Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

z dne 25. junija 2002

o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

VSEBINA

DEL 1 SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I PODROČJE UPORABE

NASLOV II PRORAČUNSKA NAČELA

Poglavje 1 Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Poglavje 2 Načelo enoletnosti

Poglavje 3 Načelo ravnotežja

Poglavje 4 Načelo obračunske enote

Poglavje 5 Načelo univerzalnosti

Poglavje 6 Načelo specifikacije

Poglavje 7 Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Poglavje 8 Načelo preglednosti

NASLOV III DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Poglavje 1 Določitev proračuna

Poglavje 2 Sestava in priprava proračuna

NASLOV IV IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Poglavje 1 Splošne določbe

Poglavje 2 Načini izvrševanja

Poglavje 3 Finančni udeleženci

Oddelek 1 Načelo ločitve nalog

Oddelek 2 Odredbodajalec

Oddelek 3 Računovodja

Oddelek 4 Vodja blagajne predplačil

Poglavje 4 Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1 Splošna pravila

Oddelek 2 Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Oddelek 3 Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajne predplačil

Poglavje 5 Prihodki

Oddelek 1 Dajanje lastnih sredstev na voljo

Oddelek 2 Ocena terjatev

Oddelek 3 Ugotovitev terjatev

Oddelek 4 Odobritev izterjave

Oddelek 5 Izterjava

Poglavje 6 Izdatki

Oddelek 1 Prevzem obveznosti za izdatke

Oddelek 2 Potrditev izdatkov

Oddelek 3 Odobritev izdatka

Oddelek 4 Plačilo izdatkov

Oddelek 5 Roki za izvršitev izdatkov

Poglavje 7 Informacijski sistemi

Poglavje 8 Notranji revizor

NASLOV V JAVNA NAROČILA

Poglavje 1 Splošne določbe

Oddelek 1 Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Oddelek 2 Objava

Oddelek 3 Postopki oddaje javnega naročila

Oddelek 4 Garancije in nadzor

Poglavje 2 Določbe, ki se uporabljajo na naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu

NASLOV VI DONACIJE

Poglavje 1 Področje uporabe

Poglavje 2 Načela za dodeljevanje

Poglavje 3 Postopek dodeljevanja

Poglavje 4 Plačilo in nadzor

Poglavje 5 Izvajanje

NASLOV VII PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

Poglavje 1 Priprava zaključnega računa

Poglavje 2 Informacije o izvrševanju proračuna

Poglavje 3 Računovodstvo

Oddelek 1 Skupne določbe

Oddelek 2 Splošno računovodstvo

Oddelek 3 Proračunsko računovodstvo

Poglavje 4 Vodenje evidence premoženja

NASLOV VIII ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

Poglavje 1 Zunanja revizija

Poglavje 2 Razrešnica

DRUGI DEL POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD, JAMSTVENI ODDELEK

NASLOV II STRUKTURNI SKLADI

NASLOV III RAZISKAVE

NASLOV IV ZUNANJI UKREPI

Poglavje 1 Splošne določbe

Poglavje 2 Izvajanje ukrepov

Poglavje 3 Javna naročila

Poglavje 4 Dodeljevanje donacij

Poglavje 5 Revidiranje računovodskih izkazov

NASLOV V EVROPSKI URADI

NASLOV VI PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

TRETJI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I PREHODNE DOLOČBE

NASLOV II KONČNE DOLOČBE

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1]

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [3]

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Okvirni pogoji, pod katerimi je bila sprejeta Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 za splošni proračun Evropskih skupnosti [5] so se bistveno spremenili, zlasti zaradi uvedbe finančnega načrta, ki predstavlja okvir za razvoj proračuna, sprememb v institucionalni ureditvi in več zaporednih širitev ter večkratnih bistvenih sprememb Finančne uredbe. Zlasti zaradi upoštevanja zahtev po poenostavitvi zakonodajnih in upravnih zadev ter zaostritvi vodenja financ Skupnosti je treba Finančno uredbo z dne 21. decembra 1977 zaradi jasnosti preoblikovati.

(2) Ta uredba mora biti omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajema Pogodba, izvedbene določbe pa je treba združiti v uredbi o določbah za izvajanje te uredbe, da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Finančne uredbe. Komisijo je zato treba pooblastiti za sprejetje izvedbenih določb.

(3) Pri določitvi in izvrševanju proračuna je treba upoštevati štiri temeljna načela proračunskega prava (enotnost, univerzalnost, specifikacija, enoletnost) in načel točnosti proračuna, ravnotežja, obračunske enote, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti.

(4) Ta uredba mora ponovno potrditi ta načela in dovoliti čim manj izjem pod strogimi pogoji.

(5) V zvezi z načelom enotnosti mora ta uredba določiti, da se uporablja tudi za odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem določb Pogodbe o Evropski uniji o skupni zunanji in varnostni politiki ter o policijskem in sodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, kadar bremenijo proračun. Načelo enotnosti in točnosti proračuna pomeni, da se v proračunu izkazujejo vsi prihodki in odhodki Skupnosti in Unije, kadar bremenijo proračun.

(6) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba prenehati s prakso vračil predplačil in njihove ponovne uporabe; v nekaterih primerih jih je treba nadomestiti z namenskimi prejemki in načini za ponovno uporabo zapadlih proračunskih sredstev. Te spremembe ne vplivajo na posebna pravila, ki veljajo za strukturne sklade.

(7) V zvezi z načelom specifikacije je treba institucijam omogočiti določeno stopnjo prožnosti pri upravljanju glede prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev. Ta uredba mora omogočiti integrirano predstavitev dodeljevanja finančnih in upravnih sredstev po namenu. Postopek prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev je treba uskladiti tudi za vse druge institucije, tako da bo prerazporejanje osebja in proračunskih sredstev za tekoče poslovanje v pristojnosti posamezne institucije. Glede prerazporejanja proračunskih sredstev za odhodke iz poslovanja lahko Komisija dovoli prerazporejanje med programi v okviru istega področja porabe največ v višini 10 % celotnih odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se prerazporedijo. Proračunskemu organu se dovoli oblikovanje rezerv samo v dveh primerih: kadar ni temeljnega akta ali kadar ni gotovo, da so odobrena proračunska sredstva zadostna.

(8) V zvezi z načelom enoletnosti je treba ohraniti razliko med diferenciranimi proračunskimi sredstvi in nediferenciranimi proračunskimi sredstvi. Odločitev o prenosu odobritev za prevzem obveznosti in za plačila mora sprejeti vsaka posamezna institucija. Dodatna obdobja je treba omejiti izključno na primere, ki so nujno potrebni, t.j. za plačila iz EKUJS.

(9) Načelo ravnotežja proračuna je temeljno proračunsko pravilo. V tej zvezi je treba poudariti, da uporaba posojil ni združljiva s sistemom virov lastnih sredstev Skupnosti. Vendar pa načelo ravnotežja proračuna ni tako, da bi oviralo najemanje in dajanje posojil s poroštvom splošnega proračuna Unije.

(10) V skladu s prvim odstavkom člena 277 Pogodbe ES in prvim odstavkom člena 181 Pogodbe Euratom je treba določiti obračunsko enoto, v kateri se pripravi proračun in ki se tudi uporablja za izvrševanje ter za pripravo zaključnega računa.

(11) Načelo dobrega finančnega poslovodenja je treba opredeliti s sklicevanjem na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter skladnost s temi načeli preverjati s kazalci poslovanja, določenimi po dejavnostih in merljivih na način, da je mogoče ocenjevanje rezultatov. Institucije morajo opravljati predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami, ki jih določi Komisija.

(12) V zvezi z načelom preglednosti pa je treba izboljšati informacije o izvrševanju proračuna in računovodstvu. Treba je določiti tudi natančni skrajni rok za objavo proračuna, brez poseganja v začasno objavo Komisije med izjavo predsednika Evropskega parlamenta o dokončnem sprejetju in objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ohraniti je treba tudi možnost negativne rezerve.

(13) V zvezi z določitvijo in pripravo proračuna je treba sedanje določbe uskladiti in poenostaviti tako, da se odpravi razlikovanje med dopolnitvijo proračuna in spremembo proračuna, ki nima praktičnega učinka.

(14) Oddelek za proračun pri Komisiji mora predstaviti odobrena proračunska sredstva in vire po namenu, t.j. pripraviti proračun, osnovan na aktivnostih ("activity-based budgeting"), za boljšo preglednost pri upravljanju s proračunom z upoštevanjem ciljev dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti učinkovitosti in uspešnosti.

(15) Institucije morajo imeti pri upravljanju zakonsko določenih delovnih mest glede na delovna mesta, odobrena v proračunu, možnost določene prožnosti, zlasti ker je zdaj poudarek pri upravljanju na rezultatih in ne na sredstvih. Ta svoboda pa bo še naprej omejena na dva načina, z omejitvijo proračunskih sredstev za proračunsko leto in skupnega števila dodeljenih delovnih mest; poleg tega ni predvidena nikakršna prožnost glede delovnih mest v plačilnih razredih A1, A2 in A3.

(16) V zvezi z izvrševanjem proračuna je treba pojasniti metode za izvrševanje proračuna, ki ga lahko Komisija izvršuje centralizirano ali deljeno z državami članicami ali decentralizirano s tretjimi državami, ki prejemajo zunanjo pomoč, ali pa skupaj z mednarodnimi organizacijami. Zagotoviti je treba, da lahko centralizirano upravljanje izvajajo neposredno službe Komisije ali posredno organi, ki jih ureja pravo Skupnosti ali nacionalno javno pravo, na katere se prenese ta naloga. Načini izvrševanja morajo zagotavljati, da se upoštevajo postopki za zaščito sredstev Skupnosti, ne glede na subjekt, ki je odgovoren za celotno izvrševanje ali njegov del, in potrditi, da končno odgovornost za izvrševanje proračuna nosi Komisija v skladu s členom 274 Pogodbe.

(17) Ker je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna, ne more prenesti nobenih nalog javne oblasti, ki vključujejo uporabo neomejenih pooblastil. Ta uredba mora na novo opisati to načelo in določiti obseg nalog, ki se lahko prenesejo. Treba je tudi določiti, da zasebni organi, razen organov, ki izvajajo javne storitve in za katere veljajo posebni pogoji, ne smejo prevzeti nobenega ukrepa za izvrševanje proračuna, ampak samo zagotavljati specialistične strokovne ali upravne storitve ali opravljati pripravljalne ali pomožne naloge.

(18) Zaradi usklajevanja z načeli preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja morajo imeti javni organi ali organi, ki so zadolženi za javne storitve, na katere se prenesejo naloge izvrševanja v imenu Komisije, pregledne postopke za oddajo javnih naročil, učinkovit notranji nadzor, sistem za pripravo zaključnega računa, ki je ločen od drugih dejavnosti organov in od zunanje revizije.

(19) V skladu s členom 279(c) Pogodbe ta uredba opredeljuje pooblastila in odgovornosti odredbodajalcev, računovodje in notranjega revizorja.

Odredbodajalci so v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru njihovega nadzora in morajo odgovarjati za svoje ukrepe, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih. To pooblastilo je zato treba okrepiti tako, da se odpravijo centralizirane predhodne kontrole in zlasti, da finančni kontrolor preneha predhodno odobravati prihodke in odhodke, računovodja pa preverjati, če plačilo temelji na veljavnem dogodku.

Računovodja je še naprej odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja vodi zakladništvo in računovodstvo ter je odgovoren za pripravo finančnih izkazov institucije.

Notranji revizor opravlja svoje naloge v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Njegova vloga je preverjati pravilno delovanje sistemov poslovodenja in kontrol, ki jih uvedejo odredbodajalci.

Notranji revizor ne izvaja finančnih poslov in nima vloge pri izvajanja nadzora nad temi posli preden odredbodajalec sprejme odločitve; celotno odgovornost za te odločitve mora zdaj prevzeti odredbodajalec.

