 7

1. Katera koli metoda predelave, ki jo odobrijo pristojni organi, za katero navedeni organi prejmejo dokaz o vzorčenju končnega proizvoda vsak dan v obdobju enega meseca, v skladu z naslednjimi mikrobiološkimi standardi:

(a) Vzorci snovi, odvzeti neposredno po toplotni obdelavi:

Odsotnost Clostridium perfringens v 1 g proizvoda

(b) Vzorci snovi, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu:

Salmonela: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g

pri čemer je:

n = število enot, ki sestavljajo vzorec;

m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega vrednosti m;

M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak vrednosti M ali več; in

c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali manj.

2. Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da lastnik, upravljavec ali njun predstavnik ter pristojni organi lahko spremljajo obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev, kritično temperaturo in, če je primerno, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3. Te podatke je na zahtevo treba predložiti Komisiji.

POGLAVJE IV

Nadzor proizvodnje

1. Pristojni organi morajo nadzorovati predelovalne obrate, za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te uredbe. Zlasti morajo:

(a) preverjati:

(i) splošne higienske pogoje za prostore, opremo in osebje;

(ii) učinkovitost notranje kontrole, ki se izvaja v obratu, v skladu s členom 25, zlasti s preverjanjem rezultatov in jemanjem vzorcev;

(iii) standarde proizvodov po predelavi. Analize in teste je treba izvajati v skladu z znanstveno priznanimi metodami (zlasti tistimi, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti ali, če metode ne obstajajo, s priznanimi mednarodnimi standardi ali, če ne obstajajo, nacionalnimi standardi); in

(iv) pogoje skladiščenja;

(b) jemati vsakršne vzorce, potrebne za laboratorijske teste; in

(c) izvajati vsakršne druge preglede, ki so po njihovem mnenju potrebni za zagotavljanje skladnosti s to uredbo.

2. Da pristojni organi lahko izvajajo svoje naloge, za katere so odgovorni v skladu z odstavkom 1, morajo imeti vedno prost dostop do vseh delov predelovalnega obrata ter evidenc, komercialnih dokumentov in zdravstvenih spričeval.

POGLAVJE V

Odobritveni postopki

1. Pristojni organi morajo odobriti predelovalni obrat v skladu z naslednjimi postopki in kazalniki:

(a) opis procesa (na osnovi diagrama poteka procesa);

(b) določitev kritičnih kontrolnih točk (CCP), vključno s stopnjo predelave snovi v primeru neprekinjenih sistemov;

(c) skladnost s posebnimi zahtevami procesa, ki jih predpisuje ta uredba; in

(d) izpolnjevanje naslednjih zahtev:

(i) velikost delcev za procese v prekinjenem tlačnem sistemu (sistemu serij) ter neprekinjene procese – opredeljena z velikostjo odprtine mlevne priprave ali velikostjo reže drobilne priprave; in

(ii) temperatura, tlak, čas predelave in stopnja predelave snovi (le za neprekinjeni sistem), kakor je opredeljeno v odstavkih 2 in 3.

2. V primeru prekinjenega tlačnega sistema se:

(a) temperatura spremlja po stalnem termočlenu in izrisuje glede na dejanski čas;

(b) stopnja tlaka spremlja po stalnem merilcu tlaka. Tlak se izrisuje glede na dejanski čas;

(c) čas predelave prikazuje na podlagi diagramov čas/temperatura in čas/tlak.

Termočlen in merilec tlaka je treba umeriti najmanj enkrat na leto.

3. V primeru neprekinjenega tlačnega sistema:

(a) se temperatura in tlak spremljata po termočlenih, ali z infrardečo temperaturno pištolo, merilci tlaka pa se uporabljajo na opredeljenih točkah v celotnem sistemu procesa tako, da sta temperatura in tlak skladna z zahtevanimi pogoji znotraj celotnega neprekinjenega sistema ali v posameznih delih sistema. Temperatura in tlak se izrisujeta glede na dejanski čas;

(b) je treba meritve najmanjšega prehodnega časa znotraj celotnega zadevnega dela v neprekinjenem sistemu, kjer sta temperatura in tlak skladna z zahtevanimi pogoji, predložiti na vpogled pristojnim organom, in v ta namen uporabiti netopne sledilne snovi (npr. manganov dioksid) ali pa metodo, ki zagotavlja enakovredno jamstvo. Bistvenega pomena so natančne meritve ter nadzor stopnje predelave snovi, in jih je treba meriti med celotnim validacijskim testom glede na kritično kontrolno točko (CCP), ki jo je mogoče neprekinjeno spremljati, kakor na primer:

(i) obrati dovajalnega polža na minuto (obr./min.);

(ii) električna moč (amperi pri dani električni napetosti);

(iii) stopnja izparevanja/kondenzacije; ali

(iv) število obratov črpalke na časovno enoto.

Vso merilno opremo in opremo za spremljanje je treba umeriti najmanj enkrat na leto.

4. Pristojni organi morajo ponavljati odobritvene postopke v rednih razdobjih, če menijo, da je to potrebno, in v vsakem primeru, vsakokrat ob izvedbi kakršnih koli pomembnih sprememb v procesu (na primer, zamenjava strojne opreme ali uvedba novih surovin).

5. Odobritveni postopki na podlagi preskusnih metod se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

[1] „Nasičena para“ pomeni, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

POSEBNE ZAHTEVE ZA PREDELAVO SNOVI KATEGORIJE 1 IN 2 TER ZA OBRATE ZA PRIDOBIVANJE BIOPLINOV IN OBRATE ZA KOMPOSTIRANJE

POGLAVJE I Posebne zahteve za predelavo snovi kategorije 1 in 2

Poleg splošnih zahtev, določenih v Prilogi V, se uporabijo naslednje zahteve.

A. Prostori

1. Predelovalni obrati kategorije 1 in kategorije 2 morajo biti načrtovani in urejeni tako, da zagotavljajo popolno ločenost snovi kategorije 1 od snovi kategorije 2, od vstopa surovin do odpreme nastalega predelanega proizvoda.

2. Pristojni organi lahko odobrijo začasno uporabo predelovalnega obrata kategorije 2 za predelavo snovi kategorije 1, če zaradi široko razširjenega izbruha živalske kužne bolezni ali drugih izrednih in nepredvidljivih okoliščin pride do pomanjkanja kapacitete v predelovalnem obratu kategorije 1.

Pristojni organi morajo odobriti predelovalni obrat kategorije 2 v skladu s členom 13, preden začne ponovno predelovati snovi kategorije 2.

B. Standardi predelave

3. Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljeno v poglavju III Priloge V, je treba določiti kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi. Kritične kontrolne točke lahko zajemajo:

(a) velikost delcev surovin;

(b) temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave;

(c) pritisk, ki se izvaja na surovino; in

(d) trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu.

Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne procesne standarde.

4. Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

5. Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

6. Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave (npr. snovi, ki se izločijo ob zagonu, ali uhajajo iz kuhalnih naprav) je treba vrniti v obtok toplotne obdelave, ali pa zbrati in ponovno predelati.

7. Stranske živalske proizvode je treba predelati v skladu z naslednjimi standardi predelave.

(a) Metodo predelave 1 je treba uporabiti za:

(i) snovi kategorije 2, razen gnoja in vsebine prebavnega trakta, namenjene v obrate za pridobivanje bioplinov ali obrate za kompostiranje, ali namenjene za uporabo kot organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal; in

(ii) snovi kategorije 1 in kategorije 2, namenjene na odlagališče za odpadke.

(b) Katero koli od metod predelave od 1 do 5 je treba uporabiti za:

(i) snovi kategorije 2, iz katerih nastale beljakovine so namenjene sežigu ali sosežigu;

(ii) snovi kategorije 2, iz katerih stopljene maščobe so namenjene v oleokemijski obrat kategorije 2; in

(iii) snovi kategorije 1 ali kategorije 2, namenjene sežigu ali sosežigu.

Pristojni organi lahko zahtevajo, da se metoda predelave 1 uporabi za snovi kategorije 1, namenjene sežigu ali sosežigu.

C. Predelani proizvodi

8. Predelane proizvode, pridobljene iz snovi kategorije 1 ali 2, razen tekočih proizvodov, namenjenih v obrate za pridobivanje bioplinov ali obrate za kompostiranje, je treba trajno označiti z vonjem, kjer je tehnično izvedljivo, ob uporabi sistema, ki ga odobrijo pristojni organi. Podrobna pravila za tako označevanje se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

9. Vzorci predelanih proizvodov, namenjeni v obrate za pridobivanje bioplinov ali obrate za kompostiranje ali na odlagališče odpadkov, odvzeti neposredno po toplotni obdelavi, ne smejo vsebovati nobenih spor patogenih bakterij, odpornih na toploto (Clostridium perfringens odsotnost v 1 g proizvoda).

POGLAVJE II Posebne zahteve za odobritev obratov za pridobivanje bioplinov in obratov za kompostiranje

A. Prostori

1. Obrati za pridobivanje bioplinov morajo biti opremljeni z:

(a) enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, in zajema:

(i) naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

(ii) registratorje za neprekinjeno beleženje rezultatov meritev; in

(iii) primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje; in

(b) primerne priprave za čiščenje in razkuževanje vozil in zabojnikov ob izhodu iz obrata za pridobivanje bioplinov.

