32002R1697

Uredba Sveta (ES) št. 1697/2002

z dne 23. septembra 2002

o uvedbi protidampinških dajatev za uvoz nekaterih šivanih cevi iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom iz Češke republike, Poljske, Tajske, Turčije in Ukrajine

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljevanju "osnovna uredba") in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 540/2002 [2] (v nadaljevanju "začasna uredba") uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz določenih šivanih cevi iz železa ali nelegiranega jekla, ki spadajo pod oznake KN ex73063051, ex73063059, ex73063071 in ex73063078 (TARIC oznake 7306305110, 7306305910, 7306307110, 7306307120, 7306307810 in 7306307820) s poreklom iz Češke republike, Poljske, Tajske, Turčije in Ukrajine.

B. NAKNADNI POSTOPEK

(2) Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov, na podlagi katerih se je odločilo, da se bo uvedlo začasne protidampinške ukrepe, je več zainteresiranih strank predložilo svoja pisna mnenja o začasnih ugotovitvah. Strankam, ki so zahtevale zaslišanje, se je to omogočilo.

(3) Službe Komisije so še naprej iskale in preverjale vse informacije, za katere so menile, da so potrebne za dokončne ugotovitve.

(4) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve za uvoz nekaterih šivanih cevi iz železa ali nelegiranega jekla, ki izvirajo iz Češke republike, Poljske, Tajske, Turčije in Ukrajine, ter dokončno pobiranje zneskov, ki jih zagotavlja začasna dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem naj bi se po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov predstavila stališča.

(5) Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih podale zainteresirane stranke, in, kjer se je štelo primerno, so se ugotovitve ustrezno spremenile.

C. ZADEVEN IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(6) Ker po razkritju začasnih ugotovitev o zadevnem izdelku in podobnem izdelku ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so določene v uvodnih izjavah 12 do 15 začasne uredbe.

D. DAMPING

Poljska in Ukrajina

(7) Ker ni bilo nobenih novih argumentov glede dampinga, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so določene v uvodnih izjavah 37 do 43 za Poljsko in 60 do 85 za Ukrajino začasne uredbe.

Češka republika

(8) Eden od čeških proizvajalcev izvoznikov, Zelezárny Veselí, se je odzval na začasne ugotovitve Komisije in trdil, da zanje veljajo višji standardi tehničnega preskušanja za tipe cevi, ki se prodajajo na domačem trgu v Češki republiki, kot za tipe cevi, ki se izvažajo na trg Skupnosti. Zabeleženo je, da je bil ta zahtevek predložen šele v končni fazi preiskave in ga zato ni bilo mogoče preveriti na mestu samem, t.j. v preiskavi opravljeni v prostorih izvoznika. Poleg tega češki proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, ki bi potrjevali to trditev. V svojem odgovoru na vprašalnik Komisije je podjetje navedlo, da so češki in tuji standardi za zadevni izdelek primerljivi in da s tem v zvezi pri primerjavi cen ni potrebna prilagoditev, kar je precej v nasprotju s sedanjo trditvijo podjetja. Tudi nobena druga informacija glede prodaje zadevnega izdelka na češkem trgu, pridobljena med preiskavo, ne kaže, da bi obstajale utemeljene razlike v tehničnih standardih. Zato se zahtevek zavrne.

(9) S tem se potrdi začasna raven dampinga za tega proizvajalca.

(10) Za drugega češkega proizvajalca izvoznika, podjetje Jäkl Karvina, je bil predložen utemeljen zahtevek o razlikah glede fizičnih značilnosti med tipom cevi, izbranim za normalno vrednost, in tipom, ki se je prodajal kot izvoz v Skupnost.

(11) Za ta zahtevek je bilo ugotovljeno, da je utemeljen, in dokončna dampinška stopnja se je ustrezno preračunala na 28,3 %.

Turčija

(12) Glede Turčije so tri podjetja zahtevala manjše popravke v zvezi z dnevnimi menjalnimi tečaji in obrestnimi merami in, kjer so bili utemeljeni, so bili sprejeti.

(13) Po prejemu dokončnega obvestila o izračunih so podjetja trdila, da bi bilo treba dampinško stopnjo določiti na podlagi primerjave ponderiranih povprečnih normalnih vrednosti s ponderiranim povprečjem vseh izvoznih transakcij v Skupnost, ker se izvoz med kupci, regijami ali časovnimi obdobji ni bistveno razlikoval. Pri teh podjetjih ni šlo za dolgoročno načrtovani "ciljni damping", pač pa za položaj, ki je nastal zaradi devalvacije turške lire februarja 2001, kar je bilo sredi obdobja preiskave (OP). Trditve teh podjetij so se preverile in ugotovljeno je bilo, da razlike v cenah dejansko niso bile velike. Posledično se je osnova za izračun spremenila na zgornjo metodo. To je pripeljalo do znižanja dampinških stopenj zadevnih podjetij.