(20) Odgovornost odredbodajalca, računovodje in vodje blagajne predplačil se ne razlikuje od odgovornosti drugih uradnikov in osebja ter se zanjo v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti uporabljajo obstoječi disciplinski ukrepi in denarne kazni. Po drugi strani pa je treba ohraniti določene posebne določbe, ki opisujejo kršitve računovodij in vodij blagajn predplačil glede na posebno naravo njihovih nalog; ti ne bodo več imeli nobenih posebnih olajšav ali zavarovanja. Poleg tega je treba razjasniti odgovornost odredbodajalcev. Da bi za primere, ki ne pomenijo goljufije, zagotovili ustrezno strokovno znanje organu za imenovanja, vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki ugotavlja, ali je bila storjena nepravilnost, za katero bi moral uradnik ali drug uslužbenec disciplinsko odgovarjati ali plačati kazen, in če odkrije težave v sistemu, poročati odredbodajalcu in notranjemu revizorju. Za primere goljufije pa bi se ta uredba morala sklicevati na veljavne določbe za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti in za boj proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali držav članic Evropske unije.

(21) Opredeliti je treba koncepte proračunske in pravne obveznosti za odhodke in pogoje za njihovo uporabo. Da bi omejili obseg neizkoriščenih odobritev, je treba omejiti obdobje, v katerem se lahko prevzemajo posamezne pravne obveznosti na podlagi skupnih proračunskih odobritev. Poleg tega je potrebna določba, da se proračunska sredstva odvzamejo, če za posamezne prevzete obveznosti več kakor tri leta ni bilo izvedeno nobeno plačilo.

(22) Ta uredba mora opredeliti vrste plačil, ki jih lahko izvedejo odredbodajalci. Takšna plačila morajo biti izvršena predvsem zaradi učinkovitosti ukrepa in rezultatov, ki pri tem nastanejo.

Odpraviti je treba precej ohlapne koncepte predujma in predplačila; kadar se celotni znesek ne plača v enem obroku, morajo biti plačila izvedena v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila končne razlike.

(23) Ta uredba mora določiti, da je treba postopke potrjevanja, odobravanja in plačila končati v roku, določenem v izvedbenih določbah, in da so v primeru, če se ta rok ne upošteva, upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna.

(24) V zvezi z javnimi naročili, ki jih oddajo institucije Skupnosti za svoj račun, je treba določiti, da se uporabljajo pravila iz direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje, storitve in blago; tudi pravila, ki se uporabljajo za pogodbe, sklenjene v imenu tretjih oseb, morajo biti v skladu z načeli iz teh direktiv.

(25) Za preprečitev nepravilnosti ter za boj proti goljufijam in korupciji, pa tudi spodbujanje dobrega in učinkovitega poslovodenja je treba kandidate ali ponudnike, ki so storili takšna dejanja ali pa se pri njih ugotovi navzkrižje interesov, izključiti iz oddaje javnih naročil.

(26) Zaradi preglednosti je treba kandidate in ponudnike na primeren način obvestiti o oddaji javnega naročila.

(27) Kot del procesa za pooblastilo odredbodajalcev pa je treba odpraviti predhodni pregled, ki ga izvaja zdajšnji Svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe.

(28) V zvezi z donacijami je treba vzpostaviti okvir za dodeljevanje in spremljanje donacij Skupnosti, kar pomeni tudi določitev posebnih pravil za izvajanje načel preglednosti, enake obravnave, sofinanciranja, prepovedi dodeljevanja za nazaj in nadzora.

(29) Zaradi preprečitve kopičenja se ne sme dovoliti, da bi se donacija dodelila dvakrat za financiranje istega ukrepa ali za poslovne izdatke za isto leto.

(30) Podobno kot pravila za oddajo javnih naročil je treba določiti temelj za izključitev nekaterih strank iz dodeljevanja donacij, da bi imele institucije ustrezna sredstva za boj proti goljufiji in korupciji.

(31) Za zagotovitev, da so pravice in obveznosti institucije in upravičenca jasne in se upoštevajo, se za odobritev donacije sklene pisni sporazum.

(32) V zvezi z računovodstvom in pripravo zaključnega računa je treba določiti, da se računovodstvo deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo ter da se splošno računovodstvo vodi na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, proračunsko računovodstvo pa je namenjeno za pripravo izkaza realizacije proračuna in poročil o izvrševanju proračuna.

(33) Opredeliti je treba načela, na katerih temelji splošno računovodstvo in se pripravljajo računovodski izkazi, s sklicevanjem na mednarodno sprejeta računovodska načela ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih določenih vrst družb, če so ustrezna v smislu javne službe.

(34) Določbe o dajanju informacij o izvrševanju proračuna je treba prilagoditi in te informacije razširiti na uporabo prenesenih proračunskih sredstev, sredstev, ki se lahko spet dajo na voljo in ponovno uporabijo, ter na različne organe, ki jih ureja pravo Skupnosti, na izboljšanje ureditve za pripravo mesečnih poročil ter poročil o izvrševanju, ki se trikrat letno pošljejo proračunskemu organu.

(35) Računovodske metode, ki jih uporabljajo institucije, je treba uskladiti in računovodja Komisije mora imeti pravico do pobude na tem področju.

(36) Treba je določiti, da uporaba računalniških sistemov za finančno poslovodenje ne sme na noben način omejevati pravice Računskega sodišča do dostopa do dokazil.

(37) V zvezi z zunanjo revizijo in razrešnico, čeprav je Komisija v celoti odgovorna za izvrševanje proračuna, pomen deljenega upravljanja z državami članicami vključuje njihovo sodelovanje v revizijskem postopku Računskega sodišča in postopku razrešnice proračunskega organa.

(38) Za zagotovitev optimalnih pogojev za pripravo zaključnega računa in postopka razrešnice je treba popraviti terminski načrt do razrešnice.

(39) Komisija mora Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predložiti vse informacije, ki so potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 276 Pogodbe ES.

(40) Za določene politike Skupnosti so potrebne posebne določbe; takšne določbe morajo biti v skladu s temeljnimi načeli te uredbe.

(41) Treba je predvideti možnost vnaprejšnjih odobritev proračunskih sredstev za EKUJS in za upravo od 15. novembra dalje pred zadevnim proračunskim letom.

(42) V zvezi s strukturnimi skladi je treba ohraniti določbo za vračilo predplačil in ponovno uporabo proračunskih sredstev iz izjave Komisije v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001 [7].

(43) V zvezi z raziskovanjem je treba pripravo proračuna uskladiti z določbami o pripravi proračuna, osnovanega na aktivnostih, in hkrati ohraniti prožnost upravljanja, ki jo ima trenutno Skupno raziskovalno središče.

(44) V zvezi z zunanjimi ukrepi je treba dovoliti decentralizacijo upravljanja zunanje pomoči, če Komisija dobi jamstvo o dobrem finančnem poslovodenju in je država upravičenka odgovorna Komisiji za sredstva, ki so ji izplačana.

(45) Sporazumi ali pogodbe o financiranju, ki se podpišejo z državo upravičenko ali državljanom upravičencem, javnim organom Skupnosti ali mednarodnim javnim organom ter fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih ureja zasebno pravo, morajo vsebovati splošna načela za oddajo javnih naročil, določena v zvezi z zunanjimi ukrepi v naslovu V prvega dela in naslovu IV drugega dela te uredbe.

(46) Vključiti je treba poseben naslov, ki bo vseboval splošne določbe za vodenje evropskih uradov.

(47) Poseben naslov bi moral vsebovati tudi posebna pravila za proračunska sredstva za upravo. Potrebna je tudi določba, da bi lahko vsaka od obeh vej proračunskega organa pravočasno izdala mnenje glede projektov gradnje, ki bi lahko imeli velike finančne posledice za proračun.

(48) Spremembo rokov za konsolidacijo zaključnih računov institucij je treba odložiti do proračunskega leta 2005, da bi zagotovili čas, potreben za vzpostavitev glavnih notranjih postopkov.

(49) Zagotoviti je treba ustrezen okvir, prilagojen glede na posebne potrebe upravljanja, za finančna pravila, ki se uporabljajo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki prejemajo nepovratna sredstva iz skupnega proračuna Evropskih skupnosti. Hkrati in ne da bi se zaradi tega poslabšala samostojnost, ki jo morajo imeti ti organi za opravljanje svojih nalog, je treba uskladiti vsebino pravil, ki urejajo nekatere zadeve, predvsem za potrjevanje in računovodstvo. Notranji revizor Komisije bo v zvezi s temi organi izvajal ista pooblastila kakor v zvezi s službami Komisije. Finančna pravila, ki so za te organe notranja, bo treba prilagoditi, da bodo v skladu s finančno uredbo. Komisija mora biti v skladu s tem pooblaščena za pripravo modela finančne ureditve, od katere lahko organi Skupnosti odstopajo samo s soglasjem Komisije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Ta uredba določa pravila za določitev in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu "proračun".

V tej uredbi se Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov štejejo za institucije Skupnosti.

Člen 2

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3

Proračun se določi in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna, kakor določa ta uredba.

POGLAVJE 1

Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

1. Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

2. Prihodki in odhodki Skupnosti obsegajo:

(a) prihodke in odhodke Evropske skupnosti, vključno z upravnimi stroški, ki nastanejo v zvezi z institucijami na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijskim in sodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, in stroški poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b) odhodke in prihodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. V proračunu se evidentirajo jamstva za najeta in dana posojila Skupnosti ter plačila v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

Člen 5

1. S pridržkom člena 74 se ne sme noben prihodek pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

2. Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

3. Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4. S pridržkom členov 18 in 74 se obresti na sredstva, ki so last Evropskih skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 6

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 7

1. Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, in nediferencirana sredstva.

2. S pridržkom členov 77(2) in 166(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3. Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje prevzetih pravnih obveznosti v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4. Odstavka 1 in 2 ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela. Ne preprečujeta, da se določijo celotne pravice porabe ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 8

1. Prihodki v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

2. Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi BNP in drugih finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z uredbo iz odstavka 1.

3. Proračunska sredstva, ki so odobrena za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov, odobrenih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4. Prevzete obveznosti se knjižijo v poslovnih knjigah na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra, ob upoštevanju celotnih pravic porabe iz člena 77(2) in sporazumov o financiranju iz člena 166(2), ki se knjižijo v poslovne knjige na podlagi prevzetih obveznosti v breme proračuna do 31. decembra.

5. Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

6. Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 9

1. Sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

Lahko pa se na podlagi odločitve zadevne institucije prenesejo samo v naslednje proračunsko leto najpozneje do 15. februarja v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se avtomatsko prenesejo v naslednje leto v skladu z odstavkom 4.

2. Sredstva za prevzem obveznosti v okviru diferenciranih sredstev in nediferenciranih sredstev, za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a) v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta;

(b) v potrebni višini, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla rezervirati sredstev, predvidenih za ta namen, do 31. decembra.

3. Odobritve plačil diferenciranih sredstev se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Zadevna institucija najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

4. Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5. Zadevna institucija o odločitvi o prenosu obvesti Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu "proračunski organ") najpozneje do 15. marca in za vsako proračunsko postavko navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6. Sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Člen 10

Prihodki in sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 18, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje. Razpoložljiva sredstva proračuna iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej.

Člen 11

Brez poseganja v člen 157, kadar odobrena sredstva zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva odobrena v proračunu.

Člen 12

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni drugače določeno v naslovu I in naslovu VI drugega dela.

Člen 13

1. Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzemanje obveznosti inplačila izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti na določeno postavko proračuna kot del izvrševanja zadnjega proračuna, ki je bil pravilno sprejet, uporablja prvi odstavek člena 273 Pogodbe ES in prvi odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

2. Obveznosti se lahko prevzemajo po programih do največ ene četrtine skupnih odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu.

Ne smejo prekoračiti omejitve proračunskih sredstev, predvidene v predlogu proračuna v pripravi.

3. Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Skupnosti in za potrebe upravljanja:

(a) lahko Svet s kvalificirano večino na zahtevo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo na podlagi določb odstavkov 1 in 2, hkrati odobri dve ali več začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila;

(b) se za izdatke, razen izdatkov, ki neizogibno izhajajo iz Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, uporablja tretji odstavek člena 273 Pogodbe ES in tretji odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

4. Če za dani program odobritev dveh ali več začasnih dvanajstin v okoliščinah in po postopkih iz odstavka 3 ne zadostuje za pokrivanje izdatkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Skupnosti na področju porabe, ki ga pokriva zadevni program, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev sredstev, odobrenih za ustrezni program proračuna v preteklem proračunskem letu. Proračunski organ ukrepa po postopkih iz odstavka 3. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobrenih sredstev v proračunu za preteklo proračunsko leto.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 14

1. Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2. Brez poseganja v člen 46(1)(4) Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo, pa tudi organi, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedeni v členu 185, ne smejo najemati posojil.

Člen 15

1. Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2. Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v pisni predlog spremembe, ki se predloži v skladu s členom 34. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

3. Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti predhodni predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 16

Proračun se pripravi in izvršuje v evrih, prav tako se v evrih pripravijo računovodski izkazi.

Za namene denarnega toka iz člena 61 pa lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil izvajata posle v nacionalnih valutah, kakor določa uredba o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljnjem besedilu "izvedbene določbe".

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 17

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena plačila pod pogoji iz člena 18. S pridržkom člena 20 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 18

1. Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo naslednje postavke prihodkov:

(a) finančni prispevki držav članic za določene raziskovalne programe v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti;

(b) obresti na depozite in globe, predvidene v Uredbi o pospešitvi in pojasnitvi izvajanja postopka glede čezmernega primanjkljaja;

(c) namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(d) prispevki za dejavnosti Skupnosti iz tretjih držav ali od različnih organov;

(e) prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(f) prihodki iz vračil nepravilno plačanih zneskov;

(g) prihodek od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(h) prejete zavarovalnine;

(i) prihodki iz plačil, povezanih z dajanjem v najem;

(j) prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

2. Temeljni akt lahko prav tako namensko dodeli prejemke, katerih podlaga je, za določene postavke izdatkov.

3. Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov iz odstavkov 1 in 2, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 19

1. Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Skupnostim, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2. Donacije, ki lahko pomenijo tudi določeno finančno obremenitev, lahko sprejme s soglasjem Evropskega parlamenta in Sveta, ki o zadevi odločita v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

Člen 20

1. Izvedbene določbe lahko določijo primere, ko se lahko določeni prihodki odštejejo od računov ali zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

2. Stroški proizvodov ali storitev za Skupnosti, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ali tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3. Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 21

Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po področjih porabe in programih; programi se naprej delijo na člene in postavke.

Člen 22

1. Vsaka institucija lahko v svojem delu proračuna prerazporeja sredstva do višine 10 % celotnih sredstev za proračunsko leto z enega področja porabe na drugega, z enega programa na drugega in z enega člena na drugega.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne posegajo v posebne določbe člena 23 za Komisijo.

Člen 23

1. Komisija lahko v svojem delu proračuna:

(a) prerazporedi sredstva znotraj členov in med členi posameznega programa;

(b) v zvezi z izdatki za plače in upravo prerazporedi sredstva z enega področja porabe na drugega največ v višini 10 % sredstev za proračunsko leto;

(c) v zvezi z izdatki za poslovanje prerazporedi med programi v okviru istega področja porabe največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere sredstva prerazporedijo.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točk (b) in (c) prvega odstavka Komisija o svoji odločitvi obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

2. Komisija lahko v okviru svojega dela proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz odstavka 1(c) predlaga še druge prerazporeditve.

Člen 24

1. Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je predvideno v odstavkih 2, 3 in 4, razen če ni drugače določeno v naslovu I drugega dela.

2. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloči s kvalificirano večino v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Evropski parlament pravočasno da svoje mnenje, da ga lahko Svet upošteva in ukrepa v določenem roku. Če Svet ne ukrepa v določenem roku, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

3. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki niso neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, lahko Evropski parlament po posvetovanju s Svetom odloči v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Svet s kvalificirano večino pravočasno sprejme svoje mnenje, da ga lahko Evropski parlament upošteva in ukrepa v določenem roku. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

4. Šteje se, da so predlogi za prerazporeditev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali drugih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, pa tudi z drugimi izdatki, odobreni, če niti Evropski parlament niti Svet ne odločita drugače v šestih tednih od datuma, ko sta ti dve instituciji prejeli predloge. Če pri takih predlogih za prerazporeditev Evropski parlament in Svet predlagano prerazporeditev znižata za različne zneske, se šteje, da je odobren nižji od zneskov, ki jih je odobrila ena od obeh institucij. Če ena od institucij zavrne načelo prerazporeditve, se prerazporeditev ne izvede.

Člen 25

1. Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek (p.m.).

2. Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 26

1. Sredstva znotraj področij porabe proračuna za Jamstveni oddelek EKUJS, strukturne sklade in raziskave se lahko prerazporedijo samo v skladu s posebnimi določbami iz naslovov I, II in III drugega dela.

2. Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za posojila Skupnosti in jamstva Skupnosti za posojila tretjim državam ter rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za prerazporeditev sredstev v zvezi z uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih je treba vsakič predložiti poseben predlog.

Uporablja se postopek iz člena 24(2) in (3). Če obe veji proračunskega organa ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi teh rezerv, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 27

1. Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2. Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

3. Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalci poslovanja, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Informacije iz člena 33(2)(d) se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predhodnemu predlogu proračuna.

4. Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami Komisije. Takšno ocenjevanje se uporablja za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocenjevanja pa se pošljejo proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Člen 28

1. Vsakemu predlogu, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz in oceno iz člena 27(4).

2. Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Ta informacija mora vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.

3. Za preprečitev tveganja goljufije ali nepravilnosti Komisija v finančnih izkazih navede vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 29

1. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Proračun se objavi dva meseca po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Konsolidirani finančni izkazi se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Poročila o finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 30

1. Informacije o poslih zadolževanja in posojanja, ki jih sklenejo Skupnosti za tretje osebe, se navedejo v Prilogi k proračunu.

2. V finančne izkaze se vključi tudi informacija o poslovanju Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 31

Evropski parlament, Svet, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov pripravijo ocene prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

Te institucije vsako leto najpozneje do 1. julija ocene pošljejo v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma tudi pošlje proračunskemu organu.

Pri pripravi lastnih ocen Komisija uporablja informacije iz člena 32.

Člen 32

Vsak organ iz člena 185 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji vsako leto do 1. aprila oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj z načrtom delovnih mest in programom dela.

Komisija te dokumente pošlje v vednost proračunskemu organu, razen v primeru iz točke (3)(d) člena 46(1).

Člen 33

1. Komisija predloži Svetu predhodni predlog proračuna vsako leto najpozneje do 1. septembra. Hkrati predhodni predlog proračuna pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Predhodni predlog proračuna vsebuje povzetek skupnega izkaza odhodkov in prihodkov Skupnosti in konsolidirane ocene iz člena 31.

2. Komisija k predhodnemu predlogu proračuna priloži:

(a) analizo finančnega poslovodenja v preteklem letu in neporavnane prevzete obveznosti;

(b) po potrebi mnenje o ocenah drugih institucij, ki lahko vsebujejo drugačne ocene in obrazložitev razlogov zanje;

(c) delovne dokumente v zvezi z načrtom delovnih mest institucij in donacijami, ki jih Komisija odobri organom iz člena 185 in evropskim šolam, za katere meni, da so koristni;

(d) informacije o doseganju vseh predhodno določenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljev, merjenih s kazalci. Rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna.

Člen 34

1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije, pri vsaki za njen del proračuna, predloži Svetu pisni predlog spremembe predhodnega predloga proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predhodnega predloga.

2. Takšen pisni predlog spremembe pa Komisija predloži Svetu najmanj 30 dni pred prvim branjem predlogaproračuna v Evropskem parlamentu, razen če se institucije ne dogovorijo drugače ali v izjemnih okoliščinah. Svet mora predložiti pisni predlog spremembe Evropskemu parlamentu najmanj 15 dni pred navedenim prvim branjem.

Člen 35

1. Svet pripravi predlog proračuna po postopku iz člena 272(3) Pogodbe ES in člena 177(3) Pogodbe Euratom.

2. Svet predloži Evropskemu parlamentu predlog proračuna najpozneje do 5. oktobra v letu pred letom izvrševanja proračuna. Svet temu predlogu proračuna priloži obrazložitveni memorandum, v katerem pojasni razloge za odstopanje od predhodnega predloga proračuna.

Člen 36

1. Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 272(7) Pogodbe ES in člena 177(7) Pogodbe Euratom.

2. Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, mora vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če je ta datum po 1. januarju, plačati Skupnosti neporavnane zneske, kakor določa Uredba Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

Člen 37

1. Komisija lahko predloži predhodne predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

2. Razen v izjemnih primerih Komisija predloži predhodni predlog spremembe proračuna Svetu vsako leto najpozneje do 1. septembra. Predlogu lahko priloži mnenje o zahtevah za spremembo proračuna drugih institucij.

3. Proračunski organ jih obravnava ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 38

1. Ko Svet prejme predhodni predlog za spremembo proračuna, pripravi predlog spremembe proračuna v skladu s členoma 35 in 37.

2. Za spremembe proračuna se uporabljata člena 35 in 37, razen glede rokov. Utemeljeni morajo biti s sklicevanjem na proračun, katerega ocene spreminjajo.

Člen 39

Komisija in proračunski organ se lahko dogovorita za podaljšanje nekaterih rokov za predložitev ocen ter za sprejetje in pošiljanje predhodnih predlogov in predlogov proračunov. Ta dogovor pa ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za obravnavo teh besedil na podlagi člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 40

Proračun sestavljajo:

(a) povzetek izkaza prihodkov in odhodkov;

(b) ločeni deli, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo.

Člen 41

1. Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij proračunski organ razčleni po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni v okviru področij porabe, programov, členov in postavk.

2. Poročilo o izvrševanju izdatkov za del proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejme proračunski organ in je razčlenjena po namenu.

Področje porabe se nanaša na določeno politiko, program pa praviloma na dejavnost.

Vsako področje porabe lahko vključuje sredstva za poslovanje in za upravo.

Sredstva za upravo v okviru področja porabe se združijo v en sam program.

Člen 42

Proračun ne sme vsebovati negativnih prihodkov.

Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o realizaciji prihodkov proračuna.

Člen 43

1. Vsak del proračuna lahko vsebuje naslov "rezervacije". Proračunska sredstva se odobrijo za ta naslov v naslednjih dveh okoliščinah:

(a) če pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b) če obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti proračunskih sredstev ali možnosti izvrševanja proračunskih sredstev, določenih za zadevno postavko, pod pogoji, ki so v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Proračunska sredstva pod tem naslovom se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi po postopku iz člena 24.

2. V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se proračunska sredstva prerazporedijo na naslov "rezervacije" med proračunskim letom. Proračunski organ sprejme odločitev o teh prerazporeditvah, kakor določa člen 24.

Člen 44

Del proračuna za Komisijo lahko vključuje "negativno rezervo", ki je omejena na največ 200 milijonov EUR. Ta rezerva, ki se vpiše v posebno poglavje, lahko zajema odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 22, 23 in 25.

Člen 45

1. Delproračuna za Komisijo vključuje naslednji dve rezervi:

(a) rezervo za nujno pomoč tretjim državam;

(b) rezervo za posojila Skupnosti in jamstva Skupnosti za posojila tretjim državam.

2. Pogoji za oblikovanje, uporabo in financiranje rezerv iz odstavka 1(a) in (b) so določeni v Uredbi Sveta o proračunski disciplini in Uredbi Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

Člen 46

1. Proračun prikazuje:

(1) v povzetku izkaza prihodkov in odhodkov:

(a) oceno prihodkov Skupnosti za zadevno proračunsko leto;

(b) oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n-2;

(c) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za zadevno proračunsko leto;

(d) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za preteklo proračunsko leto;

(e) odobrene izdatke in plačane izdatke v letu n-2;

(f) zbirni pregled rokov plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje prevzetih obveznosti v breme proračuna v preteklih proračunskih letih;

(g) ustrezne pripombe k vsakemu podpodročju;

(2) v delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1, z ustreznimi pripombami za vsako podpodročje in roki plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje prevzetih obveznosti v breme proračuna v preteklih proračunskih letih.