Enota za pasterizacijo/higienizacijo ni nujno potrebna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo le stranske živalske proizvode, predelane po metodi predelave 1.

2. Obrati za kompostiranje morajo biti opremljeni z:

(a) zaprtim reaktorjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, z:

(i) naprave za spremljanje temperature v razmerju s časom;

(ii) registratorje za neprekinjeno beleženje rezultatov meritev; in

(iii) primeren varnostni sistem, ki preprečuje nezadostno segrevanje; in

(b) primerne priprave za čiščenje in razkuževanje vozil in zabojnikov, v katerih se prevažajo neobdelani stranski živalski proizvodi.

3. Vsak obrat za pridobivanje bioplinov in obrat za kompostiranje mora imeti lastni laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz ter pridobiti odobritev pristojnih organov.

B. Higienske zahteve

4. V obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje je dovoljeno predelovati le naslednje stranske živalske proizvode:

(a) snovi kategorije 2, ob uporabi metode predelave 1 v predelovalnem obratu kategorije 2;

(b) gnoj in vsebino prebavnega trakta; in

(c) snovi kategorije 3.

5. Stranske živalske proizvode iz odstavka 4 je treba predelati kar najhitreje po prispetju. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

6. Zabojnikov, posode in vozila, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti na posebej določenem območju. To območje se mora nahajati na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

7. Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci. V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

8. Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

9. Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Preglednice kontrolnih pregledov ter rezultate pregledov je treba dokumentirati.

10. Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju, in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

11. Ravnanje s prebavnimi ostanki ter njihovo skladiščenje v obratu morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

C. Standardi predelave

12. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovino v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) največja velikost delcev pred vstopom v enoto: 12 mm;

(b) najnižja temperatura po vsej snovi v enoti: 70 °C; in

(c) najkrajši čas v enoti, brez prekinitve: 60 minut.

13. Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovino v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

(a) največja velikost delcev pred vstopom v reaktor za kompostiranje: 12 mm,

(b) najnižja temperatura po vsej snovi v reaktorju: 70 °C; in

(c) najkrajši čas v reaktorju pri 70 °C (po vsej snovi): 60 minut.

14. Do sprejetja pravil v skladu s členom 6(2)(g), lahko pristojni organi, če so odpadki iz gostinskih dejavnosti edini stranski živalski proizvod, uporabljen kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, odobrijo uporabo drugih standardov predelave, razen tistih, določenih v odstavkih 12 in 13, pod pogojem, da zagotavljajo enakovreden učinek pri zmanjševanju prisotnosti patogenov.

D. Ostanki prebave in kompost

15. Vzorci prebavnih ostankov ali komposta, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonela: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g

pri čemer je:

n = število enot, ki sestavljajo vzorec;

m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega vrednosti m;

M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak vrednosti M ali več; in

c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali manj.

POGLAVJE III Standardi obdelave za nadaljnjo predelavo topljenih maščob

Za pridobivanje maščobnih derivatov iz topljenih maščob, ki izvirajo iz snovi kategorije 2, se lahko uporabijo naslednji postopki:

1. transesterifikacija ali hidroliza pri najmanj 200 °C, ob ustreznem tlaku, 20 minut (glicerol, maščobne kisline in estri); ali

2. saponifikacija z NaOH 12M (glicerol in milo):

(a) v sistemu serij, pri 95 °C tri ure; ali

(b) v neprekinjenem sistemu, pri 140 °C, 2 barih (2000 hPa) osem minut, ali pod enakovrednimi pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 33(2).

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

POSEBNE HIGIENSKE ZAHTEVE ZA PREDELAVO IN DAJANJE NA TRG PREDELANIH ŽIVALSKIH BELJAKOVIN IN DRUGIH PREDELANIH PROIZVODOV, KI BI SE LAHKO UPORABLJALI KOT SNOVI, KI SESTAVLJAJO KRMO ZA ŽIVALI

POGLAVJE I Posebne zahteve za odobritev predelovalnih obratov kategorije 3

Poleg splošnih zahtev, določenih v Prilogi V, se uporabijo naslednje zahteve.

A. Prostori

1. Prostori za predelavo snovi kategorije 3 se ne smejo nahajati na istem mestu kot prostori za predelavo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2. Pristojni organi lahko odobrijo začasno uporabo predelovalnega obrata kategorije 3 za predelavo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, če zaradi široko razširjenega izbruha živalske kužne bolezni ali drugih izrednih in nepredvidljivih okoliščin pride do pomanjkanja kapacitete v predelovalnem obratu kategorije 1 ali kategorije 2.

Pristojni organi morajo odobriti predelovalni obrat kategorije 3 v skladu s členom 17, preden začne ponovno predelovati snovi kategorije 3.

3. Predelovalni obrati kategorije 3 morajo imeti:

(a) napravo za odkrivanje prisotnosti tujih primesi, kakor na primer delcev embalaže, kovinskih koščkov, itd., v stranskih živalskih proizvodih; in

(b) če se zaradi velike količine obdelanih proizvodov zahteva redna ali stalna prisotnost pristojnih organov, primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

B. Surovine

4. Za proizvodnjo predelanih živalskih beljakovin in drugih snovi, ki sestavljajo hrano za živali, se smejo uporabljati le snovi kategorije 3, navedene v odstavku 1(a) do (j) člena 6, ravnanje, skladiščenje in prevoz katerih potekajo v skladu s členom 22.

5. Pred predelavo je treba preveriti, ali stranski živalski proizvodi vsebujejo tuje primesi. Če so prisotne, jih je treba takoj odstraniti.

C. Standardi predelave

6. Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljeno v poglavju III Priloge V, je treba določiti kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi. Kritične kontrolne točke morajo zajemati vsaj:

- velikost delcev surovine,

- temperaturo, doseženo v postopku toplotne obdelave,

- če je primerno, pritisk, ki se izvaja na surovino, in

- trajanje postopka toplotne obdelave ali stopnjo dovajanja v neprekinjenem sistemu.

Za vsako zadevno kritično kontrolno točko je treba opredeliti minimalne procesne standarde.

7. Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

8. Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi in najmanj dve leti hraniti je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

9. Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave (npr. snovi, ki se izločijo ob zagonu, ali uhajajo iz kuhalnih naprav) je treba vrniti v obtok toplotne obdelave, ali pa zbrati in ponovno predelati.

D. Predelani proizvodi

10. Vzorci končnih proizvodov, odvzeti med skladiščenjem ali ob koncu skladiščenja v predelovalnem obratu, morajo biti skladni z naslednjimi standardi:

Salmonela: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0

Enterobacteriaceae: n = 5, c = 2, m = 10, M = 300 v 1 g

pri čemer je:

n = število enot, ki sestavljajo vzorec;

m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega vrednosti m;

M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak vrednosti M ali več; in

c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali manj.

POGLAVJE II Posebne zahteve za predelane živalske beljakovine

Poleg splošnih pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Standardi predelave

1. Predelane živalske beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, je treba najprej predelati po metodi predelave 1.

2. Predelane živalske beljakovine, ki niso pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, z izjemo ribje moke, pa je treba najprej predelati po katerikoli metodi predelave od 1 do 5, ali 7.

3. Ribjo moko je treba najprej predelati po:

(a) katerikoli metodi predelave; ali

(b) po metodi, in s parametri, ki zagotavljajo, da je proizvod skladen z mikrobiološkimi standardi, določenimi v odstavku 10 poglavja I.

B. Skladiščenje

4. Predelane živalske beljakovine je treba zapakirati in uskladiščiti v novih ali steriliziranih vrečah, ali pa uskladiščiti v primerno zgrajenih zabojnikih za proizvode v razsutem stanju.

5. Izvajati je treba zadovoljive ukrepe za zmanjšanje kondenzacije na minimum znotraj zabojnikov, tekočih trakov ali skladišč za proizvode v razsutem stanju.

6. Proizvodi v tekočih trakovih, skladiščih za proizvode v razsutem stanju ter zabojnikih morajo biti zaščiteni pred nenamerno kontaminacijo.

7. Opremo za ravnanje s predelanimi živalskimi beljakovinami je treba vzdrževati v čistem in suhem stanju; imeti mora primerno število opazovalnih odprtin za preverjanje čistosti opreme. Vse priprave za skladiščenje je treba redno prazniti in čistiti, glede na zahteve proizvodnje.

8. Predelane živalske beljakovine je treba hraniti na suhem. Preprečevati je treba puščanja in kondenzacijo v območju skladiščenja.

C. Uvoz

9. Države članice morajo odobriti uvoz predelanih živalskih beljakovin:

(a) če izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu II Priloge XI ali, v primeru ribje moke, navedenih v seznamu v delu III Priloge XI;

(b) če izvirajo iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) če so proizvedene v skladu s to uredbo; in

(d) če jih spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

10. Pred sprostitvijo pošiljk v prosti pretok znotraj Skupnosti morajo pristojni organi vzorčiti uvozne pošiljke predelanih živalskih beljakovin na mejni kontrolni točki, za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz odstavka 10 poglavja I. Pristojni organi morajo:

(a) vzorčiti vsako pošiljko proizvodov, ki se prevažajo v razsutem stanju; in

(b) naključno vzorčiti pošiljke proizvodov, zapakiranih v proizvodnem obratu izvora.