(14) Dokončne dampinške stopnje za sodelujoča podjetja, vključena v vzorcu, so:

— Noksel Celik Boru Sanayi AS, Ankara | 0 %, |

— Borusan Birlesik Boru Fabrikalari AS, Istanbul in Mannesmann Boru Endüstrisi AS, Istanbul | 5,0 %, |

— Cayirova Boru San Ve Tic AS, Istanbul in Yücel Boru Profil Endüstrisi AS, Istanbul | 0 %, |

— Erbosan Erciyas Boru Sanayii ve Ticaret AS, Kayseri | 6,0 %. |

(15) To je pripeljalo tudi do revidirane ponderirane povprečne dampinške stopnje 5,2 % za naslednja sodelujoča podjetja, ki niso bila vključena v vzorec:

- Borutas Boru Sanayii ve Ticaret AS, Adapazari,

- Cinar Boru Profil San. Tic. Ltd STI, Eregli,

- Guven Boru ve Profil Sanayi ve Ticaret Ltd Sti, Istanbul,

- Özdemir Boru Profil San.ve Ticaret AS, Eregli,

- Sevil Boru-Profil Sanayii ve Ticaret AS, Istanbul,

- Toscelik Profil ve Sac. Endüstrisi AS, Iskenderun,

- Özborsan Boru San.ve Ticaret AS, Istanbul.

(16) Raven sodelovanja Turčije je bila visoka in rezidualna dokončna dampinška stopnja se je določila na isti ravni kot za najvišjo stopnjo sodelujočega podjetja, t.j. 6,0 %.

Tajska

(17) Po objavi začasne uredbe je bila opravljena preiskava na mestu samem v prostorih podjetja Saha Thai Steel Pipe Co. Ltd, ki je edini tajski sodelujoči proizvajalec izvoznik. Ta tajski proizvajalec je najprej odgovoril na vprašalnik, toda ni mogel pravočasno privoliti v preveritev na mestu samem.

Normalna vrednost

(18) Glede normalne vrednosti se je za tega edinega tajskega proizvajalca uporabila splošna metodologija, določena v točkah 17 do 24 začasne uredbe za vse države s tržnim gospodarstvom.

(19) V nadaljevanju so opisane le ugotovitve, ki so specifične za to podjetje.

(20) Normalna vrednost je bila ugotovljena na podlagi domačih prodaj tipov zadevnega izdelka, ki so bili neposredno primerljivi s tipi cevi, izvoženimi v Skupnost. Samo v primerih, ko ni bilo nobenih primerljivih prodaj tipov cevi na domačem trgu, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V ta namen so se uporabili stroški proizvodnje sodelujočega proizvajalca izvoznika ter prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobički podjetja.

Izvozna cena

(21) Postopki in metodologije, uporabljeni za oceno izvozne cene izdelkov s poreklom iz Tajske, so bili enaki tistim, ki so razloženi v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, t.j. neposredne izvozne prodaje neodvisni stranki v Skupnosti so se ugotavljale v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

Primerjava

(22) V skladu z uporabljenimi metodologijami iz uvodne izjave 26 začasne uredbe je prišlo do prilagoditev za prevozne stroške, dodatne stroške (bančne stroške), stroške zavarovanja in kredita, za razlike v fizičnih značilnostih ter povračilo carine.

Dampinška stopnja

(23) V skladu z metodologijami iz uvodne izjave 27 začasne uredbe se je uporabila primerjava med ponderirano povprečno normalno vrednostjo in ponderirano povprečno izvozno ceno, ta metoda pa je pokazala, da je pri edinem sodelujočemu proizvajalcu izvozniku obstajal damping.

(24) Dokončna dampinška stopnja, izražena kot odstotek uvozne cene cif na meji Skupnosti, je za to podjetje:

Saha Thai Steel Pipe Co. Ltd | 21,7 % |

(25) Glede določitve rezidualne dajatve je bila raven sodelovanja Tajske zelo nizka in metodologija, opisana v uvodnih izjavah 28 in 48 začasne uredbe se tako potrdi. Rezidualna dampinška stopnja, izražena kot odstotek uvozne cene cif na meji Skupnosti, je 37,6 %.

E. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(26) Ker ni bilo nobenih novih argumentov glede proizvodnje Skupnosti in opredelitve industrije Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kakor so opisane v uvodnih izjavah 83 do 85 začasne uredbe.

F. ŠKODA

1. Poraba Skupnosti

(27) Ker po razkritju začasnih ugotovitev o porabi Skupnosti ni bilo prejetih nobenih pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve, kakor so opisane v uvodnih izjavah 86 do 88 začasne uredbe.

2. Skupna ocena vplivov na zadevni uvoz

(28) Uveljavljalo se je mnenje, da v skladu s prejšnjo prakso [3] uvoza iz Češke republike ne bi smeli seštevati z uvozom, ki izvira iz drugih zadevnih držav, saj se je razvoj uvoza in cen Češke republike med zadevnim obdobjem razlikoval od razvoja v drugih zadevnih državah. Poleg tega se je uveljavljalo tudi mnenje, da češki uvoz nelojalno ne niža cen industrije Skupnosti in ni konkurenčen uvozu iz drugih preiskovanih držav, saj je obratno kot pri teh državah, češki uvoz namenjen Nemčiji.

(29) Povedati je treba, da v navedenih primerih različni trendi glede uvoza in cen niso bili odločilni sami po sebi, temveč so bili le eden od obravnavanih elementov. Sklepi o seštevanju ali neseštevanju so temeljili na številnih drugih dejavnikih. Pomembni so pogoji, navedeni v členu 3(4) osnovne uredbe (več kot de minimis stopnja dampinga, nezanemarljiv obseg uvoza ter enaki konkurenčni pogoji med samimi uvoženimi izdelki ter konkurenčni pogoji med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti).