Ocenjeni letni zneski odobritev za plačila, ki so potrebni za naslednja proračunska leta glede na odobritve za prevzem obveznosti v tekočem letu, se v proračunu navedejo v specifikaciji v stolpcu za opombe;

(3) v zvezi z osebjem:

(a) za vsak del proračuna načrt delovnih mest, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačilni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(b) načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz istih sredstev za posredne ukrepe; načrt delovnih mest se razčleni po kategorijah in plačilnih razredih ter mora razlikovati med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun. Načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega in znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu "kadrovski predpisi";

(d) načrt delovnih mest, ki določa število delovnih mest po plačilnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 185, ki prejema donacije v breme proračuna. Načrt delovnih mest poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(4) v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(a) v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske postavke, ki se nanašajo na te posle in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za izpolnjevanje obveznosti. Te postavke imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(b) v delu za Komisijo:

(i) proračunske postavke, ki vsebujejo jamstvo Skupnosti za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Na teh postavkah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

(ii) pojasnila, v katerih je naveden temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki so jih dale Skupnosti za te posle;

(c) v dokumentu v prilogi dela proračuna za Komisijo kot kazalec:

(i) kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

(ii) kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

(5) proračunske postavke pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje rezerv v zvezi s posojili Skupnosti in jamstvi Skupnosti za posojila tretjim državam in tudi za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

2. Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko proračunski organ proračunu priloži še vse druge ustrezne dokumente.

Člen 47

1. Načrt delovnih mest, opisan v točki 3 člena 46(1), predstavlja absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo.

Razen za plačilne razrede A1, A2 in A3 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni načrt delovnih mest za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

(a) da se količina sredstev za plače za celotno proračunsko leto ne spremeni in

(b) da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim načrtom delovnih mest.

Institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če katera od obeh vej proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi običajni postopek.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v skladu s kadrovskimi predpisi učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 48

1. Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 49

1. Pred uporabo sredstev, odobrenih v proračunu za katerikoli ukrep Skupnosti, je treba najprej sprejeti temeljni akt. Podobno je treba najprej sprejeti temeljni akt pred začetkom izvrševanja izdatkov iz poslovanja, ki nastanejo pri izvajanju določb naslovov V in VI Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu "PEU").

Pri uporabi Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter naslovov V in VI PEU je "temeljni akt" akt sekundarne zakonodaje, ki je pravna podlaga za ukrep Skupnosti ali ukrep Unije ter za izvrševanje ustreznih izdatkov, predvidenih v proračunu. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

Komisija v izvedbene določbe vključi seznam oblik, ki jih imajo lahko temeljni akti, sprejeti na podlagi Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter na ustreznih področjih uporabe naslovov V in VI PEU.

2. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Unije, pa se lahko brez temeljnega akta izvršujejo:

(a) proračunska sredstva za eksperimentalne pilotske projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun samo dve zaporedni proračunski leti;

(b) proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe, namenjene za pripravo predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov Skupnosti. Pri pripravljalnih ukrepih mora veljati skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku morajo biti dodeljena proračunska sredstva v skladu s posebnimi lastnostmi pripravljalnega ukrepa glede na predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, ki bodo imele od njega korist. Zato izvršena sredstva po obsegu ne morejo biti enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija proračunskemu organu predloži poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b), ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe;

(c) proračunska sredstva za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s Pogodbo ES in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne iniciative iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah, katerih seznam je naveden v izvedbenih določbah.

(d) proračunska sredstva za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

Člen 50

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

Člen 51

Komisija in druge institucije lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Osebe, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

Člen 52

1. Vsem finančnim udeležencem je prepovedano sprejemati kakršne koli ukrepe za izvrševanje proračuna, ki bi lahko povzročili navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi nastal tak primer, mora zadevni udeleženec prenehati uporabljati take ukrepe in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog subjekta pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 53

1. Komisija izvršuje proračun:

(a) centralizirano;

(b) z deljenim ali decentraliziranim upravljanjem, ali

(c) s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.

2. Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu z določbami členov 54 do 57.

3. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na države članice v skladu z določbami naslovov I in II drugega dela.

4. Kadar Komisija izvršuje proračun na podlagi decentraliziranega upravljanja, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami naslova IV drugega dela.

5. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija pri deljenem ali decentraliziranem upravljanju uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna v skladu s členom 274 Pogodbe ES in členom 179 Pogodbe Euratom.

6. Pri načinih izvrševanja proračuna iz odstavkov 3 in 4 države članice in tretje države izvajajo redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti.

Pri tem sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo sodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

7. Če Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja prenese na mednarodne organizacije, kakor to določajo izvedbene določbe.

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo javnih naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

Člen 54

1. Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo diskretnost pri sprejemanju političnih odločitev. Naloge izvrševanja, ki se prenesejo, morajo biti jasno opredeljene in njihovo izvajanje v celoti nadzorovano.

2. V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri centraliziranem izvrševanju proračuna in posredno na podlagi člena 53(2) prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na:

(a) agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, navedene v členu 55, v nadaljnjem besedilu: "izvajalske agencije";

(b) organe, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedene v členu 185, če je to v skladu z nalogami posameznega organa, kakor so opredeljene v temeljnem aktu;

(c) nacionalne javne organe ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva in izpolnjujejo pogoje iz dogovora o izvajanju. Na takšne organe se lahko naloge izvrševanja prenesejo samo, če:

(i) temeljni akt programa ali zadevnega ukrepa predvideva možnost prenosa in določa merila za izbor zadevnih organov in

(ii) če se naloge izvrševanja proračuna prenesejo zaradi zahtev dobrega finančnega poslovodenja na podlagi predhodne analize ter če je zagotovljeno upoštevanje načel nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

3. Kadar organi iz odstavka 2 opravljajo naloge izvrševanja proračuna, morajo izvajati redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna.

Takšni organi sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo sodni pregon za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

Člen 55

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in ki jih ustanovi Skupnost, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z uredbo Sveta o statutu izvajalskih agencij, na katere se prenesejo določene naloge v zvezi z vodenjem programov Skupnosti, ter opredelitvi pogojev in ureditve za njihovo ustanovitev in delovanje.

2. Izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje se prenese na direktorja agencije.

Člen 56

1. Odločbe o prenosu izvršilnih nalog na organe in agencije iz člena 54(2) vključujejo vse ustrezne dogovore za zagotavljanje preglednosti nalog, ki se izvajajo, in morajo vsebovati:

(a) pregledne postopke za oddajo javnih naročil in dodeljevanje donacij, ki so nediskriminatorni in izključujejo vsako navzkrižje interesov ter so v skladu z določbami naslova V oziroma VI;

(b) učinkovit sistem notranjih kontrol za poslovodenje;

(c) računovodske postopke za te posle in postopke za pripravo računovodskih izkazov, ki bodo zagotovili pravilno uporabo sredstev Skupnosti in da se bo dejanska poraba teh sredstev odražala v računovodskih izkazih Skupnosti;

(d) neodvisno zunanjo revizijo;

(e) dostop javnosti do informacij na ravni, ki je predvidena v predpisih Skupnosti.

2. Z upoštevanjem mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revidiranja, računovodstva in javnega naročanja nacionalnih organov iz člena 54(2)(c) enaki njenim lastnim sistemom.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju kontrol uporablja lasten sistem kontrol, upoštevala ekvivalentnost sistemov kontrol.

Člen 57

1. Komisija ne sme prenesti ukrepov izvrševanja sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, zunanjim zasebnim subjektom ali organom, razen če ne opravljajo javnih storitev v skladu s členom 54(2)(c).

2. Naloge, ki se lahko pogodbeno prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen če ne opravljajo javnih storitev, so strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 58

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 59

1. Institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2. Vsaka institucija določi v svojih notranjih upravnih pravilih osebje na ustrezni ravni, na katerega prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

3. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebe, za katere veljajo predpisi in pravila za uradnike in druge uslužbence (v nadaljnjem besedilu "kadrovski predpisi").

4. Odredbodajalci lahko na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa delujejo samo v mejah, ki jih določa odločba o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en zaposleni ali več, ki se mu v okviru njegove odgovornosti zaupa izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

Člen 60

1. Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2. Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema obveznosti v breme proračuna in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

3. Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

4. Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in notranje postopke za poslovodenje in kontrolo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

5. Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo tudi poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

6. Vsak delavec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 66(4). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Skupnosti, mora obvestiti organe ali telesa, imenovana na podlagi ustrezne zakonodaje.

7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančnein upravljavske informacije. To poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na določene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo odobrenih sredstev in delovanje sistema notranjih kontrol. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 61

1. Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a) pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo zneskov, prepoznanih kot terjatve;

(b) pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom VII;

(c) vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom VII;

(d) določitev računovodskih pravil in načinov ter kontnega okvira v skladu z naslovom VII;

(e) določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij.

(f) vodenje zakladništva.

2. Računovodja pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev Skupnosti, in za izvrševanja proračuna od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

Člen 62

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejene, pri čemer upošteva kadrovske predpise.

Odločba o prenosu nalog določa naloge, ki se prenesejo na podrejene.

Oddelek 4

Vodja blagajne predplačil

Člen 63

Za plačilo majhnih zneskov in za pobiranje prejemkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil, ki jo odobri računovodja institucije in je zanjo odgovoren vodja blagajne predplačil, ki ga imenuje računovodja institucije.

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 64

1. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadarkoli začasno ali dokončno prekliče organ, ki ga je imenoval.

2. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko vodjo blagajne predplačil kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

Člen 65

1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko osebe iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in določbah za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti ter za boj proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic.

2. Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 66, 67 in 68. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in tele som, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Člen 66

1. Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančno uredbo in pravila za njeno izvajanje. Isto velja kadar zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga ali ne izda naloga za izterjavo ali ga brez utemeljitve izda prepozno, ker izdaja odredbe za plačilo lahko vključuje odgovornost institucije do tretjih oseb.

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

3. V primeru nadaljnjega prenosa nalog v njegovih službah odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost notranjih sistemov poslovodenja in kontrol in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

4. Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki deluje neodvisno in ugotavlja, ali je nastala finančna nepravilnost in njene morebitne posledice.

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn predplačil

Člen 67

Računovodja disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če neupravičeno spremeni bančni ali žiro račun;

(c) če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 68

Vodja blagajne predplačil disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c) če izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 69

Ocena prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti se v proračun vpiše v evrih. Sredstva se dajejo na voljo v skladu z uredbo Sveta o izvajanju navedenega sklepa.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 70

1. Oceno terjatev najprej pripravi odredbodajalec, ki je odgovoren za ukrep ali stanje, ki ima lahko za posledico terjatev ali spremembo zneska, ki se dolguje Skupnostim.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 71

1. Ugotovitev terjatev je akt, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

(a) preveri, da dolg obstaja;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek vsote, ki se dolguje;

(c) preveri pogoje, pod katerimi je terjatev zapadla.

2. Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsako terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3. Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4. V izvedbenih določbah se določijo pogoji, pod katerimi se Skupnostim plačajo zamudne obresti.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 72

1. Odobritev izterjave je akt, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2. Institucija lahko z odločbo, ki je izvršljiva v smislu člena 256 Pogodbe ES, formalno ugotovi terjatev nasproti osebam, ki niso države.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 73

1. Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Skupnosti prejmejo svoje prihodke in da so njihove pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih imajo Skupnosti do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Skupnosti, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

2. Kadar se odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa namerava odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, določenimi v izvedbenih določbah. Odločitev o odpovedi izterjavi mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko prenese pooblastilo za tako odločitev samo v skladu z izvedbenimi določbami.

Člen 74

Prejemki iz glob, periodičnih denarnih kazni in drugih sankcij ter obresti se v prihodkih proračuna ne evidentirajo dokončno, dokler lahko Evropsko sodišče razveljavi odločbo, s katero so bile naložene.