11. V primeru negativnih rezultatov šestih zaporednih testov pošiljk proizvodov v razsutem stanju, ki izvirajo iz določene tretje države, lahko pristojni organi naključno vzorčijo nadaljnje pošiljke proizvodov v razsutem stanju iz te tretje države. Če je eden od teh naključnih vzorcev pozitiven, morajo pristojni organi, ki izvajajo vzorčenje, o tem obvestiti pristojne organe v državi izvora, da lahko uvedejo ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. Pristojni organi v državi izvora morajo o teh ukrepih obvestiti pristojne organe, ki izvajajo vzorčenje. V primeru nadaljnjega pozitivnega rezultata iz istega vira morajo pristojni organi vzorčiti vsako pošiljko iz istega vira, dokler ne dobijo negativnih rezultatov šestih zaporednih testov.

12. Pristojni organi morajo najmanj dve leti hraniti evidence o rezultatih vzorčenj, izvedenih na vseh pošiljkah, ki so bile vzorčene.

13. Če je pošiljka pozitivna na salmonelo, jo je treba bodisi:

(a) obravnavati v skladu s postopkom, določenim v členu 17(2)(a) Direktive 97/78/ES [1]; bodisi

(b) ponovno predelati v predelovalnem obratu, odobrenem v skladu s to uredbo, ali dekontaminirati z obdelavo, ki jo odobrijo pristojni organi. Seznam dovoljenih obdelav se lahko uvede v skladu s postopkom iz člena 33(2). Pošiljka se sme sprostiti šele po obdelavi, in testiranju na salmonelo, ki ga izvedejo pristojni organi v skladu z odstavkom 10 poglavja I, z negativnim rezultatom.

POGLAVJE III Posebne zahteve za proizvode iz krvi

Poleg splošnih pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Surovine

1. Le kri v skladu z odstavkom 1(a) in (b) člena 6 se sme uporabljati za proizvodnjo krvnih proizvodov.

B. Standardi predelave

2. Proizvode iz krvi je treba predelati po:

(a) katerikoli metodi predelave od 1 do 5 ali 7; ali

(b) metodi in s parametri, ki zagotavljajo skladnost proizvoda z mikrobiološkimi standardi, določenimi v odstavku 10 poglavja I.

C. Uvoz

3. Države članice morajo odobriti uvoz krvnih proizvodov, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu V Priloge XI;

(b) izvirajo iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) so bili proizvedeni v skladu s to uredbo; in

(d) jih spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

POGLAVJE IV Posebne zahteve za topljene maščobe in ribje olje

Poleg splošnih pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Standardi predelave

1. Topljene maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, je treba prečistiti tako, da najvišja dovoljena količina vseh preostalih netopnih nečistoč ne presega 0,15 masnega odstotka.

B. Uvoz topljenih maščob

2. Države članice morajo odobriti uvoz topljenih maščob, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu IV Priloge XI;

(b) izvirajo iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) so bile proizvedene v skladu s to uredbo;

(d) bodisi:

(i) so v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prašičev, in izvirajo iz države ali dela ozemlja države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih, in proste klasične prašičje kuge ter afriške prašičje kuge v predhodnih 12 mesecih;

(ii) so v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz perutnine, in izvirajo iz države ali dela ozemlja države, proste atipične kokošje kuge ter kokošje kuge v predhodnih šestih mesecih;

(iii) so v celoti ali delno pridobljene iz surovin, ki izvirajo iz prežvekovalcev, in izvirajo iz države ali dela ozemlja države, proste slinavke in parkljevke v predhodnih 24 mesecih, in proste goveje kuge v predhodnih12 mesecih; bodisi

(iv) če je v zadevnem, zgoraj opredeljenem obdobju prišlo do izbruha ene od zgoraj navedenih bolezni, so bile obdelane po enem od naslednjih procesov toplotne obdelave:

- najmanj 70 °C najmanj 30 minut, ali

- najmanj 90 °C najmanj 15 minut,

in so podrobni podatki s kritičnih kontrolnih točk evidentirani in shranjeni, da lahko lastnik, upravljavec ali njun predstavnik in, po potrebi, pristojni organi spremljajo potek delovanja obrata. Informacije morajo zajemati velikost delcev, kritično temperaturo in, če je primerno, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin ter stopnjo recikliranja maščob; in

(e) jih spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

C. Uvoz ribjega olja

3. Države članice morajo odobriti uvoz ribjega olja, če:

(a) izvira iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu III Priloge XI;

(b) izvira iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) je bilo proizvedeno v skladu s to uredbo; in

(d) ga spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

D. Higienske zahteve

4. Če se topljene maščobe ali ribje olje pakirajo, jih je treba zapakirati v nove ali očiščene zabojnike ter uvesti vse zaščitne ukrepe za preprečitev ponovne kontaminacije. Če je predviden prevoz proizvodov v razsutem stanju, je treba pred uporabo pregledati in preveriti očiščenost cevovodov, črpalk in rezervoarjev za proizvode v razsutem stanju ter vseh drugih zabojnikov za proizvode v razsutem stanju ali cestnih cistern za prevažanje proizvodov v razsutem stanju iz proizvodnega obrata bodisi neposredno na ladjo ali v kopenske rezervoarje ali neposredno v obrate.

POGLAVJE V Posebne zahteve za mleko, proizvode na osnovi mleka ter kolostrum

Poleg splošnih pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Standardi predelave

1. Surovo mleko in kolostrum se morata pridobivati pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezna jamstva v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Taki pogoji se lahko vzpostavijo v skladu s postopkom iz člena 33(2).

2. Mleko ali obdelane ali predelane mlečne izdelke je treba toplotno obdelati pri najmanj 72 °C najmanj 15 sekund, ali v katerem koli drugem razmerju temperature in časa z vsaj enakovrednim toplotnim učinkom, ki zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, čemur sledi:

(a) v primeru mleka v prahu ali mlečnih izdelkov v prahu, postopek sušenja; ali

(b) v primeru kislih/fermentiranih mlečnih izdelkov, postopek, v katerem se pH zniža in zadrži najmanj eno uro na vrednosti, manjši od 6.

3. Poleg zahtev, določenih v odstavku 2, morajo mleko v prahu ali mlečni izdelki v prahu izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) po zaključenem procesu sušenja je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečitev kontaminacije proizvodov; in

(b) končne proizvode je treba:

(i) zapakirati v nove zabojnike; ali

(ii) v primeru prevoza proizvodov v razsutem stanju, prevažati v vozilih ali zabojnikih, razkuženih s sredstvom, ki ga odobrijo pristojni organi še pred polnjenjem z mlekom, proizvodi na osnovi mleka ali s kolostrumom.

B. Uvoz

4. Države članice morajo odobriti uvoz mleka in proizvodov na osnovi mleka, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu I Priloge XI;

(b) v primeru mleka in proizvodov na osnovi mleka iz tretjih držav ali delov tretjih držav, navedenih v stolpcu B Priloge k Odločbi 95/340/ES [1] Odločba Komisije 95/340/ES z dne 27. julija 1995 o uvedbi začasnega seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mleka in izdelkov na osnovi mleka, in preklicu Odločbe 94/70/ES (UL L 200, 24.8.1995, str. 38). Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/584/ES (UL L 255, 9.10.1996, str. 20)., so bili obdelani po postopku pasterizacije, ki zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, in jih spremlja zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem, določenim v poglavju 2(A) Priloge X;

(c) v primeru proizvodov na osnovi mleka z vrednostjo pH, znižano pod 6, iz tretjih držav ali delov tretjih držav, navedenih v stolpcu C Priloge k Odločbi 95/340/ES, so bili najprej obdelani po postopku pasterizacije, ki zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, in jih spremlja zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem, določenim v Poglavju 2(B) Priloge X;

(d) v primeru mleka in proizvodov na osnovi mleka iz tretjih držav ali delov tretjih držav, navedenih v stolpcu C Priloge k Odločbi 95/340/ES, so bili najprej obdelani po postopku sterilizacije ali dvakratne toplotne obdelave, pri čemer vsak od postopkov obdelave sam po sebi zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, in jih spremlja zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem, določenim v poglavju 2(C) Priloge X; in

(e) izvirajo iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4).

5. Mleko in proizvodi na osnovi mleka iz tretjih držav ali delov tretjih držav, navedenih v stolpcu C Priloge k Odločbi 95/340/ES, v katerih je prišlo do izbruha slinavke in parkljevke v zadnjih 12 mesecih ali se je izvajalo cepljenje proti slinavki in parkljevki v zadnjih 12 mesecih, morajo biti pred vnosom na ozemlje Skupnosti bodisi:

(a) obdelani po postopku sterilizacije, po katerem je dosežena vrednost Fc enako ali več od 3; bodisi

(b) obdelani po postopku začetne toplotne obdelave z učinkom segrevanja, najmanj enakim tistemu, doseženemu po postopku pasterizacije pri najmanj 72 °C najmanj 15 sekund, in zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, čemur sledi:

(i) drugi postopek toplotne obdelave z učinkom segrevanja, vsaj enakim tistemu, doseženemu s postopkom začetne toplotne obdelave, ki zagotovi negativno reakcijo testa na fosfatazo, in mu sledi, v primeru mleka v prahu ali proizvodov na osnovi mleka, postopek sušenja, bodisi

(ii) postopek acidifikacije, ki ohranja vrednost pH pod 6 najmanj eno uro.