(30) Najprej je treba omeniti, da je bila dampinška stopnja češkega uvoza več kot de minimis.

(31) Četudi se je uvoz, ki izvira iz Češke republike, od leta 1998 stalno zmanjševal, med OP ni bil zanemarljiv. Omeniti je treba, da je bilo, čeprav so se po podatkih Statističnega urada Evropskih Skupnosti cene uvoza, ki izvira iz Češke republike, od leta 1999 stalno povečevale, ugotovljeno, da so v OP precej bolj nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, kot pa uvoz, ki je izviral iz drugih preiskovanih držav. S tem v zvezi je treba povedati, da obstajajo glede zadevnega izdelka različni modeli z različnimi cenami, izračuni pa so bili opravljeni za primerljive modele zadevnega izdelka za enak način trgovanja, da bi v celoti odrazili gibanje cen zadevnih držav.

(32) Tretjič, v nasprotju z mnenjem čeških izvoznikov je seštevanje glede na konkurenčne pogoje ustrezno. S tem v zvezi je treba dodati, da je uvoz iz Češke republike medsebojno zamenljiv z drugim izvozom in prodajami industrije Skupnosti. Ta uvoz se v Skupnosti trži prek primerljivih prodajnih poti. Ugotovljeno je bilo, da tako industrija Skupnosti kot izvozniki iz vseh preiskovanih držav del svoje proizvodnje prodajo v Nemčijo. Poleg tega statistični podatki Statističnega urada Evropskih Skupnosti kažejo, da so pomembni trgovinski tokovi med državami članicami, kar pomeni, da trg zajema celotno Skupnost. Ugotovljeni niso bili nobeni drugi pokazatelji, da češke prodaje zadevnega izdelka niso konkurenčne prodajam, ki izvirajo iz drugih preiskovanih držav, in prodajam industrije Skupnosti. Temu primerno ni nobenega pokazatelja regionalizacije trga.

(33) Češki izvozniki so utemeljevali tudi svoje mnenje proti seštevanju na osnovi domnevne tržne segmentacije. Po njihovem mnenju naj bi bilo kršenje evropskega konkurenčnega prava s strani dveh podjetij industrije Skupnosti dokaz za segmentacijo trga Skupnosti. Ti dve podjetji sta v preteklosti sklenili nezakonit sporazum o delitvi trga, vendar ne za zadevni izdelek.

(34) Ker med OP ni bilo nobenih drugih pokazateljev v zvezi s takšnim vedenjem, samega dejstva, da sta ti dve podjetji kršili konkurenčno pravo pred OP glede izdelka, ki ni zadevni izdelek, ni mogoče obravnavati kot dokaz za segmentacijo trga v trenutnem primeru. Med trenutno preiskavo ni bilo ugotovljenih nobenih dokazov, ki bi kazali, da je takšen sporazum veljal za zadevni izdelek za katero koli podjetje, ki je del industrije Skupnosti. Ta argument se zato zavrne.

(35) Nekateri izvozniki so ponovili svojo zahtevo, da je treba uvoz, ki izvira iz Češke republike odštevati, saj ne povzroča škode ali nevarnosti škode industriji Skupnosti, ker je njegov obseg pod zgornjo kvoto, ki jo določa Uredba Sveta (EGS) št. 1968/93 [4]. Tudi češki izvozniki so uveljavljali mnenje v prid odštevanju saj so poudarili, da je med obravnavanim obdobjem prišlo do povečanja izvoza Skupnosti v Češko republiko. Omeniti je treba, da je kvota, ki jo je uvedla Uredba (EGS) št. 1968/93, veljala samo do konca leta 1995 in da traja sedanja preiskava, ki se upošteva za analizo škode, od leta 1997 do OP. Poleg tega sam obseg izvoza Skupnosti v Češko republiko ne pomeni nobene podpore zahtevku, da je treba češki izvoz odštevati. To mnenje se zato zavrne.

(36) Uveljavljalo se je mnenje, da bi bilo treba Češko republiko izključiti iz veljavnega protidampinškega postopka, saj se za to državo uporablja nadzor izvoza v skladu s sistemom dvojnega preverjanja, ki ga je določila Uredba Sveta (ES) št. 87/98 [5]. Vendar pa se ta sistem nadzora uporablja zgolj za spremljanje češkega uvoza. Samo dejstvo, da takšen sistem obstaja, ne ponuja nobenega pokazatelja niti v prid kumuliranju, niti proti njemu. Temu primerno ne more podpreti zahtevka po dekumulaciji. Ta argument se zato zavrne.

(37) Nekateri izvozniki so ponovili trditev, da delujejo v drugačnih konkurenčnih pogojih, bodisi ker je v nasprotju s prodajo drugih proizvajalcev izvoznikov njihova prodaja v Skupnost potekala prek povezanega podjetja, bodisi ker so delovala brez neposrednega dostopa do surovin in so imela zaradi tega daljše dobavne roke.

(38) Preiskava je pokazala, da je prodaja zadevnega izdelka teh izvoznikov v Skupnost potekala predvsem prek prodajnih poti, ki so primerljivi tako s tistimi, ki so jih uporabljali drugi izvozniki, kot tudi tistih, ki jih je uporabljala industrija Skupnosti (t.j. trgovcev). Kakor koli že, konkurenčni pogoji v smislu člena 3(4) osnovne uredbe se ugotavljajo na podlagi celotne države in se jih ne preučuje za vsakega posamičnega izvoznika. Ta mnenja se zato zavrnejo.