Prvi odstavek se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

POGLAVJE 6

Izdatki

Člen 75

1. Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2. Razen v primeru sredstev, ki jih je mogoče izvrševati brez temeljnega akta v skladu s členom 49(2), mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka sprejeti odločitev o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za izdatke

Člen 76

1. Prevzem obveznosti v breme proračuna je postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravne obveznosti.

Pravna obveznost je akt, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev.

Obveznost v breme proračuna in pravno obveznost hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v utemeljenih primerih, določenih v izvedbenih določbah.

2. Prevzem obveznosti v breme proračuna je posamičen, kadar sta upravičenec in višina izdatka poznana.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je celoten, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni poznan.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je začasen, če je namenjen za pokrivanje izdatkov iz člena 150 ali rutinskih upravnih stroškov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni dokončno znan.

3. Odobritve proračunskih sredstev za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedi na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, in za upravne stroške. Če se proračunske obveznosti tako razdelijo v letne obroke, mora tako določati pravna obveznost, razen v primeru izdatkov za plače.

Člen 77

1. Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva, preden pravno prevzame obveznost do tretjih oseb.

2. S pridržkom posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne pravice porabe zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

S pridržkom člena 76(3) in člena 179(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno odobritev proračunskih sredstev, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec razveljavi neporabljene pravice porabe.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih pravic porabe, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne pravice porabe.

3. Za evidentirane pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne pravice porabe se, razen v primeru plač, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih proračunskih sredstev, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 11.

Če po treh letih po prevzemu pravne obveznosti ni plačila, odgovorni odredbodajalec razveljavi odobritev proračunskih sredstev zanjo.

Člen 78

1. Pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) izdatek bremeni pravo proračunsko postavko;

(b) so proračunska sredstva na voljo;

(c) je izdatek v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb in vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(d) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2. Pri evidentiranju pravnih obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) je obveznost pokrita z ustreznimi pravicami porabe;

(b) je izdatek pravilen in v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenimi določbami in določbami vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(c) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Oddelek 2

Potrditev izdatkov

Člen 79

Potrditev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec:

(a) potrdi, da je upnik upravičen do zneska;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek zahtevka;

(c) preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade.

Oddelek 3

Odobritev izdatka

Člen 80

Odobritev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača izdatek, ki ga je potrdil.

Oddelek 4

Plačilo izdatkov

Člen 81

1. Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe in zajema enega ali več naslednjih postopkov:

(a) plačilo celotnega zneska, ki se dolguje;

(b) plačilo zneska, ki se dolguje, na katerega od naslednjih načinov:

(i) v obliki vnaprejšnjega financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil;

(ii) z enim vmesnim plačilom ali več;

(iii) v obliki plačila razlike zneska, ki se dolguje.

2. V poslovnih knjigah je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

Člen 82

Plačilo izdatka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

Roki za izvršitev izdatkov

Člen 83

Potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov morajo biti izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih določbah, ki tudi določajo okoliščine, v katerih so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske postavke, s katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi

Člen 84

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 85

Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanje sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec ali računovodja.

Člen 86

1. Notranji revizor svoji instituciji svetuje glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

(a) ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje in dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b) ocenjevanje ustreznosti in kakovosti sistemov notranjega kontroliranja in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

2. Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in službe institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem in tudi v državah članicah ter v tretjih državah.

3. Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letnonotranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4. Institucija vsako leto organu, ki da za razrešnico, pošlje poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 87

Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in ki določajo njegovo odgovornost.

Če je notranji revizor uradnik ali drug uslužbenec, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 88

1. Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklene naročnik v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobil premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Te pogodbe obsegajo:

(a) pogodbe za nakup ali najem stavbe;

(b) pogodbe za nakup blaga;

(c) pogodbe za gradbena dela;

(d) pogodbe za izvajanje storitev.

2. Ta naslov se ne nanaša na donacije.

Člen 89

1. Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2. Za vsa javna naročila je treba zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 91(1)(d).

Oddelek 2

Objava

Člen 90

1. Vsi razpisi za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 105 ali člena 167, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) in za javna naročila storitev iz izvedbenih določb.

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2. Javna naročila v vrednosti pod mejnimi vrednostmi iz člena 105 ali člena 167 se objavijo na ustrezen način.

Oddelek 3

Postopki oddaje javnega naročila

Člen 91

1. Postopki za oddajo javnih naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprti postopek;

(b) omejeni postopek;

(c) natečaj;

(d) postopek s pogajanji.

2. Za javna naročila, pri katerih vrednost presega mejne vrednosti iz členov 105 ali člena 167, se uporaba postopka s pogajanji dovoli samo v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pogodbe za storitve, navedene v izvedbenih določbah.

3. Mejne vrednosti, pod katerim lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji ali, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 88(1), enostavno plača stroške na podlagi računa, se določijo v izvedbenih določbah.

Člen 92

V razpisni dokumentaciji mora biti predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno.

Člen 93

1. Kandidati ali ponudniki so izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročila:

(a) če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z njegovim poslovanjem;

(c) če mu lahko naročnik na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d) če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e) če je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(f) če se je v drugem postopku za oddajo naročila ali za odobritev donacije, ki se financira iz proračuna Skupnosti, ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

2. Kandidati ali ponudniki morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1.

Člen 94

V postopku oddaje javnega naročila tega ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom:

(a) pri katerih se ugotovi navzkrižje interesov;

(b) ki so dali zavajajoče informacije glede na zahteve naročnika, ki so pogoj za sodelovanje v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh niso dali.

Člen 95

Vsaka institucija vzpostavi centralno podatkovno zbirko s podatki o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij, opisanih v členih 93 in 94. Edini namen podatkovne zbirke je v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov zagotoviti pravilno uporabo členov 93 in 94. Vsaka institucija ima dostop do podatkovnih zbirk drugih institucij.

Člen 96

Naročnik lahko kandidatom ali ponudnikom, za katere velja kateri od primerov izključitve iz členov 93 in 94, izreče upravne ali denarne kazni, vendar šele, ko jim da možnost, da predložijo svoje pripombe.

Te kazni so lahko:

(a) izključitev kandidata ali ponudnika za največ pet let iz oddaje javnih naroči ali odobravanja donacij, ki se financirajo iz proračuna;

(b) plačilo denarne kazni, ki jo izvajalec plača v primeru iz člena 93(1)(f) in kandidat ali ponudnik v primerih iz člena 94, če so kršitve resne, pri čemer kazni ne sme preseči vrednosti zadevne pogodbe.

Izrečene kazni morajo biti sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve.

Člen 97

1. Merila za ocenitev sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.

2. Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

Člen 98

1. Izbira postopka za predložitev ponudb zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2. Naročnik lahko zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami predloži zavarovanje kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

3. Razen pri naročilih za majhne zneske iz člena 91(3), vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrže.

4. Vse vloge ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, komisija, imenovana v ta namen, oceni na podlagi meril za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, in pripravi predlog za oddajo naročila.

Člen 99

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da je zagotovljena preglednost in enaka obravnava. Ne smejo pripeljati do spremembe pogojev pogodbe ali pogojev razpisa.

Člen 100

1. Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine ponudbe, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2. Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrženje in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.

Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.

Člen 101

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od razpisa bodisi prekliče razpis za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 4

Garancije in nadzor

Člen 102

Naročnik lahko in, v nekaterih primerih, določenih v izvedbenih določbah, mora zahtevati, da izvajalci predložijo garancijo vnaprej, da:

(a) zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b) omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja.

Člen 103

Kadar se v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe pojavijo večje napake ali nepravilnosti ali goljufije, institucije prekinejo izvajanje pogodbe.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo plačilo ali izterjajo že plačane zneske sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu

Člen 104

Institucije Skupnosti se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun.

Člen 105

S pridržkom naslova IV drugega dela te uredbe se lahko v direktivah Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago, storitve in gradnje predpišejo mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 90;

(b) izbiro postopkov iz člena 91;

(c) ustrezne roke.

Člen 106

Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in za vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki imajo poseben sporazum z Evropskimi skupnostmi na področju oddaje javnih naročil, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 107

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, so pogodbe odprte tudi za državljane držav, ki so ratificirale ta sporazum, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

NASLOV VI

DONACIJE

POGLAVJE 1

Področje uporabe

Člen 108

1. Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

(a) ukrepa, namenjenega kot pomoč za dosego ciljev, ki so del politike Evropske unije;

(b) ali za delovanje organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu ali ima cilj, ki je del politike Evropske unije.

O donacijah se sklene pisni sporazum.

2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) izdatki za plače delavcev institucij, posojila in poslovne deleže, javna naročila iz člena 88 in pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč;

(b) izdatki, ki se izvršujejo kot del deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja v smislu člena 53 te uredbe;

(c) plačila organom, na katere je Komisija prenesla naloge, iz členov 54 in 55 te uredbe in drugim organom Skupnosti iz člena 185 te uredbe.

POGLAVJE 2

Načela za dodeljevanje

Člen 109

1. Za dodeljevanje donacij veljajo načela preglednosti in enakega obravnavanja. Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in zahteva se sofinanciranje.

2. Donacija ne sme imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička za upravičenca.

Člen 110

1. Pogoj za dodelitev donacije je letni program, ki se objavi na začetku leta, razen pri pomoči za krizno upravljanje in pri humanitarni pomoči.

Ta delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti.

2. Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno, pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede zaupnosti in varnosti.

Člen 111

1. Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna.

2. Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Člen 112

1. Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati samo, kadar lahko vlagatelj dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred podpisom sporazuma.

V takih primerih upravičeni izdatki za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v upravičenih in izjemnih primerih, ki jih predvideva temeljni akt ali izvedbene določbe za izdatke, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali humanitarno pomoč.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2. Sporazum o donaciji za poslovanje se ne sme podpisati več kakor štiri mesece po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni izdatki za financiranje ne smejo nastati preden je bila vložena vloga za donacijo ali pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

Člen 113

1. Z donacijo se ne morejo financirati celotni stroški ukrepa, s pridržkom naslova IV drugega dela.

Z donacijo se ne smejo financirati celotni poslovni izdatki upravičenca.

2. Kadar se donacije za poslovanje obnovijo, se postopoma znižujejo, razen če ni drugače določeno v temeljnem aktu za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu.

POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja

Člen 114

1. Izbira se opravi izmed pisnih vlog, ki jih predložijo pravne osebe.

Izjemoma in odvisno od narave ukrepa ali ciljev vlagatelja lahko temeljni akt določa, da lahko donacije prejmejo tudi fizične osebe.

2. Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz členov 93 in 94.

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 93.

3. Upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, lahko vlagateljem, ki so izključeni na podlagi odstavka 2, izreče odredbodajalec v skladu s členi 93 od 96 in določbami za izvajanje teh členov.

Člen 115

1. Merila za ocenitev sposobnosti so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za končanje predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2. Merila za ocenitev vsebine vloge, ki se objavijo vnaprej v razpisu, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

Člen 116

1. Predloge oceni komisija za ocenjevanje, ustanovljena v ta namen, na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, in določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

2. Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ocene iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3. Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vlagatelje o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena donacija ni odobrena, institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge, ki so bila predhodno objavljena.

POGLAVJE 4

Plačilo in nadzor

Člen 117

Hitrost plačil se določi glede na finančno tveganje, trajanje in napredek ukrepa ali stroške upravičenca.

Člen 118

Odgovorni odredbodajalec lahko zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančna tveganja v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja.

Člen 119

1. Znesek donacije ni dokončen, dokler institucija ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije.

2. Če upravičenec ne ravna v skladu s pravnimi in pogodbenimi obveznostmi, se donacija ustavi in zniža ali prekine v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost dati svoje pripombe.

POGLAVJE 5

Izvajanje

Člen 120

1. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec odda javna naročila, za ta naročila veljajo načela iz naslova V tega dela.

2. Vsak sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

NASLOV VII

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 121

Zaključni račun Skupnosti zajema:

(a) finančne izkaze institucij iz člena 126 in organov iz člena 185;

(b) konsolidirane finančne izkaze, ki v agregatni obliki predstavljajo finančne informacije iz finančnih izkazov institucij in organov iz točke (a);

(c) poročila o izvrševanju proračuna institucij in proračunov organov iz člena 185;

(d) konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna, ki v agregatni obliki predstavljajo informacije iz poročil iz točke (c).