6. Če se ugotovi tveganje zaradi vnosa eksotične bolezni ali kakršno koli drugo tveganje za zdravje živali, se lahko uvedejo dodatni pogoji za zaščito zdravja živali v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE VI Posebne zahteve za želatino in hidrolizirane beljakovine

Poleg splošnih pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Standardi predelave za želatino

1. (a) Želatino je treba proizvajati po postopku, ki zagotavlja, da se nepredelane snovi kategorije 3 obdelajo po postopku s kislino ali lugom, čemur sledi eno ali več izpiranj. Naknadno je treba prilagoditi pH. Želatina se izloči z zaporednim enkratnim ali večkratnim segrevanjem, ki mu sledi prečiščevanje s filtriranjem in sterilizacijo.

(b) Po obdelavi s postopki iz pododstavka (a) se želatina lahko obdela po postopku sušenja in, če je primerno, po postopku obdelave v prah ali stiskanja v lističe.

(c) Prepovedana je uporaba konzervansov, razen žveplovega dioksida in vodikovega peroksida.

2. Embaliranje, pakiranje, skladiščenje in prevoz želatine morajo potekati pri zadovoljivih higienskih pogojih. Zlasti:

(a) mora biti na voljo prostor za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje;

(b) morata embaliranje in pakiranje potekati v prostoru ali območju, določenem v ta namen;

in

(c) enote embalaže in pakiranj, ki vsebujejo želatino, morajo biti opremljene z besedilom: "želatina, primerna za prehrano živali".

B. Standardi predelave za hidrolizirane beljakovine

3. Hidrolizirane beljakovine je treba proizvajati po proizvodnem postopku, ki zajema ustrezne ukrepe za zmanjšanje kontaminacije na minimum snovi kategorije 3 v surovem stanju. Pripravi snovi kategorije 3 v surovem stanju, v razsolu, z luženjem ter temeljitim pranjem mora slediti:

(a) izpostavljenost snovi pH nad 11 v času več kot treh ur, pri temperaturi nad 80 °C, in naknadni toplotni obdelavi pri več kot 140 °C v času 30 minut, pri več kot 3,6 barih;

(b) izpostavljenost snovi pH vrednosti od 1 do 2, čemur sledi vrednost pH nad 11, in nato toplotna obdelava pri 140 °C v času 30 minut, pri 3 barih; ali

(c) enakovreden proizvodni postopek, odobren v skladu s postopkom iz člena 33(2).

C. Uvoz

4. Države članice morajo odobriti uvoz želatine in hidroliziranih beljakovin, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu XI Priloge X;

(b) izvirajo iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) so bile proizvedene v skladu s to uredbo; in

(d) jih spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

POGLAVJE VII Posebne zahteve za dikalcijev fosfat

Poleg pogojev, določenih v poglavju I, se uporabijo naslednji pogoji.

A. Standardi predelave

1. Dikalcijev fosfat je treba proizvajati po postopku:

(a) ki zagotavlja, da se vse kosti kategorije 3 popolnoma zdrobijo in razmastijo z vročo vodo in obdelajo z razredčeno klorovodikovo kislino (z najmanjšo koncentracijo 4 % in z vrednostjo pH manj od 1,5) v obdobju najmanj dveh dni;

(b) ki mu sledi obdelava pridobljene fosforne raztopine z apnom, in povzroči, da se obori dikalcijev fosfat, pri vrednosti pH od 4 do 7; in

(c) ki mu na koncu sledi zračno sušenje oborine v obdobju 15 minut, z vhodno temperaturo od 270 do 325 °C in izhodno temperaturo med 60 in 65 °C,

ali po enakovrednem postopku, odobrenem v skladu s postopkom iz člena 33(2).

B. Uvoz

2. Države članice morajo odobriti uvoz dikalcijevega fosfata, če:

(a) izvira iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu XI Priloge X;

(b) izvira iz predelovalnega obrata, navedenega v seznamu iz člena 29(4);

(c) je bil proizveden v skladu s to uredbo; in

(d) ga spremlja zdravstveno spričevalo, kakor je predvideno v členu 29(6).

[1] Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

ZAHTEVE ZA DAJANJE NA TRG HRANE ZA HIŠNE ŽIVALI, PASJIH ŽVEČILK IN TEHNIČNIH PROIZVODOV

POGLAVJE I Zahteve za odobritev hrane za hišne živali ter tehničnih obratov

Obrati, ki proizvajajo hrano za hišne živali, pasje žvečilke in tehnične proizvode, razen organskih gnojil, sredstev za izboljšanje tal ter maščobnih derivatov, pridobljenih iz snovi kategorije 2, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

1. imeti morajo primerne objekte in naprave za popolnoma varno skladiščenje ter obdelavo vhodnih snovi; in

2. imeti morajo primerne objekte in naprave za odstranjevanje neuporabljenih stranskih živalskih proizvodov, ki ostajajo po proizvodnji proizvodov v skladu s to uredbo, ali pa morajo te snovi pošiljati v predelovalni obrat ali sežigalnico ali sosežigalnico, v skladu s to uredbo.

POGLAVJE II Zahteve za hrano za hišne živali in pasje žvečilke

A. Surovine

1. Edini stranski živalski proizvodi, ki jih je dovoljeno uporabljati za pridobivanje hrane za hišne živali in pasjih žvečilk, so tisti iz člena 6(1)(a) do (j). Surovo hrano za hišne živali pa je dovoljeno proizvajati le iz stranskih živalskih proizvodov iz člena 6(1)(a).

B. Standardi predelave

2. Konzervirano hrano za hišne živali je treba obdelati po postopku toplotne obdelave, ki doseže najmanj vrednost Fc 3.

3. Predelano hrano za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, je treba obdelati s postopkom toplotne obdelave pri najmanj 90 °C, enakomerno razporejeno po vsej snovi. Po obdelavi je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije proizvoda. Proizvod je treba zapakirati v nove enote pakiranja.

4. Med predelavo je treba pasje žvečilke obdelati po postopku toplotne obdelave, ki zagotavlja uničenje patogenih organizmov (vključno s salmonelo). Po obdelavi je treba uvesti vse varnostne ukrepe za preprečevanje kontaminacije proizvoda. Proizvod je treba zapakirati v nove enote pakiranja.

5. Surova hrana za hišne živali mora biti zapakirana v nove enote pakiranja, ki preprečujejo vsakršno puščanje. Uvesti je treba učinkovite ukrepe za preprečevanje kontaminacije proizvodov v celotni proizvodni verigi, vse do njihove prodaje. Besedilo: "le hrana za hišne živali" mora biti jasno in čitljivo navedeno na vsaki enoti pakiranja.

6. Med proizvodnjo in/ali skladiščenjem (pred odpošiljanjem) je treba odvzemati naključne vzorce za preverjanje skladnosti z naslednjimi standardi:

Salmonela: odsotnost v 25 g: n = 5, c = 0, m = 0, M = 0

pri čemer je:

n = število enot, ki sestavljajo vzorec;

m = mejna vrednost števila bakterij; rezultati preiskav so ustrezni, če število bakterij v vseh enotah vzorca ne presega vrednosti m;

M = najvišja dopustna vrednost števila bakterij; rezultati so neustrezni, če je število bakterij v eni ali več enotah vzorca enak vrednosti M ali več; in

c = število enot vzorca, pri katerih je lahko število bakterij med m in M, ko se vzorec v celoti še vedno oceni kot ustrezen, pod pogojem, da je bakterijska vrednost v ostalih enotah vzorca m ali manj.

C. Uvoz

7. Države članice morajo odobriti uvoz hrane za hišne živali in pasjih žvečilk, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu X Priloge XI;

(b) izvirajo iz obratov za proizvodnjo hrane za hišne živali, ki jih odobrijo pristojni organi tretje države, in izpolnjujejo pogoje, določene s to uredbo;

(c) so bile proizvedene v skladu s to uredbo;

(d) jih spremlja:

(i) v primeru konzervirane hrane za hišne živali, zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 3(A) Priloge X;

(ii) v primeru predelane hrane za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali, zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 3(B) Priloge X;

(iii) v primeru pasjih žvečilk, zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 3(C) Priloge X; ali

(iv) v primeru surove hrane za hišne živali, zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 3(D) Priloge X.

POGLAVJE III Zahteve za gnoj, predelani gnoj in predelane proizvode iz gnoja

I. Nepredelani gnoj

A. Trgovanje

1. (a) Trgovanje z nepredelanim gnojem vseh vrst živali, z izjemo perutnine ali kopitarjev, je prepovedana, razen gnoja:

(i) iz območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi nevarne nalezljive bolezni; in

(ii) namenjenega uporabi, pod nadzorom pristojnih organov, na zemljišču, ki je del enega samega kmetijskega gospodarstva, katero se nahaja na obeh straneh meje med dvema državama članicama.

(b) Pristojni organi lahko priznajo posebno odobritev za vnos na svoje ozemlje:

(i) gnoja, namenjenega predelavi v tehničnem obratu ali obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje, ki ga odobrijo pristojni organi v skladu s to uredbo, z namenom pridobivanja proizvodov iz oddelka II v nadaljevanju. Pri priznavanju odobritve takim obratom morajo pristojni organi upoštevati izvor gnoja; ali

(ii) gnoja, namenjenega uporabi na zemljišču na kmetijskem gospodarstvu. Taka trgovanje lahko poteka le s soglasjem pristojnih organov države članice izvora ter namembne države članice. Pri odločanju o tem, ali naj dajo soglasje, morajo pristojni organi zlasti pretehtati vprašanja o izvoru gnoja, njegovi namembnosti, vprašanja v zvezi z zdravstvenim varstvom živali ter varnostna vprašanja.