(39) Uveljavljalo se je tudi mnenje, da uvoza iz Ukrajine glede na majhen obseg obravnavanega uvoza ne bi smeli seštevati z uvozom, ki izvira iz drugih zadevnih držav.

(40) S tem v zvezi se poudarja, da, čeprav je bil manjši od tržnih deležev drugih preiskovanih držav, tržnega deleža Ukrajine ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, kakor je opredeljeno v členu 5(7) osnovne uredbe in členu 5(8) Sporazuma o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994. Poleg tega pa so bili izpolnjeni vsi drugi pogoji za seštevanje, določeni v členu 3(4) osnovne uredbe.

(41) Vpričo zgornjega, in ker ni bilo nobenih novih dejstev, ki bi kazali, da pogoji za seštevanje, ki veljajo za zadevne države, niso bili izpolnjeni, se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi s skupno oceno učinkov zadevnega uvoza, kakor je opisano v uvodnih izjavah 89 do 97 začasne uredbe.

3. Uvoz, ki izvira iz zadevnih držav

(i) Obseg, tržni delež, gibanje cen

(42) Ker ni nobenih novih argumentov, se potrdijo začasne ugotovitve glede obsega, tržnega deleža in gibanja cen izvoza, ki izvira iz zadevnih držav, kakor je opisano v uvodnih izjavah 98 do 104 začasne uredbe.

(43) Omeniti je treba, da je bilo po objavi začasne uredbe za dve turški podjetji ugotovljeno, da nista izvajali dampinga. Če bi izključili uvoz iz teh dveh proizvajalcev izvoznikov, bi še vedno ostalo precejšnje povečanje obsega dampinškega uvoza, kakor prikazuje spodnja tabela, saj bi šlo za 20 % povečanje. Tržni delež preostalega dampinškega uvoza se je med obravnavanim obdobjem povečal za 5,9 odstotnih točk. Med OP je dampinški uvoz še vedno obsegal več kot 24 % trga Skupnosti.

Dampinški uvoz | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

Obseg (v tonah) | 161759 | 192989 | 168406 | 222489 | 193963 |

Indeks: 1997 = 100 | 100 | 119 | 104 | 138 | 120 |

Tržni delež | 18,2 % | 22,2 % | 19,9 % | 25,6 % | 24,1 % |

(ii) Nelojalno nižanje cen

(44) Glede izvoza, ki izvira iz Turčije, je potrjeno, da je bilo ugotovljeno v povprečju 14 % nelojalno nižanje cen. Ugotovljeno je bilo, da bi se raven nelojalnega nižanja cen precej spremenila, če bi izključili uvoz proizvajalcev izvoznikov, ki niso izvajali dampinga.

(45) V zvezi z uvozom, ki izvira iz Češke republike, se je uveljavljalo mnenje, da primerjava čeških izvoznih cen, ki je prikazana v statističnih podatkih Statističnega urada Evropskih Skupnosti ali v nekaterih individualno izbranih primerih, s cenami industrije Skupnosti ne bi pokazala nobenega nelojalnega nižanja cen. Zato se je zahtevalo, da se ustrezno revidira izračun nelojalnega nižanja cen.

(46) V skladu z običajno prakso se je za celotno OP primerjalo preverjene povprečne cene industrije Skupnosti s povprečnimi cenami izvoznikov, da bi izračunali nelojalno nižanje cen, in sicer na podlagi medsebojne primerjave tipov izdelkov in pri istem načinu trgovanja. Ta primerjava je pokazala, da gre za nelojalno nižanje cen, in temu primerno se je argument zavrnil.

(47) Uveljavljalo se je mnenje, da kažejo statistični podatki Statističnega urada Evropskih Skupnosti nižje cene v Nemčiji kot v drugih državah članicah in da je treba izračun nelojalnega nižanja cen opraviti s primerjavo cen proizvajalcev izvoznikov s cenami, ki jih zaračuna industrija Skupnosti v vsaki državi članici.

(48) V zvezi s tem je treba omeniti, da se pri protidampinških preiskavah Skupnost obravnava kot enoten trg in običajna praksa je takšna, da se zaradi celovite ponazoritve ravni nelojalnega nižanja cen opravi izračun s primerjavo cen vsakega proizvajalca izvoznika s povprečnimi cenami industrije Skupnosti kot celote. Poleg tega je treba omeniti, da potekajo prodaje zadevnega izdelka predvsem prek trgovcev, ki nadalje prodajajo svojim strankam, ki jih je mogoče zaslediti v katerem koli delu trga Skupnosti. Statistični podatki Statističnega urada Evropskih Skupnosti to potrjujejo, saj kažejo precejšnjo raven trgovanja znotraj Skupnosti.

(49) Sodelujoči tajski izvoznik je trdil, da bi bilo treba za primerjavo zadevnega izdelka pri enakem obsegu trgovanja kot pri industriji Skupnosti za 10 % prilagoditi cif vrednost uvoženega blaga, da bi upoštevali prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček uvoznikov.