Člen 122

Zaključnim računom institucij in organov in člena 185 je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Člen 123

Zaključni račun mora biti pripravljen v skladu s pravili, biti točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko:

(a) v zvezi s finančnimi izkazi sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov, upravičenosti in obveznosti, ki niso prikazane kot sredstva ali obveznosti, ter denarnega toka;

(b) v zvezi s poročili o izvrševanju proračuna, prihodkov in odhodkov.

Člen 124

Finančni izkazi se pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli:

(a) kontinuirane dejavnosti;

(b) varnega poslovanja;

(c) doslednosti uporabe računovodskih metod;

(d) primerljivosti informacij;

(e) pomembnosti;

(f) nobene neto izravnave;

(g) vsebine nad obliko;

(h) računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Člen 125

1. V skladu z načelom računovodskega evidentiranja na podlagi nastanka poslovnih dogodkov finančni izkazi prikazujejo odhodke in prihodke za proračunsko leto ne glede na datum plačila ali izterjave.

2. Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 133.

Člen 126

1. Finančni izkazi se pripravijo v milijonih evrov in zajemajo:

(a) bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki predstavlja sredstva in obveznosti ter finančni položaj in izid poslovanja na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v obliki, določeni z direktivami Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih nekaterih vrst družb, pri čemer se upošteva posebna narava dejavnosti Skupnosti;

(b) izkaz denarnega toka, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom ter končno stanje denarja zakladnice;

(c) izkaz gibanja kapitala, ki podrobno prikazuje povečanja in zmanjšanja vsake postavke kapitala med letom.

2. Priloga k finančnim izkazom dopolnjuje in pojasnjuje informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1 in daje vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Skupnosti.

Člen 127

Poročila o izvrševanju proračuna so predstavljena v milijonih evrov. Obsegajo:

(a) izkaz realizacije proračuna, ki navaja vse proračunske operacije za leto kot prihodke in odhodke; struktura predstavitve je enaka kot za sam proračun;

(b) prilogo k izkazu realizacije proračuna, ki dopolnjuje in pojasnjuje informacije v izkazu.

Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 185 pošljejo računovodji Komisije najpozneje do 1. marca naslednjega leta svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune in najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun vsake institucije in vsakega organa iz člena 185, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Do istega datuma Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju vsake institucije in organa iz člena 185.

Člen 129

1. Računsko sodišče najpozneje do 15. junija da svoje pripombe o začasnem zaključnem računu vsake institucije in vsakega organa iz člena 185.

2. Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 pripravi svoj zaključni račun ter ga pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. julija naslednje leto za pripravo konsolidiranega zaključnega računa.

3. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa ga Komisija do 31. decembra naslednje leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

4. Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče, v skladu s členom 248 Pogodbe ES in členom 160c Pogodbe Euratom do 31. oktobra naslednjega proračunskega leta.

POGLAVJE 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 130

Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije hkrati pošlje Računskemu sodišču.

Člen 131

1. Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni programa za prihodke, pa tudi za odhodke glede na celotna odobrena proračunska sredstva.

Ti zneski tudi vsebujejo podatke o porabi prenesenih proračunskih sredstev.

Komisija podatke pošlje v 10 dneh po koncu vsakega meseca.

2. Trikrat letno v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na programe, člene in postavke.

To poročilo prav tako vsebuje podatke o porabi proračunskih sredstev, prenesenih iz preteklih proračunskih let.

3. Zneske in poročilo o izvrševanju proračuna hkrati pošlje tudi Računskemu sodišču.

POGLAVJE 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 132

1. Računovodski sistem institucij je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko številke knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2. Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v evrih na osnovi koledarskega leta.

3. Vrednosti v splošnem in proračunskem knjigovodstvu se zaključijo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja I.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 133

1. Računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz člena 185 sprejme računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporabljajo institucije, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz člena 185.

2. Pri sprejemanju računovodskih pravil in metod iz odstavka 1 računovodja Komisije ravna po mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, če pa je to upravičeno zaradi posebne narave dejavnosti Skupnosti, pa lahko ravna tudi v nasprotju z njimi.

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 134

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in aktivnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz člena 185.

Člen 135

1. Promet na računih in stanja se evidentirajo v računovodskih knjigah.

2. Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo biti utemeljene z listinami, na katere se nanašajo.

3. Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 136

Ob zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu s pravili.

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 137

1. Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna.

2. Za namene uporabe odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 138

1. Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Skupnosti v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 preveri, da vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

2. Prodaja premičnin se ustrezno objavi.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 139

1. Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih v skladu s členi 9, 13, 18, 22, 23, 26 in 36.

2. Institucije pošljejo Računskemu sodišču vsa notranja pravila v zvezi s finančnimi zadevami, ki jih sprejmejo.

3. Računsko sodišče se obvesti o vseh imenovanjih odredbodajalcev, notranjih revizorjev, računovodij in vodij blagajn predplačil ter o odločitvah o prenosu nalog na podlagi členov 51, 61, 62, 63 in 85.

Člen 140

1. Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi izdatkinastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi Pogodb.

2. Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 142 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financirajo ali sofinancirajo Skupnosti. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke in odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo skupaj z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je zaupana s Pogodbami ali akti, sprejetimi na njihovi podlagi, lahko na lastno pobudo sodeluje pri vseh revizijah, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede institucija Skupnosti ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Skupnost depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3. Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih revizorjev, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 141

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 142

1. Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Skupnosti, in končni upravičenci do plačil iz proračuna, dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z odobravanjem in izvajanjem pogodb, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali na kraju samem, ter vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane na magnetnih medijih.

Druge službe in notranje revizijske službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna Skupnosti.

2. Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a) pokažejo svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, za katerega so zadolženi, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b) predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 140(1).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3. Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Skupnosti, ki jih hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Skupnosti, ter fizične in pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4. Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in primeren način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva, ki jih prejmejo v obliki donacij.

5. Za finančna sredstva Skupnosti, ki se plačajo upravičencem zunaj institucij, upravičenci ali njihovi izvajalci ali podizvajalci, če se izvajalci ne strinjajo, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, sklenejo pisne sporazume.

6. Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o poslih zadolževanja in posojanja.

7. Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme poslabšati možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 143

1. Letno poročilo Računskega sodišča urejajo določbe odstavkov 2 do 6 tega člena.

2. Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim institucijam najpozneje do 15. junija vse ugotovitve, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do 30. septembra. Odgovori institucij, razen Komisije, se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

3. Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

4. Letno poročilo vsebuje poseben del za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošne ugotovitve.

Računsko sodišče ukrene vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegove ugotovitve objavijo takoj po ugotovitvah, na katere se nanašajo.

5. Računsko sodišče najpozneje do 31. oktobra pošlje organom odgovornim za razrešnico in drugim institucijam svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

6. Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o vsebini tega poročila, ki se nanaša na upravljanje sredstev, za katero so odgovorne po veljavnih pravilih.

Države članice odgovorijo Komisiji v 60 dneh po prejemu takih informacij. Komisija pošlje povzetek Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu do 15. februarja.

Člen 144

1. Računsko sodišče zadevne institucije uradno obvesti o vseh ugotovitvah, ki so po njegovem mnenju take, da bi morale biti vključene v posebno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne.

Zadevna institucija mora v roku dveh mesecev in pol sporočiti Računskemu sodišču svoje pripombe, ki jih želi dati na te ugotovitve.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v sledečem mesecu.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kjer je primerno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti na podlagi tega poročila.

Če se Računsko sodišče odloči katero od posebnih poročil objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti, mu priloži tudi odgovore zadevnih institucij.

2. Mnenja iz člena 248(4) Pogodbe ES in člena 160c(4) Pogodbe Euratom, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se ne uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevne institucije.

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 145

1. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do 30 aprila leta n + 2.

2. Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici.

3. Če Evropski parlament odloži sprejetje odločitve o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za hitrejšo odpravo ovir za sprejem te odločitve.

Člen 146

1. Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov Skupnosti, končno bilanco ter sredstva in obveznosti Skupnosti, prikazane v bilanci stanja.

2. Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda poročila in izkaze stanja iz člena 275 Pogodbe ES in člena 179a Pogodbe Euratom. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija,, posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 276 Pogodbe ES.

Člen 147

1. V skladu s členom 276 Pogodbe ES in členom 180b Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilom Sveta, ki se nanašajo na razrešnico.

2. Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pojasnil, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD, JAMSTVENI ODDELEK

Člen 148

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za izdatke organov in subjektov iz pravil za Jamstveni oddelek EKUJS in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 149

1. Za vsako proračunsko leto Jamstveni oddelek EKUJS vključuje nediferencirana proračunska sredstva.

2. Odobritve za plačila, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, zapadejo.

3. Neporabljena sredstva Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja se lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto največ v višini 3 % sredstev pod zadevnim področjem porabe. Takšen prenos je mogoč samo, če sredstva, predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, ne bodo dopuščala, da se nadoknadi nezadostno izvajanje programov za razvoj podeželja glede na stopnjo, sprejeto v preteklem letu. Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na katerega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

Člen 150

1. Komisija povrne izdatke, ki jih imajo države članice.

2. Odločitve Komisije, ki določajo zneske teh plačil, sestavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za Jamstveni oddelek EKUJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske poslovodne izdatke Jamstvenega oddelka EKUJS v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. Takšen prevzem obveznosti pa ne sme presegati polovice skupnih ustreznih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za izdatke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

Člen 151

1. Izdatki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za Jamstveni oddelek EKUJS, se odobrijo za program, člen in postavko v dveh mesecih po sprejetju poročil držav članic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Te proračunske obveznosti se odštejejo od začasnih celotnih proračunskih obveznosti iz člena 150.

2. Začasne celotne proračunske obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih postavkah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, zapadejo glede na proračunsko leto, v katerem so bile določene.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata s pridržkom potrditve obračuna.

Člen 152

Izdatki se v poslovne knjige za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

Člen 153

1. Kadar lahko Komisija prenese proračunska sredstva v skladu s členom 23, sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in o tem obvesti proračunski organ.

2. Razen v primerih iz odstavka 1 Komisija pošlje predloge za prenos proračunskemu organu najpozneje do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Proračunski organ sprejme odločitve o takih prenosih po postopku iz člena 24 najpozneje v roku treh tednov.

Člen 154

Rezultat odločitev o potrditvi obračuna se vpiše v skupni člen kot nižji ali višji izdatki.

NASLOV II

STRUKTURNI SKLADI

Člen 155

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za izdatke, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za strukturne sklade, kohezijski sklad ter predpristopne strukturne in kmetijske ukrepe ter za njihove prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu te uredbe.

3. Predpristopni strukturni in kmetijski ukrepi se lahko vodijo decentralizirano v skladu s členom 164.

Člen 156

1. Plačila finančnih prispevkov iz skladov Komisija izvede v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

2. Rok za vmesna plačila Komisije se določi v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

3. Obravnavo vračil držav članic in posledice za višino prispevka iz skladov urejajo pravila, navedena v členu 155.

Člen 157

Komisija avtomatično sprosti proračunska sredstva, ki so bila odobrena v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

Sproščena sredstva se lahko spet uporabijo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz strukturnih skladov.

V ta namen Komisija preveri sproščena sredstva v prejšnjem proračunskem letu in se do 15. februarja tekočega leta na podlagi zahtev odloči, ali je ta sredstva treba spet dati na voljo.

Člen 158

V zvezi z izdatki za poslovanje iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu pravil iz člena 155.

Člen 159

Vidike v zvezi z vodenjem in izbiro projektov ter revizijo urejajo pravila, navedena v členu 155.

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 160

1. Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Ta sredstva se vnesejo bodisi v enega od proračunskih področij porabe za raziskovalne politike za neposredne ali posredne ukrepe bodisi v program za raziskave v drugem področju porabe.

Uporabljajo se za izvajanje ukrepov, naštetih v izvedbenih določbah.