V takih primerih mora gnoj spremljati zdravstveno spričevalo v skladu z vzorcem, določenim po postopku iz člena 33(2).

2. Za trgovino z nepredelanim gnojem perutnine veljajo naslednji pogoji:

(a) gnoj mora izvirati iz območja, za katerega ne veljajo omejitve zaradi atipične kokošje kuge ali kokošje kuge;

(b) poleg tega nepredelanega gnoja iz jat perutnine, cepljenih proti atipični kokošji kugi, ni dovoljeno pošiljati v regijo, ki si je pridobila status regije, kjer se ne izvaja cepljenje proti atipični kokošji kugi v skladu s členom 15(2) Direktive 90/539/EGS [1] Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino med državami članicami Evropske skupnosti in uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, str. 6). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2000/505/ES (UL L 201, 9.8.2000, str. 8).; in

(c) gnoj mora spremljati zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim po postopku iz člena 33(2).

3. Za trgovino z nepredelanim gnojem kopitarjev ni pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

B. Uvoz

4. Države članice morajo odobriti uvoz nepredelanega gnoja, če:

(a) izvira iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu IX Priloge XI;

(b) izpolnjuje, glede na zadevno živalsko vrsto, zahteve iz odstavka 1(a);

(c) ga spremlja zdravstveno spričevalo, predvideno v členu 29(6).

II. Predelani gnoj in proizvodi iz predelanega gnoja

A. Dajanje na trg

5. Za dajanje na trg predelanega gnoja in proizvodov iz predelanega gnoja veljajo naslednji pogoji:

(a) izvirati morajo iz tehničnega obrata, obrata za pridobivanje bioplinov ali obrata za kompostiranje, ki ga odobrijo pristojni organi v skladu s to uredbo;

(b) predhodno morajo biti obdelani po postopku toplotne obdelave pri najmanj 70 °C v času najmanj 60 minut, ali po enakovrednem postopku v skladu s pravili, določenimi po postopku iz člena 33(2);

(c) biti morajo:

(i) prosti salmonele (odsotnost salmonele v 25 g obdelanega proizvoda);

(ii) prosti Enterobacteriaceae (na podlagi števila aerobnih bakterij: < 1000 CFU/gram obdelanega proizvoda); in

(iii) predhodno obdelani za zmanjšanje števila bakterij, ki tvorijo spore, in toksinov; in

(d) uskladiščeni tako, da se po njihovi predelavi popolnoma prepreči kontaminacija ali sekundarna okužba ter dostop vlage. Skladiščiti jih je treba v:

(i) dobro zatesnjenih in izoliranih silosih; ali

(ii) primerno zatesnjenih pakiranjih (plastičnih vrečah ali oktabinah).

B. Uvoz

6. Države članice morajo odobriti uvoz predelanega gnoja in proizvodov iz predelanega gnoja, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu IX Priloge XI;

(b) izvirajo iz obrata, ki so ga odobrili pristojni organi tretje države, da izpolnjuje posebne pogoje, določene s to uredbo;

(c) izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5 zgoraj; in

(d) jih spremlja zdravstveno spričevalo, predvideno v členu 29(6).

III. Gvano

7. Za dajanje na trg gvana ni pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

POGLAVJE IV Zahteve za kri in krvne proizvode, uporabljene v tehnične namene, vključno s farmacevtskimi izdelki, diagnostiko in vitro ter laboratorijskimi reagenti, razen seruma kopitarjev

A. Dajanje na trg

1. Za dajanje na trg krvnih proizvodov, zajetih v tem poglavju, veljajo zahteve, določene v členu 20.

B. Uvoz

2. Za uvoz krvi veljajo zahteve, določene v poglavju XI.

3. Države članice morajo odobriti uvoz krvnih proizvodov, če:

(a) izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu VI Priloge XI;

(b) izvirajo iz obrata, ki so ga odobrili pristojni organi tretje države, da izpolnjuje posebne pogoje, določene s to uredbo; in

(c) jih spremlja zdravstveno spričevali, kakor je predvideno v členu 29(6); in bodisi

(d) izvirajo iz tretje države, kjer najmanj v zadnjih 24 mesecih ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke, ter nobenega primera vezikularnega stomatitisa, vezikularne bolezni prašičev, goveje kuge, kuge drobnice, mrzlice doline Rift, bolezni modrikastega jezika, konjske kuge, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge, atipične kokošje kuge ali kokošje kuge v zadnjih 12 mesecih pri dovzetnih vrstah živali, in kjer se ni izvajalo cepljenje proti navedenim boleznim najmanj v zadnjih 12 mesecih. Zdravstveno spričevalo se lahko pripravi in izpolni glede na vrsto živali, iz katerih so pridobljeni krvni proizvodi; ali

(e) v primeru krvnih proizvodov, pridobljenih iz govedi:

(i) ki izvirajo iz območja tretje države, katero izpolnjuje zahteve iz pododstavka (d), in iz katerega je dovoljen uvoz govedi, svežega mesa govedi ali govejega semena v skladu z zakonodajo Skupnosti. Kri, iz katere so proizvedeni taki proizvodi, mora izvirati iz govedi iz navedenega območja tretje države, in se mora zbirati:

- v klavnicah, odobrenih v skladu z zakonodajo Skupnosti,

ali

- v klavnicah, ki so jih odobrili in jih nadzorujejo pristojni organi tretje države. Naslov in številko odobritve takih klavnic je treba uradno sporočiti Komisiji ali državam članicam, ali pa ju navesti v zdravstvenem spričevalu;

(ii) ki so bili obdelani po enem od naslednjih postopkov za zagotovitev odsotnosti patogenov bolezni govedi, navedenih v pododstavku (d):

- toplotna obdelava pri temperaturi 65 °C najmanj tri ure, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka,

- obsevanje z 2,5 megaradov ali žarki gama, ki mu sledi kontrola učinkovitosti postopka,

- sprememba pH na pH 5 za dve uri, čemur sledi kontrola učinkovitosti postopka,

- toplotna obdelava pri najmanj 90 °C, enakomerno porazdeljena po vsej snovi, ki ji sledi kontrola učinkovitosti postopka, ali

- katerikoli drug postopek obdelave, predviden v skladu s postopkom iz člena 33(2); ali

(iii) ki izpolnjujejo zahteve, določene v poglavju X. V tem primeru pakiranja ni dovoljeno odpirati med skladiščenjem, tehnični obrat pa mora opraviti enega od postopkov obdelave iz točke (ii).

4. Če je potrebno, se lahko določijo posebni pogoji za uvoz proizvodov za uporabo v diagnostiki in vitro ter laboratorijske reagente, v skladu s postopkom iz člena 33(2).

POGLAVJE V Zahteve za serum kopitarjev

A. Surovine

1. Serum mora:

(a) izvirati od kopitarjev, ki ne kažejo nobenih znakov nevarnih prenosljivih bolezni, navedenih v Direktivi 90/426/EGS [1] Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2001/298/ES (UL L 102, 12.4.2001, str. 63). ali katerih koli drugih nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetni kopitarji; in

(b) biti pridobljen v enotah ali centrih, za katere ne veljajo zdravstvene omejitve skladno z navedeno direktivo.

B. Uvoz

2. Države članice morajo odobriti uvoz seruma kopitarjev, če:

(a) izvira iz kopitarjev, rojenih in vzrejenih v tretji državi, iz katere je odobren uvoz konj za zakol;

(b) je pridobljen, predelan in se pošilja v skladu z naslednjimi pogoji:

(i) izvira iz države, kjer je treba obvezno prijaviti naslednje bolezni: konjsko kugo, spolno kugo konj, smrkavost, encefalomielitis pri kopitarjih (vse vrste, vključno z venezuelskim encefalomielitisom – VEE), kužno malokrvnost, vezikularni stomatitis, steklino, vranični prisad;

(ii) je pridobljen, pod nadzorom veterinarja, iz kopitarjev, ki so bili v času zbiranja prosti kliničnih znakov infekcijskih nalezljivih bolezni;

(iii) je pridobljen iz kopitarjev, ki so od rojstva bivali na ozemlju ali, v primeru uradne regionalizacije v skladu z zakonodajo Skupnosti, na delih ozemlja tretje države, kjer:

- ni bilo pojava venezuelskega encefalomielitisa pri kopitarjih v zadnjih dveh letih,

- ni bilo pojava spolne kuge konj v zadnjih šestih mesecih, in

- ni bilo pojava smrkavosti v zadnjih šestih mesecih;

(iv) je pridobljen iz kopitarjev, ki niso nikoli bivali na gospodarstvu, za katerega so veljale prepovedi v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ali kjer:

- v primeru encefalomielitisa pri kopitarjih, je bil datum, ko so bili zaklani vsi kopitarji, oboleli za to boleznijo, najmanj šest mesecev pred datumom zbiranja,

- v primeru kužne malokrvnosti, so bile vse okužene živali zaklane, preostale živali pa so pokazale negativno reakcijo na dva Cogginsova testa, izvedena v presledku treh mesecev,

- v primeru vezikularnega stomatitisa, je bila prepoved preklicana najmanj šest mesecev pred datumom zbiranja,

- v primeru stekline, je bil zadnji evidentirani primer najmanj en mesec pred datumom zbiranja,

- v primeru vraničnega prisada, je bil zadnji evidentirani primer najmanj 15 dni pred datumom zbiranja, ali

- so bile vse živali iz vrst, dovzetnih za bolezen, ki so se nahajale na gospodarstvu, zaklane, in prostori razkuženi, najmanj 30 dni pred datumom zbiranja (ali, v primeru vraničnega prisada, najmanj 15 dni prej);

(v) so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev kontaminacije s patogenimi organizmi med pridobivanjem seruma, ravnanjem z njim ter pakiranjem;

(vi) je zapakiran v zatesnjenih neprepustnih zabojnikih, jasno označenih s "serum kopitarjev" ter številko registracije obrata zbiranja;

(c) izvira iz obrata, ki so ga odobrili pristojni organi tretje države, da izpolnjuje posebne pogoje, določene s to uredbo; in

(d) ga spremlja zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 4 Priloge X.