(50) Omeniti je treba, da so se cene uvoženih zadevnih izdelkov povečale za 10 EUR na tono, da bi odrazile stroške, ki jih ima uvoznik po uvozu. Tako industrija Skupnosti kot izvozniki prodajajo večinoma enakim vrstam strank, t.j. trgovcem uvoznikom, ki izdelke potem prodajajo uporabnikom. Če bi torej povečali cene izvoznikov, kakor se zahteva, bi te dejansko predstavljale cene za različen način trgovanja v primerjavi z industrijo Skupnosti. Poleg tega ni bilo predloženih nobenih dokazov v podporo tej zahtevi. Zato se zahteva zavrne.

(51) Ker ni bilo nobenega novega elementa glede metodologije, uporabljene za izračun nelojalnega nižanja cen, in ob upoštevanju popravka administrativnih napak, so se zadevni izdelki, ki izvirajo iz zadevnih držav, med OP v Skupnosti prodajali po cenah, ki v povprečju nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti, ko se izrazijo kot odstotek zadnjih, kakor sledi: Češka republika 14,8 %, Poljska 14,5 %, Tajska 21,4 %, Turčija 14,0 % in Ukrajina 33,0 %.

4. Položaj industrije Skupnosti

(52) Ker ni nobenih novih informacij, ki bi vplivale na ugotovitve o položaju industrije Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kakor so opisane v uvodnih izjavah 107 do 139 začasne uredbe.

5. Zaključek glede škode

(53) Ker ni nobenih novih informacij o položaju industrije Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve glede škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, kakor je opisano v uvodnih izjavah 140 do 142 začasne uredbe, z izjemo povprečne ravni nelojalnega nižanja cen, navedene v uvodni izjavi 140, ki je bila popravljena na 16,6 %.

G. VZROČNA ZVEZA

(54) Nobena zainteresirana stranka ni predložila novih argumentov ali dokazov o vzročni zvezi. Kljub temu se je nadalje raziskovalo učinke škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti zaradi učinka trgovinskih zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle tretje države, in zaradi uvoza, ki izvira iz drugih tretjih držav.

(55) Glede trgovinskih zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle tretje države, je bilo ugotovljeno, da je zmanjšanje proizvodnje in uporabe zmogljivosti industrije Skupnosti med letom 1997 in OP kljub vsemu še naprej precejšnje, četudi je obseg celotnega izvoza industrije Skupnosti ostal stabilen na ravni iz leta 1997. To je bilo zaradi manjšega deleža, ki ga je imel izvoz v primerjavi s skupno prodajo. Izvoz v vse države (.tj. ne le v tiste, ki so uvedle trgovinske zaščitne ukrepe) med letom 1997 in OP se je sicer zmanjšal, vendar pa je bilo to zmanjšanje s približno 9,5 % celotne prodaje Skupnosti v letu 1997 na približno 8 % v OP. Glede na to je bil učinek trgovinskih zaščitnih ukrepov, ki so jih uvedle tretje države zanemarljiv. Poleg tega stalen uvoz ne bi spremenil padajočega trenda dobičkonosnosti.

(56) Glede uvoza, ki izvira iz Romunije in Madžarske, ter nedampinškega uvoza, ki izvira iz Turčije, je bilo ugotovljeno, da se je njegov obseg med letom 1997 in OP skupno zmanjšal za 25 %. Ta negativni trend je podoben trendu prodaj industrije Skupnosti nepovezanim strankam, ki se je zmanjšal za 17 %. To je tudi ravno nasprotno 20 % povečanju dampinškega uvoza, ki izvira iz petih preiskovanih držav. Za zaključek je treba povedati, da padajoči trend obsega uvoza in vključeni nizki tržni deleži potrjujejo, da ta uvoz ne spremeni ugotovitev o vzročni povezavi.

(57) Vpričo zgornjega se potrdijo ugotovitve začasne uredbe, kakor so opisane v uvodnih izjavah 143 do 168.

H. INTERES SKUPNOSTI

(58) Po uvedbi začasnih ukrepov je edine pripombe glede interesov Skupnosti predložila industrija Skupnosti, ki je podprla začasne sklepe Komisije, da uvedba kakršnega koli protidampinškega ukrepa po vsej verjetnosti ne bo povzročila večjega povečanja stroškov uporabnikov ali resno vplivala na njihov položaj. Omeniti je treba, da je glavni uporabnik zadevnega izdelka gradbena industrija in da so za takšne uporabnike stroški polaganja, nameščanja in vzdrževanja vodov, povezani s stroški delovne sile, veliko pomembnejši kot stroški samih cevi. Poleg tega je strošek nameščene napeljave cevi precej majhen delež celotnih stroškov pri stanovanjski gradnji.

(59) Omeniti je treba tudi, da se zadevni izdelek na trgu prodaja v glavnem prek trgovcev in da bodo cene, ki se dejansko zaračunajo končnim uporabnikom, odvisne od cenovne politike trgovcev.

(60) Vpričo zgoraj omenjenega in ker ni bilo nobenih novih informacij o analizi interesa Skupnosti, ter še zlasti, ker ni bilo sodelovanja ali odzivov uporabnikov, se potrdijo začasne ugotovitve, kakor so opisane v uvodnih izjavah 169 do 196 začasne uredbe.

(61) Uveljavljalo se je mnenje, da bi bilo treba zaključiti sedanji protidampinški postopek, da bi se izognili višji ravni zaščite, kakor se zdi potrebna, saj je zadevni izdelek vključen v zaščitno preiskavo, ki se je začela 28. marca 2002 [6].