2. V zvezi z izdatki za poslovanje iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen.

3. Strokovnjaki, ki se plačajo iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določi Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa.

Člen 161

1. Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme proračunskih sredstev zunaj področij porabe in programov iz člena 160(1), če na podlagi konkurenčnih postopkov ali postopkov pogajanj sodeluje v aktivnostih Skupnosti, ki se v celoti ali delno financirajo iz skupnega proračuna.

2. Proračunska sredstva za aktivnosti, v katerih skupno raziskovalno središče sodeluje na podlagi konkurenčnih postopkov, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Pravice za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

Uporaba teh proračunskih sredstev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu proračunskega izida za vsako kategorijo ukrepov, na katere se nanašajo; prikazana morajo biti ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

3. Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

4. Z odstopanjem od člena 23 lahko Komisija v okviru področja porabe proračuna, ki se nanaša na politiko "raziskave — neposredni ukrepi" prerazporedi med programi do 15 % proračunskih sredstev na postavki, s katere se prerazporedijo.

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 162

1. Prvi in tretji del se uporabljata za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Proračunska sredstva za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

(a) v okviru pomoči, ki jo lahko odobri samostojno;

(b) ali v okviru sporazumov, ki jih sklene z eno tretjo državo upravičenko ali več;

(c) ali v okviru sporazumov z mednarodnimi organizacijami iz člena 53.

POGLAVJE 2

Izvajanje ukrepov

Člen 163

Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami. Proračunska sredstva za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

Člen 164

1. V okviru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da prenese upravljanje nekaterih ukrepov na organe v tretjih državah upravičenkah, potem ko preveri, da je pri upravljanju sredstev Skupnosti tretja država ali države upravičenke pomoči sposobna v celoti ali delno uporabljati naslednja merila glede na dogovorjeno stopnjo decentralizacije:

(a) dejansko ločitev nalog odredbodajalca in računovodje;

(b) obstoj učinkovitega sistem notranjih kontrol za upravljanje;

(c) za financiranje projektov, postopke za pripravo ločenih računovodskih izkazov, ki prikazujejo uporabo sredstev Skupnosti; za druge oblike podpore, uradno potrjeno letno poročilo o izdatkih, ki se da na voljo Skupnosti;

(d) obstoj nacionalne institucije za neodvisno zunanje revidiranje;

(e) pregleden, nediskriminatorni postopek za oddajo javnih naročil, ki preprečuje vsakršno navzkrižje interesov.

2. Država upravičenka se mora zavezati, da bo upoštevala člen 53(6).

Člen 165

Ukrepe, ki jih izvajajo tretje države upravičenke ali mednarodne organizacije, nadzira Komisija. Takšen nadzor se izvaja na podlagi predhodnega odobritev, naknadnih pregledov ali kombiniranega postopka.

Člen 166

1. Za izvajanje ukrepov se sklene:

(a) sporazum o financiranju med Komisijo v imenu Skupnosti in tretjo državo upravičenko ali državami upravičenkami ali organi, ki jih pooblastijo, v nadaljnjem besedilu: "upravičenci", ali

(b) pogodba ali sporazum o donaciji z nacionalnim ali mednarodnimi javnimi organi ali fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov.

Pogodbe in sporazumi iz točk (a) in (b) tega odstavka določajo pogoje, pod katerimi lahko izvajalec upravlja zunanjo pomoč.

2. Sporazumi o financiranju s tretjo državo upravičenko iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n + 1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzamejo obveznosti v breme proračuna. Posamezne pogodbe in sporazumi za izvajanje takih sporazumov o financiranju se ne smejo skleniti pozneje kakor v treh letih po datumu prevzema obveznosti v breme proračuna. Posamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revidiranjem in ocenjevanjem se lahko sklenejo tudi pozneje.

POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 167

1. Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, in s pridržkom posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje javnih naročil, določenih v izvedbenih določbah, se uporabljajo določbe člena 56 in poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil. Naročniki za namene tega poglavja so:

(a) Komisija v imenu in za račun enega upravičenca ali več;

(b) upravičenec ali upravičenci;

(c) nacionalni ali mednarodni javni organi ali fizične ali pravne osebe, ki so s Komisijo podpisale sporazum o financiranju ali sporazum o donaciji za izvajanje zunanjih ukrepov.

2. Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v sporazumu o financiranju ali sporazumu o donaciji iz člena 166.

Člen 168

1. Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse osebe, ki spadajo v okvir Pogodb, in v skladu s posebnimi določbami temeljnih instrumentov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja, za vse fizične in pravne osebe, ki so državljani tretjih držav upravičenk, ali za druge tretje države, ki so izrecno navedene v teh instrumentih.

2. V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih se lahko na podlagi posebnih pogojev, določenih v temeljnih aktih o sodelovanju, v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3. Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Skupnost, so pogodbe za naročila, ki se financirajo iz proračuna, odprte za državljane tretjih držav, poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, pod pogoji iz tega sporazuma.

POGLAVJE 4

Dodeljevanje donacij

Člen 169

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, če se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

POGLAVJE 5

Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 170

Vsak sporazum o financiranju ali sporazum o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 171

1. "Evropski uradi" so za namene uporabe tega naslova upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

2. Ta naslov se uporablja tudi za Evropski urad za boj proti goljufijam.

3. Prvi in tretji del se uporabljata za delovanje evropskih uradov, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 172

1. Proračunska sredstva za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko postavko v delu proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu delu proračuna.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenih na enak način kakor področja proračuna.

Proračunska sredstva, vpisana v Prilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

2. Načrt delovnih mest vsakega evropskega urada se priloži k načrtu delovnih mest Komisije.

3. Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti proračunski organ.

4. Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Skupnosti iz člena 121.

Člen 173

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada ter določi omejitve in pogoje za ta prenesena pooblastila.

Člen 174

1. Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih izdatkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. Njegov nadzorni odbor določi merila, na katerih temelji računovodski sistem.

2. Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so vpisana skupna proračunska sredstva za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih urad opravi za vsako od institucij. Ta temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3. Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

Člen 175

1. Nadzorni odbor vsakega evropskega urada določi podrobne določbe za izvajanje tega naslova.

2. Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za denarno nadomestilo, nadzorni odbor določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje ustrezne evidence.

Člen 176

Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen člena 174 in člena 175(2).

Direktor OLAF je pooblaščen za nadaljnji prenos svojih pooblastil na osebje, za katerega veljajo kadrovski predpisi.

NASLOV VI

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

Člen 177

Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za upravo, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 178

1. Vsako leto od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske upravne stroške v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. Ne morejo se uporabljati za nove stroške, ki niso bili vnaprej odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2. Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto.

Člen 179

1. Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana proračunska sredstva.

2. Upravni stroški na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3. Institucije čim prej obvestijo obe veji proračunskega organa o vsakem projektu gradnje, ki bi lahko imel večje finančne posledice za proračun.

Obe veji proračunskega organa takoj uradno obvestita zadevno institucijo o svoji nameri, da ji izdata mnenje. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 282 Pogodbe ES in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti.

Če obe veji proračunskega organa zadevno institucijo uradno obvestita o svoji nameri, da ji izdata mnenje, ji morata mnenje poslati v dveh tednih od uradnega obvestila.

TRETJI DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

Člen 180

1. Če do 31. decembra 2006 Svet na morebitni predlog Komisije ne doseže soglasja o alternativni proračunski obravnavi negativnih kmetijskih izdatkov, se ti po 1. januarju 2007 nadomestijo s prejemki, ki so v celoti namenjeni EKUJS.

2. Če bi uporaba odstavka 1 pomenila nadomestitev negativnih izdatkov z namenskimi prejemki, se s 1. januarjem 2007:

(a) prvi stavek člena 42 nadomesti s "Proračun ne sme vsebovati negativnih prejemkov ali izdatkov.";

(b) člen 154 glasi: "Namenski prejemki pod tem naslovom se glede na izvor razporedijo bodisi na proračunska sredstva za Jamstveni oddelek EKUJS za financiranje izdatkov skupne kmetijske politike bodisi na proračunska sredstva za Jamstveni oddelek EKUJS za financiranje razvoja podeželja in spremljajočih ukrepov."

Člen 181

1. Klasifikacija izdatkov Komisije po namenu, kakor jo določa člen 41(2), se prvič uporabi za proračunsko leto 2004.

Za proračunsko leto 2003 del za Komisijo vsebuje:

(a) del A za izdatke za plače osebja institucije in za upravne zadeve;

(b) del B za poslovne izdatke, ki pa je glede na zahteve sestavljen iz več podpodročij.

Postopek za prerazporejanje iz členov 23, 158 in 160(2) se prvič uporabi za proračunska sredstva za proračunsko leto 2004. Za proračunska sredstva za proračunsko leto 2003 postopek za prerazporejanje proračunskih sredstev v delu za Komisijo ureja člen 26(3) in (4) Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001.

2. Roki iz drugega pododstavka člena 128, člena 129 in člena 143(2) in (5) se prvič uporabljajo za proračunsko leto 2005.

Za predhodna leta so ti roki:

(a) 1. maj za člen 128(2),

(b) 15. julij za člen 129 (1);

(c) 15. september za člen 129(2);

(d) 15. oktober za člen 129(3);

(e) 30. november za člen 129(4);

(f) 15. julij in 31. oktober za člen 143 (2);

(g) 30. november za člen 143(5).

Določbe naslova VII prvega dela se začnejo uporabljati postopoma glede na tehnične možnosti, v celoti pa se uporabljajo za proračunsko leto 2005.

3. Člen 113(2) se prvič uporabi za proračunsko leto 2005.

4. Poročilo odredbodajalca na podlagi prenosa iz člena 60(7) se prvič pripravi za proračunsko leto 2003.

5. Vsa sproščena proračunska sredstva za proračunsko leto 2002 se lahko dajo na voljo pod pogoji, določenimi v členu 7(6) Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001, brez poseganja v člen 157.

NASLOV II

KONČNE DOLOČBE

Člen 182

Evropski parlament in Svet sta pooblaščena zahtevati vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njuni pristojnosti.

Člen 183

Komisija sprejme določbe za izvajanje te uredbe.

Člen 184

Vsaka tri leta ali kadar se izkaže za potrebno, se ta uredba pregleda po postopku iz člena 279 Pogodbe ES in člena 183 Pogodbe Euratom, ob uporabi spravnega postopka, če tako zahteva Evropski parlament.

Člen 185

1. Komisija sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo donacije v breme proračuna. Finančna pravila teh organov ne smejo odstopati od okvirne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni operativni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

2. Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

3. Notranji revizor Komisije ima ista pooblastila v zvezi z organi iz odstavka 1 kakor v zvezi s službami Komisije.

4. Organi iz odstavka 1 uporabljajo računovodska pravila iz člena 133, da se lahko njihovi računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.

Člen 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 187

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 25. junija 2002

Za Svet

Predsednik

J. Matas I Palou

[1] UL C 96 E, 27.3.2001, str. 1,in UL C 103 E, 30.4.2002, str. 292.

[2] UL C 153 E, 27.6.2002, str. 236.

[3] UL C 162, 5.6.2001, str. 1,in UL C 92, 17.4.2002, str. 1.

[4] UL C 260, 17.9.2001, str. 42.