POGLAVJE VI Zahteve za kože kopitarjev in parkljarjev

A. Področje uporabe

1. Določbe v tem poglavju se ne uporabijo za:

(a) kože velikih in majhnih kopitarjev in parkljarjev, ki izpolnjujejo zahteve Direktive Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa [1] UL L 121, 29.7.1964, str. 2012. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/23/ES (UL L 243, 11.10.1995, str. 7).;

(b) kože kopitarjev in parkljarjev, obdelane po celotnem postopku strojenja;

(c) "wet blue";

(d) "piklane nestrojene kože"; in

(e) lužene kože (obdelane z apnom in v razsolu pri vrednosti pH od 12 do 13 najmanj osem ur).

2. V obsegu, opredeljenem v odstavku 1, se določbe iz tega poglavja uporabijo za sveže, hlajene in obdelane kože. V tem poglavju "obdelane kože majhnih in velikih živali" pomeni kože živali, ki so:

(a) posušene;

(b) suho nasoljene ali mokro nasoljene najmanj 14 dni pred pošiljanjem;

(c) nasoljene sedem dni v morski soli z dodatkom 2 % natrijevega karbonata;

(d) se sušile 42 dni pri temperaturi najmanj 20 °C; ali

(e) konzervirane po postopku, razen strojenja, opredeljenem v skladu s postopkom iz člena 33(2).

B. Trgovanje

3. Za trgovino s svežimi ali hlajenimi kožami veljajo isti zdravstveni pogoji kot za sveže meso v skladu z Direktivo Sveta 72/461/EGS z dne 12. decembra 1972 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom med državami članicami Evropske skupnosti [2] UL L 302, 31.12.1972, str. 24. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994..

4. Trgovanje z obdelanimi kožami se odobri pod pogojem, da vsako pošiljko spremlja komercialni dokument, predviden v Prilogi II, in potrjuje, da:

(a) so bile kože obdelane v skladu z odstavkom 2; in

(b) pošiljke niso bile v stiku z drugimi živalskimi proizvodi ali živimi živalmi, ki predstavljajo tveganje za širjenje nevarne transmisivne bolezni.

C. Uvoz

5. Države članice morajo odobriti uvoz svežih ali hlajenih kož, če:

(a) so pridobljene z živali, opredeljenih v členu 6(1)(b) ali (c);

(b) izvirajo iz tretje države, ali v primeru regionalizacije v skladu z zakonodajo Skupnosti, iz dela tretje države, iz katere je odobren uvoz vseh kategorij svežega mesa ustreznih živalskih vrst, in ki:

(i) je najmanj 12 mesecev pred pošiljanjem prosta naslednjih bolezni:

- klasične prašičje kuge,

- afriške prašičje kuge, in

- goveje kuge, in

(ii) je najmanj 24 mesecev pred pošiljanjem prosta slinavke in parkljevke, in kjer se v zadnjih 12 mesecih pred pošiljanjem ni izvajalo cepljenje proti slinavki in parkljevki;

(c) so pridobljene:

(i) z živali, ki so bivale na ozemlju države izvora najmanj tri mesece pred zakolom, ali od rojstva v primeru živali, mlajših od treh mesecev;

(ii) v primeru kož parkljarjev, z živali, ki izvirajo s posestev, kjer ni bilo izbruha slinavke in parkljevke v zadnjih 30 dneh, in v okolici katerega v polmeru 10 km ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke v 30 dneh;

(iii) v primeru kož prašičev, z živali, ki izvirajo s posestev, kjer ni bilo izbruha vezikularne bolezni prašičev v zadnjih 30 dneh, ali klasične ali afriške prašičje kuge v zadnjih 40 dneh, in v okolici katerega v polmeru 10 km ni bilo nobenega primera navedenih bolezni v 30 dneh; ali

(iv) z živali, ki so bile veterinarsko pregledane pred zakolom v klavnici v 24 urah pred zakolom in niso kazale nobenih znakov slinavke in parkljevke, goveje kuge, klasične prašičje kuge, afriške prašičje kuge ali vezikularne bolezni prašičev;

(d) so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev njihove ponovne kontaminacije s patogenimi organizmi; in

(e) jih spremlja spričevalo, skladno z vzorcem, določeno v poglavju 5(A) Priloge X.

6. Države članice morajo odobriti uvoz obdelanih kož, če:

(a) so pridobljene z živali iz člena 6(1)(b), (c) ali (k);

(b) jih spremlja spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 5(B) Priloge X;

(c) so pridobljene bodisi:

(i) z živali, ki izvirajo iz regije tretje države ali iz tretje države, za katero v skladu z zakonodajo Skupnosti ne veljajo omejitve zaradi izbruha nevarne prenosljive bolezni, za katero so dovzetne živali iz zadevnih vrst, in so bile obdelane v skladu z odstavkom 2; bodisi

(ii) z živali, ki izvirajo iz drugih regij tretje države ali iz drugih tretjih držav, in so bile obdelane v skladu z odstavkom 2(c) ali (d); bodisi

(iii) s prežvekovalcev, in so bile obdelane v skladu z odstavkom 2 in so se ločeno skladiščile 21 dni ali so se neprekinjeno prevažale 21 dni. V tem primeru se spričevalo iz pododstavka (b) zamenja z izjavo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 5(C) Priloge X, ki navaja oziroma potrjuje, da so bile izpolnjene opredeljene zahteve;

(d) v primeru nasoljenih kož, ki se prevažajo z ladjo, so bile surove kože nasoljene pred uvozom v obdobju, navedenem v spričevalu, ki spremlja pošiljko; in

(e) pošiljka ni bila v stiku z drugimi živalskimi proizvodi ali živimi živalmi, ki predstavljajo tveganje za razširitev nevarne prenosljive bolezni.

7. Sveže, hlajene ali obdelane kože kopitarjev in parkljarjev je treba uvažati v zabojnikih, cestnih prevoznih sredstvih, železniških vagonih ali balah, ki jih zaplombirajo pristojni organi tretje države pošiljateljice.

POGLAVJE VII Zahteve za lovske trofeje

A. Surovine

1. Brez poseganja v ukrepe, sprejete skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi [1] UL L 61, 3.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije št. 1579/2001 (UL L 209, 2.8.2001, str. 14)., za lovske trofeje:

(a) divjih kopitarjev in parkljarjev ter ptic, obdelane po celotnem postopku prepariranja, ki zagotavlja njihovo konzerviranje pri prostorski temperaturi; in

(b) drugih živalskih vrst, razen kopitarjev in parkljarjev ter ptic,

ne veljajo nobene prepovedi ali omejitve iz razlogov zdravstvenega varstva živali.

2. Brez vpliva na ukrepe, sprejete skladno z Uredbo (ES) št. 338/97, veljajo za lovske trofeje divjih kopitarjev in parkljarjev ter ptic, ki niso obdelane po postopku iz odstavka 1(a), naslednji pogoji. Morajo:

(a) biti pridobljene iz živali, ki izvirajo iz območja, za katero ne veljajo omejitve zaradi prisotnosti nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst; ali

(b) izpolnjevati pogoje, določene v odstavku 3 ali 4, če so pridobljene iz živali, ki izvirajo iz območja, za katero veljajo omejitve zaradi prisotnosti nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst.

3. Pri lovskih trofejah, ki sestoje le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja ali zobovja, je treba trofeje:

(a) najprej prekuhati v vreli vodi v ustreznem času, za zagotovitev, da se odstranijo vsakršne snovi, razen kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja ali zobovja;

(b) najprej razkužiti s sredstvom, ki ga odobrijo pristojni organi, zlasti z vodikovim peroksidom v primeru delov, ki sestoje iz kosti;

(c) zapakirati takoj po obdelavi, da ne pridejo v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije; in

(d) opremiti s spremnim dokumentom ali zdravstvenim spričevalom, ki potrjuje, da so bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

4. Pri lovskih trofejah, ki sestoje le iz kož velikih in majhnih živali, je treba trofeje:

(a) najprej bodisi:

(i) posušiti; ali

(ii) suho ali mokro nasoliti za najmanj 14 dni pred pošiljanjem; bodisi

(iii) konzervirati po postopku, razen strojenja, odobrenem v skladu s postopkom iz člena 33(2);

(b) zapakirati takoj po obdelavi, da ne pridejo v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije; in

(c) opremiti s spremnim dokumentom ali zdravstvenim spričevalom, ki potrjuje, da so bili izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji.