(62) Obseg zaščitne preiskave zares zajema zadevni izdelek. Omeniti pa je treba, da zanj ne veljajo nobeni začasni zaščitni ukrepi. Če bo Komisija predlagala sprejetje kakršnih koli dokončnih zaščitnih ukrepov glede tega izdelka, bo preučila tudi, ali lahko kombinacija različnih vrst ukrepa povzroči višjo raven zaščite, kot je treba, in ali bi bilo treba protidampinško dajatev ustrezno spremeniti. Zainteresirane stranke bodo imele možnost, da predstavijo svoja stališča glede tega vprašanja.

I. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Raven odpravljanja škode

(63) Nekateri izvozniki so uveljavljali mnenje, da metodologija, ki se uporablja v začasni fazi za ugotavljanje neškodljivih cen, vodi do umetno zvišanih cen. Zato se je zahtevalo, da se metodologija pregleda.

(64) Metodologija, ki je bila v začasni fazi uporabljena za ugotavljanje neškodljivih cen za model in za obseg trgovanja, je vključevala naslednje:

- za določitev točke preloma se je ponderirano povprečje dejanskih prodajnih cen, ki jih je zaračunalo vsako podjetje industrije Skupnosti, prilagodilo navzgor ali navzdol v skladu z njegovo dejansko izgubo ali dobičkom,

- tej točki preloma se je dodala 5 % profitna stopnja.

V dokončni fazi se je metodologija pregledala in neškodljive cene za model ali obseg trgovanja so se izračunale takole:

- za določitev točke preloma se je ponderirano povprečje dejanskih prodajnih cen, ki jih je zaračunalo vsako podjetje industrije Skupnosti, prilagodilo navzdol v skladu s povprečnim dejanskim dobičkom industrije Skupnosti,

- tej točki preloma se je dodala 5 % profitna stopnja.

(65) Omeniti je treba tudi, da se z uporabo dobičkov industrije Skupnosti na ponderirani povprečni osnovi, kakor je bilo storjeno v dokončni fazi, v celoti odraža položaj industrije Skupnosti v smislu vključenih cen, dobičkonosnosti in količin.

(66) Uveljavljalo se je tudi mnenje, da je pregledana metodologija pri nekaterih modelih pripeljala do neskladnosti med stroški proizvodnje in neškodljivimi cenami. Glede tega je treba povedati, da neškodljive cene temeljijo na dejanskih cenah industrije Skupnosti in zato odražajo tržni položaj vsakega modela. Posledično omogoča ta metodologija pošteno primerjavo cen.

(67) Poleg tega je prišlo pri izračunu stopnje škode tudi do popravka administrativnih napak v kontekstu izračunov nelojalnega nižanja cen.

(68) Glede na to, da je v dokončni fazi sodelovalo le eno tajsko podjetje in da je bila raven sodelovanja Tajske nizka, ter da ne bi nagrajevali nesodelovanja, je bila v skladu s členom 18(6) osnovne uredbe za Tajsko določena rezidualna dajatev na podlagi informacij Statističnega urada Evropskih Skupnosti.

(69) Revidirane ugotovljene ravni odpravljanja škode so bile naslednje:

Država | Podjetje | Stopnja škode |

Turčija | Yiicel Boru Profil Endüstrisi AS. | 27,8 % |

Cayirova Boru San Ve Tic AS. | 27,8 % |

Borusan Birlesik Boru Fabrikalari AS. | 20,3 % |

Mannesmann Boru Endustrisi AS. | 20,3 % |

Noksel Celik Boru Sanayi AS. | 17,2 % |

Erbosan Erciyas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 10,9 % |

Sodelujoča podjetja, ki niso bila zajeta v vzorcu:

— Borutas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 22,3 % |

— Cinar Boru Profil San. Tic. Ltd STI | 22,3 % |

— Guven Boru ve Profil Sanayi ve Ticaret Ltd Sti. | 22,3 % |

— Özdemir Boru Profil San.ve Ticaret AS. | 22,3 % |

— Sevil Boru-Profil Sanayii ve Ticaret AS. | 22,3 % |

— Toscelik Profil ve Sac. Endustrisi AS. | 22,3 % |

— Özborsan San.ve Ticaret AS. | 22,3 % |

Vsa druga podjetja | 27,8 % |

Češka republika | Jakl Karvina | 17,9 % |

Zelezárny Veselí as. | 52,6 % |

Vsa druga podjetja | 52,6 % |

Poljska | Huta Buczek | 0,0 % |

Vsa druga podjetja | 23,0 % |

Ukrajina | OJSC Nizhnedeneprovsky obrat za valjanje cevi | 56,2 % |

Vsa druga podjetja | 56,6 % |

Tajska | Saha Thai Steel Pipe Co. Ltd | 33,8 % |

Vsa druga podjetja | 35,2 % |

2. Dokončni protidampinški ukrepi

(70) Uveljavljalo se je mnenje, da noben ukrep ne bi smel preseči razlike med ciljno profitno stopnjo in dobičkom, ki ga je med OP dosegla industrija Skupnosti. Ciljna profitna stopnja 5 % prometa, za katero je bilo mogoče pričakovati, da jo bo dosegla industrija Skupnosti, če ne bi bilo škodljivega dampinga, je bila določena v uvodni izjavi 199 začasne uredbe.