B. Uvoz

5. Države članice morajo odobriti uvoz obdelanih lovskih trofej iz divjih ptic in kopitarjev in parkljarjev, ki sestoje le iz kosti, rogov, kopit, krempljev, rogovja, zobovja, kož velikih ali majhnih živali, iz tretjih držav, če:

(a) jih spremlja zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 6(A) Priloge X; in

(b) so skladne z zahtevami iz odstavkov 3 in 4. V primeru suho nasoljenih ali mokro nasoljenih kož, ki se prevažajo z ladjo, pa kož ni treba nasoliti 14 dni pred pošiljanjem, pod pogojem, da so bile nasoljene 14 dni pred uvozom.

6. Države članice morajo, v skladu z zahtevami iz odstavka 7, odobriti uvoz lovskih trofej iz divjih ptic ter kopitarjev in parkljarjev, ki sestoje iz popolnih anatomskih delov, ki niso bile obdelane po nobenem postopku, iz tretjih držav:

(a) navedenih v enem od seznamov v Prilogi k Odločbi Komisije 94/86/ES z dne 16. februarja 1994 o izdelavi začasnega seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovolijo uvoz divjačine [1] UL L 44, 17.2.1994, str. 33.; in

(b) iz katerih je odobren uvoz vseh kategorij svežega mesa ustreznih živalskih vrst.

7. Države članice morajo odobriti uvoz lovskih trofej iz odstavka 6, če:

(a) so pridobljene iz živali, ki izvirajo iz območja, za katero ne veljajo omejitve zaradi prisotnosti nevarnih prenosljivih bolezni, za katere so dovzetne živali iz zadevnih vrst;

(b) so bile zapakirane takoj po obdelavi, da ne pridejo v stik z drugimi proizvodi živalskega izvora, ki bi jih lahko kontaminirali, v posamezna, prosojna in zaprta pakiranja, za preprečitev vsakršne naknadne kontaminacije; in

(c) jih spremlja zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določeno v poglavju 6(B) Priloge X.

POGLAVJE VIII Zahteve za volno, dlako, prašičje ščetine, perje in dele peres

A. Surovine

1. Nepredelana volna, nepredelana dlaka, nepredelane prašičje ščetine in nepredelano perje ter deli peres morajo biti pridobljeni iz živali, navedenih v členu 6(1)(c) ali (k). Varno morajo biti zaprti v pakiranju ter suhi. Prepovedani so premiki prašičjih ščetin iz regij, v katerih je afriška prašičja kuga endemična, razen prašičjih ščetin, ki so:

(a) prekuhane, barvane ali beljene; ali

(b) obdelane po drugem postopku, ki zagotavlja uničenje patogenov, pod pogojem, da se predloži ustrezen dokaz v obliki zdravstvenega spričevala, ki ga izda odgovorni veterinar v kraju izvora. Tovarniško pranje se ne sme šteti za obliko obdelave za namene te določbe.

2. Določbe iz odstavka 1 se ne uporabijo za okrasna peresa ali peresa:

(a) ki jih prevažajo potniki za zasebno uporabo; ali

(b) v obliki pošiljk, ki se pošiljajo zasebnikom v neindustrijske namene.

B. Uvoz

3. Države članice morajo odobriti uvoz prašičjih ščetin iz tretjih držav, ali v primeru regionalizacije v skladu z zakonodajo Skupnosti, iz regij tretjih držav, če:

(a) so prašičje ščetine pridobljene iz živali, ki izvirajo iz in so bile zaklane v klavnici v državi izvora; in

(b) bodisi:

(i) v kateri ni bilo nobenega primera afriške prašičje kuge v zadnjih 12 mesecih, in pošiljko spremlja zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 7(A) Priloge X; ali

(ii) v kateri so bili eden ali več primerov afriške prašičje kuge v zadnjih 12 mesecih, in pošiljko spremlja zdravstveno spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 7(B) Priloge X.

4. Države članice morajo odobriti uvoz nepredelane volne, dlake, perja in delov peres, če:

(a) so varno zaprti v pakiranju ter suhi; in

(b) se pošiljajo neposredno v tehnični obrat ali vmesni obrat ob pogojih, ki preprečujejo vsakršno širjenje patogenov.

POGLAVJE IX Zahteve za proizvode čebelarstva

A. Surovine

1. Proizvodi čebelarstva, namenjeni izključno uporabi v čebelarstvu:

(a) ne smejo izvirati iz območja, za katerega je bila izdana prepoved v zvezi s pojavom hude gnilobe čebelje zalege ali pršičavosti čebel, če si je, v primeru pršičavosti čebel, namembno območje pridobilo dodatna jamstva v skladu s členom 14(2) Direktive 92/65/EGS [1] Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS(UL L 268, 14.9.1992, str. 54). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2001/298/ES (UL L 102, 12.4.2001, str. 63).; in

(b) morajo izpolnjevati zahteve, določene v členu 8(a) Direktive 92/65/EGS.

Vsakršna odstopanja je treba vzpostaviti, po potrebi, v skladu s postopkom iz člena 33(2).

B. Uvoz

2. Države članice morajo odobriti uvoz proizvodov čebelarstva, namenjenih uporabi v čebelarstvu, če:

(a) komercialni dokument, ki spremlja pošiljko, vsebuje naslednje podatke:

(i) državo izvora;

(ii) ime proizvodnega obrata;

(iii) številko registracije proizvodnega obrata;

(iv) vrsto proizvodov; in

(v) navedbo: "Proizvodi čebelarstva, namenjeni izključni uporabi v čebelarstvu, ki izvirajo s gospodarstva, za katerega ne veljajo omejitve zaradi pojava bolezni čebel, in so se zbirali v središču območja v polmeru 3 kilometrov, za katero ne veljajo omejitve zaradi hude gnilobe čebelje zalege, ki je obvezno prijavljiva bolezen, najmanj 30 dni."; in

(b) je pristojni organ, ki izvaja nadzor v registriranem proizvodnem obratu, z žigom potrdil dokument.

POGLAVJE X Zahteve za kosti in proizvode iz kosti (razen kostne moke), rogove in proizvode iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvode iz kopit (razen moke iz kopit), namenjene drugim vrstam uporabe, kakor za snovi, ki sestavljajo hrano za živali, organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal

1. Države članice morajo odobriti uvoz kosti in proizvodov iz kosti (razen kostne moke), rogov in proizvodov iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopit in proizvodov iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo tehničnih proizvodov, če:

(a) so proizvodi posušeni pred izvozom, in ne ohlajeni ali zamrznjeni;

(b) se proizvodi prevažajo le po kopnem in po morju iz države izvora neposredno na mejno kontrolno točko v Skupnosti, in se ne pretovarjajo v nobeni luki ali kraju zunaj Skupnosti;

(c) se po kontrolnih pregledih dokumentov, predvidenih z Direktivo 97/78/ES, proizvodi prevažajo neposredno v tehnični obrat.

2. Vsako pošiljko mora spremljati:

(a) komercialni dokument, ki ga z žigom potrdi pristojni organ, ki izvaja nadzor v obratu izvora, vključno z naslednjimi podatki:

(i) državo izvora;

(ii) ime proizvodnega obrata;

(iii) vrsto proizvoda (posušene kosti/proizvodi iz posušenih kosti/posušeni rogovi/proizvodi iz posušenih rogov/posušena kopita/proizvodi iz posušenih kopit); in

(iv) dejstvo, da (je bil/se je) proizvod:

- pridobljen iz zdravih živali, zaklanih v klavnici, ali

- sušil 42 dni pri povprečni temperaturi najmanj 20 °C, ali

- segreval eno uro na najmanj 80 °C v jedru pred sušenjem, ali

- upepeljeval eno uro na najmanj 80 °C v jedru pred sušenjem, ali

- obdelan po procesu acidifikacije tako, da se pH ohrani pod 6 v jedru najmanj eno uro pred sušenjem, in

da ni namenjen na katerikoli stopnji, da bi se preusmeril za katero koli vrsto uporabe v hrani, v snoveh, ki sestavljajo hrano za živali, v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal; in

(b) naslednja izjava uvoznika, pripravljena najmanj v enem uradnem jeziku države članice, prek katere pošiljka prvič vstopa v Skupnost, in najmanj v enem uradnem jeziku namembne države članice:

+++++ TIFF +++++

3. Ob pošiljanju na ozemlje Skupnosti morajo biti snovi zapakirane v zatesnjenih zabojnikih ali vozilih ali se prevažati v razsutem stanju na ladji. Če se prevažajo v zabojnikih, morajo biti zabojniki, in v vseh primerih vsi spremni dokumenti, opremljeni z imenom in naslovom tehničnega obrata.

4. Po mejnem inšpekcijskem pregledu, predvidenem v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pravili, določenimi v členu 9(4) navedene direktive, se morajo snovi prepeljati neposredno v tehnični obrat.

5. Voditi je treba evidence o količini in vrsti snovi, med proizvodnjo, na način, ki zagotavlja, da so se snovi v resnici uporabile v predvidene namene.