(71) Omeniti je treba, da se za vsako sodelujoče podjetje in vsako preiskovano državo dajatve uvedejo po pravilu nižje dajatve. Povedati je treba tudi, da uporabljena metodologija, s katero se določajo neškodljive cene za industrijo Skupnosti, odraža ugotovljeni ciljni dobiček 5 %, vendar pa se raven ugotovljene škode določa z razliko med dejansko ravnijo cen, ki jih zaračunajo izvozniki, in neškodljivimi cenami industrije Skupnosti. Zato se zahtevek zavrne.

(72) Glede na zgornje velja, da se v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvede dokončna protidampinška dajatev v zvezi z uvozom, ki izvira iz Češke republike, Poljske, Tajske, Turčije in Ukrajine, na ravni ugotovljenih dampinških stopenj ali pa na ravni ugotovljenih stopenj škode, kadar je ta nižja.

(73) Na podlagi zgornjega so predlagane dokončne stopnje dajatev, izražene kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti pred dajatvami, naslednje:

Država | Podjetje | Stopnja dajatve |

Turčija | Yücel Boru Profil Endiistrisi AS. | 0,0 % |

Cayirova Boru San Ve Tic AS. | 0,0 % |

Borusan Birslesik Boru Fabrikalari AS. | 5,0 % |

Mannesmann Boru Endüstrisi AS. | 5,0 % |

Noksel Celik Boru Sanayi AS. | 0,0 % |

Erbosan Erciyas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 6,0 % |

Sodelujoča podjetja, ki niso bila zajeta v vzorcu

— Borutas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 5,2 % |

— Cinar Boru Profil San. Tic. Ltd STI | 5,2 % |

— Guven Boru ve Profil Sanayi ve Ticaret Ltd Sti. | 5,2 % |

— Özdemir Boru Profil San.ve Ticaret AS. | 5,2 % |

— Sevil Boru-Profil Sanayii ve Ticaret AS. | 5,2 % |

— Toscelik Profil ve Sac. Endustrisi AS. | 5,2 % |

— Özborsan San.ve Ticaret AS. | 5,2 % |

Vsa druga podjetja | 6,0 % |

Češka republika | Jakl Karvina | 17,9 % |

Vsa druga podjetja | 52,6 % |

Poljska | Huta Buczek | 0,0 % |

Vsa druga podjetja | 23,0 % |

Ukrajina | OJSC Nizhnedeneprovsky obrat za valjanje cevi | 30,9 % |

Vsa druga podjetja | 44,1 % |

Tajska | Saha Thai Steel Pipe Co. Ltd | 21,7 % |

Vsa druga podjetja | 35,2 % |

(74) Stopnje protidampinških dajatev za posamično podjetje, določene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh podjetij, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev (obratno kot dajatev, ki velja za celotno državo in se uporablja za "vsa druga podjetja") se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov, ki izvirajo iz zadevne države in jih proizvajajo ta podjetja, t.j. poimensko imenovane pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v operativnem delu te uredbe s svojim imenom in naslovom, vključno s pravnimi osebami, ki so povezane s posebej navedenimi podjetji, ne morejo biti deležni koristi teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za "vsa druga podjetja".

(75) Vsak zahtevek, v katerem se zahteva uporaba teh stopenj protidampinških dajatev za posamična podjetja (npr. po spremembi imena pravne osebe ali po ustanovitvi nove proizvodne ali prodajne enote), se naslovi na Komisijo [7], skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, še zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti podjetja, povezanih s proizvodnjo oziroma prodajo na domačem ali izvoznem trgu, ki se nanašajo na primer na spremembo imena ali na spremembo imena proizvodnih oziroma prodajnih enot. Če je primerno, bo Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ustrezno spremenila uredbo, tako da bo posodobila seznam podjetij, ki imajo korist od individualnih stopenj dajatev.

3. Zaveza

(76) Po uvedbi začasnih ukrepov so številni proizvajalci izvozniki, in sicer Jakl Karvina in Zelezárny Veselí v Češki republiki, Saha Thai na Tajskem in Borusan Birlesik Boru Fabrikalari AS/Mannesmann Boru Endüstrisi AS v Turčiji, ponudila cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(77) S tem v zvezi je Komisija menila, da:

- je zadevni izdelek blago, ki ima celo na kratek rok precej nestanovitne cene in zato ni preveč primerno za fiksno cenovno zavezo,

- pride do nestanovitnosti cene zaradi razlik v cenah surovin, t.j. toplo valjanih tuljav in cinka, ki pomenijo glavne, a spremenljive komponente stroškov proizvodnje. To je povezano tudi z menjalnimi tečaji valut, ki so v Skupnosti stabilni, z izjemo Združenega kraljestva, Švedske in Danske, vendar se hitro spreminjajo glede na USD, ki je valuta, v kateri potekajo transakcije, še zlasti na Tajskem in v Turčiji. Potrebna bi bila mesečna revizija cen,

- če bi se minimalne izvozne cene indeksirale na ceno toplo valjanih tuljav in cinka, bi bilo treba uvesti različne formule indeksiranja po skupinah podizdelkov, saj se poraba energije in delovne sile na tono razlikuje glede na velikost. Če bi uvedli sistem s formulo pregleda, bi bilo torej nujno uvesti 3 do 4 podformule za vsako kategorijo izdelka glede na velikost.

(78) Poleg tega nekateri proizvajalci, ki so ponudili cenovno zavezo, izvažajo različne jeklene izdelke, kot so šivane cevi, konstrukcijske cevi, cevi iz ogljikovega jekla, kvadratne cevi, pravokotne cevi itd., ki so le deloma predmet protidampinške preiskave. Nevarnost kompenziranja pri cenah za različne izdelke, izvožene istim strankam, je torej visoka. Na splošno je industrija Skupnosti tudi trdila, da zaradi enakih razlogov zaveze in s tem minimalne cene ne bi bile najustreznejši ukrepi glede na zadevni izdelek. Glede na zgoraj povedano so bile te ponudbe cenovnih zavez zavrnjene.

4. Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(79) Glede na velikost ugotovljenih dampinških stopenj in vpričo ravni škode, povzročene industriji Skupnosti, velja za potrebno, da se zneski, zagotovljeni z začasno protidampinško dajatvijo, ki jo je uvedla začasna uredba, dokončno pobirajo po stopnji dokončno uvedene dajatve —

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna protidampinška dajatev se uvede za uvoz šivanih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s krožnim prerezom in notranjim premerom, ki ne presega 168,3 mm, kar ne vključuje cevi takšnih vrst, ki se uporabljajo za naftovode ali plinovode, pri vrtanju nafte ali plina, ali z dodanimi pritrdilnimi elementi za uporabo v civilnih letalih, ki niso precizne cevi, ki spadajo pod oznake KN ex73063051, ex73063059, ex73063071, in ex73063078 (TARIC oznake 73063051*10, 73063059*10, 73063071*91, 73063078*91), s poreklom iz Češke republike, Poljske, Tajske, Turčije in Ukrajine.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki velja za neto ceno franko meja Skupnosti pred dajatvami, je za izdelke, opisane v odstavku 1 in proizvedene v naslednjih podjetjih, kakor sledi:

Država | Podjetje | Stopnja dajatve | Dodatna oznaka TARIC |

Turčija | Yücel Boru Profil Endiistrisi AS. | 0,0 % | A330 |

Cayirova Boru San Ve Tic AS. | 0,0 % | A331 |

Borusan Birlesik Boru Fabrikalari AS. | 5,0 % | A332 |

Mannesmann Boru Endüstrisi AS. | 5,0 % | A333 |

Noksel Celik Boru Sanayi AS. | 0,0 % | A334 |

Erbosan Erciyas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 6,0 % | A335 |

Sodelujoča podjetja, ki niso bila zajeta v vzorcu:

— Borutas Boru Sanayii ve Ticaret AS. | 5,2 % | A336 |

— Cinar Boru Profil San. Tic. Ltd STI | 5,2 % | A337 |

— Guven Boru ve Profil Sanayi ve Ticaret Ltd Sti. | 5,2 % | A338 |

— Özdemir Boru Profil San.ve Ticaret AS. | 5,2 % | A339 |

— Sevil Boru-Profil Sanayii ve Ticaret AS. | 5,2 % | A340 |

— Toscelik Profil ve Sac. Endustrisi AS. | 5,2 % | A341 |

— Özborsan San.ve Ticaret AS. | 5,2 % | A342 |

Vsa druga podjetja | 6,0 % | A999 |

Češka republika | Jakl Karvina | 17,9 % | A343 |

Vsa druga podjetja | 52,6 % | A999 |

Poljska | Huta Buczek | 0,0 % | A344 |

Vsa druga podjetja | 23,0 % | A999 |

Ukrajina | OJSC Nizhnedeneprovsky obrat za valjanje cevi | 30,9 % | A345 |

Vsa druga podjetja | 44,1 % | A999 |

Tajska | Saha Thai Steel Pipe Co. Ltd | 21,7 % | A405 |

Vsa druga podjetja | 35,2 % | A999 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

Zneski, zagotovljeni z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno v skladu z začasno uredbo, se dokončno pobirajo po stopnji dajatev, določeni v členu 1 ali po stopnji začasne dajatve, kadar je ta nižja. Zagotovljeni zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, se sprostijo.

Člen 3

Če katerakoli turška stranka Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da med OP ni izvozila blaga, opisanega v členu 1(1), da ni povezana z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem glede na ukrepe, ki jih nalaga ta uredba, in da je zadevno blago izvozila po OP ali da je prevzela nepreklicno obveznost, da bo izvozila precejšnjo količino v Skupnost, lahko Svet, ki ukrepa na podlagi preproste večine na predlog, ki ga je predložila Komisije, po posvetovanju s svetovalnim odborom spremeni člen 1(2), da prisodi tej stranki dajatev, ki velja za sodelujoče proizvajalce/izvoznike, ki niso zajete v vzorcu, t.j. 5,2 %.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. septembra 2002

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 83, 27.3.2002, str. 3.

[3] Uredba Sveta (ES) št. 3319/94 o uvozu raztopine sečnine in amonijevega nitrata, ki izvira iz Bolgarije in Poljske (UL L 350, 31.12.1994, str. 20) in Uredba Sveta (ES) št. 2022/95 o amonijevem nitratu, ki izvira iz Rusije (UL L 198, 23.8.1995, str. 1).

[4] UL L 180, 23.7.1993, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1005/95 (UL L 101, 4.5.1995, str. 35).

[5] UL L 13, 19.1.1998, str. 43. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 844/2002 (UL L 135, 23.5.2002, str. 1).

[6] UL C 77, 28.3.2002, str. 39.

[7] Evropska komisijaGeneralni direktorat za trgovinoDirektorat BB-1049 Bruselj.

--------------------------------------------------