POGLAVJE XI Stranski živalski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali ter farmacevtskih izdelkov in drugih tehničnih proizvodov

Države članice morajo odobriti uvoz stranskih živalskih proizvodov, namenjenih za proizvodnjo hrane za hišne živali, farmacevtskih izdelkov in drugih tehničnih proizvodov, če:

1. izvirajo iz tretjih držav, navedenih v seznamu v delu VII Priloge XI;

2. sestoje le iz stranskih živalskih proizvodov iz člena 6(1)(a);

3. so bili globoko zamrznjeni v obratu izvora;

4. so bili uvedeni vsi varnostni ukrepi za preprečitev ponovne kontaminacije s patogeni;

5. so bili zapakirani v novem pakiranju, ki preprečuje vsakršno puščanje;

6. jih spremlja spričevalo, skladno z vzorcem, določenim v poglavju 8 Priloge X; in

7. se po mejnem inšpekcijskem pregledu, predvidenem v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pravili, določenimi v členu 9(4) navedene direktive, prepeljejo bodisi:

(a) neposredno v obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali ali tehnični obrat, ki je predložil jamstvo, da bodo stranski živalski proizvodi uporabljeni le v dovoljene namene in da neobdelani ne bodo zapustili obrata; bodisi

(b) v vmesni obrat.

POGLAVJE XII Topljene maščobe za oleokemijske namene

Države članice morajo odobriti uvoz topljene maščobe, namenjene predelavi po metodi, ki izpolnjuje vsaj standarde enega od postopkov, opisanih v prilogi VI, Poglavje III, če:

1. se proizvod prevaža le po kopnem in morju iz države izvora neposredno na mejno kontrolno točko v Skupnosti;

2. se po kontrolnem pregledu dokumentov, predvidenih v Direktivi 97/78/ES, in v skladu s pravili, določenimi v členu 9(4) navedene direktive, proizvodi prepeljejo v oleokemijski obrat, kjer bodo predelani;

3. izjava, ki jo pripravi uvoznik, spremlja vsako pošiljko. V tej izjavi mora biti navedeno, da proizvodi, uvoženi v skladu s tem Poglavjem, ne bodo preusmerjeni za kakršno koli vrsto uporabe, razen za nadaljnjo predelavo po metodi, ki izpolnjuje vsaj standarde enega od postopkov, opisanih v poglavju III Priloge VI. To izjavo je treba predložiti pristojnim organom na mejni kontrolni točki v kraju prvega vstopa blaga v Skupnost, ki jo opremijo z uradnim zaznamkom, in mora nato spremljati pošiljko do oleokemijskega obrata.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

PRAVILA ZA UPORABO DOLOČENIH SNOVI KATEGORIJE 2 IN KATEGORIJE 3 ZA HRANJENJE DOLOČENIH ŽIVALI V SKLADU S ČLENOM 23(2)

1. Ta priloga se uporablja le za uporabnike ter zbirne centre, odobrene in registrirane v skladu s členom 23(2)(c)(iv), (vi) in (vii). V tej priloge "ustrezne snovi" pomeni stranske živalske proizvode, opredeljene v členu 23(2)(b) ter iz njih pridobljene proizvode.

2. Ustrezne snovi je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu s Prilogo II.

3. Zbirni centri morajo:

(a) izpolnjevati najmanj naslednje zahteve iz Priloge V:

(i) odstavke 1(a), (b), (c), (d) in (f), 2, 3 in 4 poglavja I; in

(ii) odstavke 1, 2, 4, 5 in 9 poglavja II; in

(b) imeti primerne objekte in naprave za uničevanje neuporabljenih nepredelanih ustreznih snovi, ali jih pošiljati v predelovalni obrat ali v sežigalnico ali sosežigalnico v skladu s to uredbo.

Države članice lahko odobrijo predelovalni obrat kategorije 2 za uporabo kot zbirni center.

4. Poleg evidenc, zahtevanih v skladu s Prilogo II, je treba v zvezi z ustreznimi snovmi voditi naslednje evidence:

(a) v primeru končnih uporabnikov, o uporabljeni količini ter datumu uporabe; in

(b) v primeru zbirnih centrov:

(i) o količini, obdelani v skladu z odstavkom 5;

(ii) ime in naslov vsakega končnega uporabnika, ki kupi snovi;

(iii) prostore/objekte, kamor se snovi pošiljajo za uporabo;

(iv) o odposlani količini; in

(v) datum pošiljanja snovi.

5. Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike z ustreznimi snovmi, razen z drobovino rib, morajo zagotoviti, da so:

(a) obdelane po enem od naslednjih postopkov obdelave (bodisi v zbirnem centru bodisi v klavnici, ki jo odobrijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Skupnosti):

(i) denaturirane z raztopino barvila, ki ga odobrijo pristojni organi. Raztopina mora biti tako močna, da je obarvanje uničene snovi jasno vidno, in da je celotna površina vseh delov snovi prekrita z raztopino bodisi s pomakanjem snovi v raztopino bodisi z razprševanjem raztopine po snovi ali z drugo vrsto nanosa;

(ii) sterilizirane, tj. prekuhane ali obdelane s paro pod tlakom, dokler vsak del snovi ni popolnoma prekuhan; ali

(iii) obdelane po drugem postopku obdelave, ki ga odobrijo pristojni organi; in

(b) zapakirane po obdelavi ter pred razpošiljanjem v pakiranju, ki je jasno in čitljivo označeno z imenom in naslovom zbirnega centra ter z navedbo: "neustrezno za prehrano ljudi".

--------------------------------------------------

PRILOGA X

VZORČNA ZDRAVSTVENA SPRIČEVALA ZA UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV DOLOČENIH STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV TER IZ NJIH PRIDOBLJENIH PROIZVODOV

POGLAVJE 1

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 2(A)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 2(B)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 2(C)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 3(A)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 3(B)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 3(C)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 3(D)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 4

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 5(A)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 5(B)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 5(C)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 6(A)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 6(B)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 7(A)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 7(B)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

POGLAVJE 8

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

SEZNAMI TRETJIH DRŽAV, IZ KATERIH DRŽAVE ČLANICE LAHKO ODOBRIJO UVOZ STRANSKIH ŽIVALSKIH PROIZVODOV, KI NISO NAMENJENI PREHRANI LJUDI

Vključitev države v enega od naslednjih seznamov je potrebni, vendar ne zadostni, pogoj za uvoz ustreznih proizvodov iz navedene države. Za uvoz morajo biti izpolnjene tudi ustrezne zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali ter javnozdravstvenim varstvom.

DEL I Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz mleka in proizvodov na osnovi mleka

Tretje države, navedene v stolpcu B ali stolpcu C Priloge k Odločbi 95/340/ES.

DEL II Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz predelanih živalskih beljakovin (razen ribje moke)

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL III Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz ribje moke in ribjega olja

Tretje države, navedene v Prilogi k Odločbi 97/296/ES.

DEL IV Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz topljenih maščob (razen ribjega olja)

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL V Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz krvnih proizvodov za uporabo v snoveh, ki sestavljajo hrano za živali

A. Krvni proizvodi, pridobljeni iz parkljarjev in kopitarjev

Tretje države, ali deli držav, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS, iz katerih je odobren uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih vrst živali.

B. Krvni proizvodi, pridobljeni iz drugih vrst živali

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL VI Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz krvnih proizvodov (razen kopitarjev), namenjenih za uporabo v tehničnih proizvodih in farmacevtskih izdelkih

A. Krvni proizvodi, pridobljeni iz parkljarjev in kopitarjev

Tretje države, ali deli držav, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS, iz katerih je odobren uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih vrst živali.

B. Krvni proizvodi, pridobljeni iz drugih vrst živali

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL VII Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz nepredelanih snovi za proizvodnjo hrane za hišne živali ter tehničnih proizvodov

A. Nepredelane snovi, pridobljene iz govedi, ovc, koz, prašičev ter kopitarjev

Tretje države, ali deli držav, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS, iz katerih je odobren uvoz vseh kategorij svežega mesa posameznih zadevnih vrst živali.

B. Nepredelane snovi, pridobljene iz perutnine

Tretje države, iz katerih države članice odobrijo uvoz svežega mesa perutnine.

C. Nepredelane snovi, pridobljene iz drugih vrst živali

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL VIII Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz neobdelanih prašičjih ščetin

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

DEL IX Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz gnoja za tretiranje tal

A. Predelani proizvodi iz gnoja

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS.

B. Predelani gnoj kopitarjev

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS za žive kopitarje.

C. Nepredelani gnoj perutnine

Tretje države, iz katerih države članice odobrijo uvoz svežega mesa perutnine.

DEL X Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz hrane za hišne živali in pasjih žvečilk

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS, in naslednje države:

(LK) Šrilanka [1]

(JP) Japonska [2]

(TW) Tajvan [3].

DEL XI Seznam tretjih držav, iz katerih države članice lahko odobrijo uvoz želatine, hidroliziranih beljakovin in dikalcijevega fosfata

Tretje države, navedene v delu I Priloge k Odločbi 79/542/EGS, in naslednje države:

(KR) Republika Koreja [4]

(MY) Malezija [5]

(PK) Pakistan [6]

(TW) Tajvan [7].

[1] Le pasjih žvečilk, pridobljenih iz kož parkljarjev in kopitarjev.

[2] Le predelane hrane za okrasne ribice.

[3] Le predelane hrane za okrasne ribice.

[4] Le želatine.

[5] Le želatine.

[6] Le želatine.

[7] Le želatine.

--------------------------------------------------