[5] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

[6] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[7] UL L 198, 21.07.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

iz člena 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 | Finančna uredba z dne 25. junija 2002 |

Del I — Določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti | Del I — Skupne določbe |

Naslov I: Splošna načela | Naslov II: Proračunska načela |

Člen 1, 1(1) | Člen 4, 4(1) in 4(2) |

Člen 1, 1(2) | Člen 6 |

Člen 1, 1(3) | Člen 179, 179(2) |

Člen 1, 1(4) in 1(5) | Člen 7 |

Člen 1, 1(6) | Črtan |

Člen 1, 1(7) | Člen 77, 77(3) |

Člen 2 | Členi 27 in 48, 48(2) |

Člen 3 | Člen 28 |

Člen 4, 4(1) | Člen 17 |

Člen 4, 4(2) | Člena 17 in 18 |

Člen 4, 4(3) | Člen 19 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člena 6 in 8 |

Člen 7, 7(1) | Člen 9 (1), 9(2), 9(4) in 9(6) |

Člen 7, 7(2) | Člen 9 (1), 9(2), 9(3), 9(5) in 9(6) |

Člen 7, 7(3) | Črtan |

Člen 7, 7(4) | Člen 10 |

Člen 7, 7(5) | Člen 9(1) |

Člen 7, 7(6) | Člena 11 in 157 |

Člen 7, 7(7) | Črtan, razen člena 156, 156 (3) |

Člen 7, 7(8) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 7, 7(9) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 8, 8(1) | Člen 12 |

Člen 8, 8(2) in 8(3) | členi 150, 150 (3) in 178 |

Člen 9 | Člen 13 |

Člen 10 | Člen 29, 29(2) |

Člen 11 | Člen 16 |

Naslov II: Določitev in sestava proračuna | NASLOV III Določitev in sestava proračuna |

Oddelek I: Določitev proračuna | Poglavje I: Določitev proračuna |

Člen 12 | Člen 31 |

Člen 13 | Člen 33 |

Člen 14 | Člen 34 |

Člen 15, razen 15 (2) | Člen 37 |

Členi 15, 15(2) in 16, 16(2) | Člen 38 |

Člen 16, 16(1) | Člen 35 |

Člen 17 | Člen 36 |

Člen 18 | Člen 39 |

Oddelek II: Sestava in priprava proračuna | Poglavje 2: Sestava in priprava proračuna |

Člen 19, 19(1) | Člena 40 in 41 |

Člen 19, 19(2) in 19(3) | Člen 41 |

Člen 19, 19(4) | Člen 43 |

Člen 19, 19(5) | Člen 44 |

Člen 19, 19(6) | Črtan |

Člen 19, 19(7) | Člen 30, 30(1) |

Člen 19, 19(8) | Člen 45 |

Člen 20, razen 20 (4) | Člen 46 |

Člen 20, 20(4) | Člen 47 |

Naslov III Izvrševanje proračuna | Naslov IV: Izvrševanje proračuna |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 21 | Člen 58 |

Člen 22, 22(1) | Člena 48 in 49 |

Člen 22, 22(2) | Člen 50, 54(1) in 57(1) |

Člen 22, 22(3) | Črtan |

Člen 22, 22(4) | Členi 51, 52 in 59 |

Člen 22, 22(4a) | Člen 56 |

Člen 22, 22(5) | Člen 1(2) |

Člen 23 | Člen 84 |

Člen 24 | Črtan |

Člen 24a | Člena 85 in 86 |

Člen 25 | Člen 61 |

Člen 26, 26(1) | Člen 21 |

Člen 26, 26(2) in 26(4) | Člen 22 |

Člen 26, 26(3) | Člen 23 |

Člen 26, 26(5) | Člen 24 |

Člen 26, 26(6) in (7) | Črtan |

Člen 26, 26(8) in (9) | Člen 25 |

Člen 26, 26(10) in (11) | Člen 26 |

Člen 27, 27(1) | Člen 20, 20(1) |

Člen 27, 27(2) in (5) | Črtan |

Člen 27, 27(2a) | Člen 20, 20(2) |

Člen 27, 27(3) | Črtan |

Člen 27, 27(4) | Člen 20, 20(3) |

Oddelek II: Proračunski prihodki, upravljanje razpoložljivih sredstev | Poglavje 5: Prihodki |

Člen 28, 28(1) | Člen 70, 70(1) |

Člen 28, 28(2) | Člen 71, 71(2) |

Člen 28, 28(3) | Člen 70, 70(2) |

Člen 28a | Člen 74 |

Člen 29 | Člen 73 |

Člen 30 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 31 | Člen 69 |

Člen 32 | Člen 15 |

Člen 33 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 34 | Člen 131 |

Člen 35 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Prevzem obveznosti, potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov | Poglavje 6: Izdatki |

Člen 36 | Členi 77, 77(1) in (2) in 166, 166(2) |

Člen 37 | Črtan |

Člen 38 | Črtan |

Člen 39 | Črtan |

Člen 40 | Člen 79 |

Člen 41 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 42 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 43 | Člen 80 |

Člen 44 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 45 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 46 | Člen 81 |

Člen 47 | Črtan |

Člen 48 | Črtan |

Člen 49 | Člen 71, 71(4) |

Člen 50 | Črtan |

Člen 51, 51(1) | Črtan |

Člen 51, 51(2) | Člen 82 |

Člen 51, 51(3) | Črtan |

Člen 52 | Črtan |

Člen 53 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 54 | Člen 63 |

Oddelek IV: Upravljanje delovnih mest | |

Člen 55 | Črtan |

Naslov IV: Sklepanje pogodb, evidence sredstev, računovodstvo | Naslov V: Javna naročila |

Oddelek I: Javna naročila blaga in storitev; pogodbe o nakupu in najemu | |

Člen 56 | Člen 105 |

Člen 57 | Črtan |

Člen 58, 58(1) | Členi 88, 89, 89(2) in 91 |

Člen 58, 58(2) | Člen 90 |

Člen 58, 58(3) | Člen 97, 97(1) |

Člen 58, 58(4) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 59 | Člen 91, 91(2) |

Člen 60 | Člen 91, 91(3) |

Člen 61 | Črtan |

Člen 62 | Člen 89, 89(1) |

Člen 63 | Črtan |

Člen 64 | Črtan |

Člen 64a | Člen 102 |

Oddelek II: Evidenca premičnin in nepremičnin | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo |

| Poglavje 4: Vodenje evidence premoženja |

Člen 65 | Člen 138, 138(1) |

Člen 66 | Člen 138, 138(2) |

Člen 67 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 68 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Računovodstvo | Poglavje 3: Računovodstvo |

Člen 69 | Člena 132 in 133 |

Člen 70 | Členi 132, 133, 134 in 137 |

Člen 70a | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 71 | Črtan |

Člen 72 | členi 132, 132 (3) in 136 |

Naslov V: Odgovornosti odredbodajalca, finančnega kontrolorja, računovodij in upravljavca predplačil | Naslov IV: Izvrševanje proračuna Poglavje 4: Odgovornost finančnih udeležencev |

Člen 73 | Člen 66 |

Člen 74 | Črtan |

Člen 75, 75(1) | Člen 67 |

Člen 75, 75(2) | Člen 68 |

Člen 75, 75(3) | Črtan |

Člen 75, 75(4) | Črtan |

Člen 75, 75(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 76 | Člen 65, 65(2) |

Člen 77 | Črtan |

Naslov VI: Priprava in revizija računovodskih izkazov | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo Poglavje 1: Priprava zaključnega računa |

Člen 78 | Člen 128 |

Člen 79 | Člen 128 |

Člen 80 | Člena 122 in 127 |

Člen 81 | Člena 126 in 128 |

Člen 82 | Člen 128, 128(2) |

Člen 83, 83(1) | Člen 140, 140(3) |

Člen 83, 83(2) do (4) | Člen 139 |

Člen 84 | Črtan |

Člen 85 | Člen 140, 140(1) in (2) |

Člen 86 | Člen 141 |

Člen 87 | Člen 142, 142(1) do (5) |

Člen 88 | Člen 143 |

Člen 88a | Črtan |

Člen 89, 89(1) | Člen 145, 145(1) |

Člen 89, 89(2), (3) in (5) | Člen 146 |

Člen 89, 89(4) | Člen 145, 145(2) in (3) |

Člen 89, 89(6) | Črtan |

Člen 89, 89(7) in (8) | Člen 147 |

Člen 89, 89(9) in (10) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 90 | Člen 144 |

Naslov VII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj | Drugi del: Posebne določbe NASLOV III Raziskave |

Člen 91 | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(1) in (2) | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(3) | Člen 161, 161(1) |

Člen 92, 92(4) | Člen 161, 161(3) |

Člen 93 | Črtan |

Člen 94 | Črtan |

Člen 95 | Člen 161, 161(4) |

Člen 96, 96(1) in (4) | Člen 161, 161(2) |

Člen 96, 96(2) in (3) | Črtan |

Člen 97 | Črtan |

Naslov VIII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek | Drugi del: Posebne določbe Naslov I: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek |

Člen 98 | Člen 148 |

Člen 99, 99(1) | Člen 150, 150(1) in (2) |

Člen 99, 99(2) | Črtan |

Člen 100 | Člen 151, 151(1) |

Člen 101 | Člen 152 |

Člen 102 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 103 | Člen 151, 151(2) |

Člen 104 | Člen 153 |

Naslov IX: Posebne določbe, ki se uporabljajo za zunanjo pomoč | Drugi del: Posebne določbe Naslov IV: Zunanji ukrepi |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 105, 105(1) in (2) | Člen 162 |

Člen 105, 105(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 105, 105(4) | Črtan |

Člen 105, 105(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 106, 106(1) | Člen 166 |

Člen 106, 106(2) | Črtan |

Člen 106, 106(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek II: Izvajanje | Poglavje 2: Izvajanje ukrepov |

Člen 107 | Črtan |

Člen 108 | Črtan |

Člen 109 | Črtan |

Člen 110 | Črtan |

Člen 111 | Črtan |

Oddelek III: Oddaja javnih naročil | Poglavje 3: Javna naročila |

Člen 112 | Člen 167, 167(1) |

Člen 113 | Člen 167, 167(2) |

Člen 114 | Člen 168 |

Člen 115 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 116 | Črtan |

Člen 117 | Črtan |

Člen 118 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 119 | Črtan |

Oddelek IV: Revidiranje računovodskih izkazov | Poglavje 4: Revidiranje računovodskih izkazov |

Člen 120 | Člen 170 |

Naslov X: Posebne določbe, ki se uporabljajo za upravljanje proračunskih sredstev za osebje v uradih in poduradih Skupnosti in v delegacijah zunaj Skupnosti in za njihovo upravo | Črtan |

Člen 121 | Črtan |

Člen 122 (Črtan) | Črtan |

Člen 123 | Črtan |

Naslov XI: Posebne določbe, ki se uporabljajo za finančno udeležbo tretjih oseb in zunanjih organov v dejavnostih Skupnosti | Črtan |

Oddelek I: Splošne določbe | |

Člen 124 do 126 | Člen 18 (1) (d) |

Oddelek II: Določbe, ki se uporabljajo za sodelovanje, predvideno na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru | |

Člen 127 do 132 | Člen 18 (1) (d) |

Naslov XIa: Posebne določbe o sankcijah iz Oddelka 4 Uredbe (ES) št. 1467/97 | |

Člen 132a | Člen 18(1)(b) |

Naslov XII: Posebne določbe o Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti | Naslov V: Evropski uradi |

Člen 133 | Člen 171 do 175 |

II. del Določbe, ki se uporabljajo za posle zadolževanja in posojanja Evropskih Skupnosti | |

Člen 134 | Člen 130 |

Člen 135 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 136 | Črtan |

Člen 137 | Člen 142, 142(6) |

III. del Prehodne in končne določbe | Tretji del: Prehodne in končne določbe |

Člen 138 | Člen 182 |

Člen 139 | Člen 183 |

Člen 140 | Člen 184 |

Člen 141 | Člen 186 |

Člen 142 | Člen 185 |

Člen 143 | Člen 187 |

--------------------------------------------------

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002

z dne 25. junija 2002

o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti

VSEBINA

DEL 1 SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I PODROČJE UPORABE

NASLOV II PRORAČUNSKA NAČELA

Poglavje 1 Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Poglavje 2 Načelo enoletnosti

Poglavje 3 Načelo ravnotežja

Poglavje 4 Načelo obračunske enote

Poglavje 5 Načelo univerzalnosti

Poglavje 6 Načelo specifikacije

Poglavje 7 Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Poglavje 8 Načelo preglednosti

NASLOV III DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

Poglavje 1 Določitev proračuna

Poglavje 2 Sestava in priprava proračuna

NASLOV IV IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

Poglavje 1 Splošne določbe

Poglavje 2 Načini izvrševanja

Poglavje 3 Finančni udeleženci

Oddelek 1 Načelo ločitve nalog

Oddelek 2 Odredbodajalec

Oddelek 3 Računovodja

Oddelek 4 Vodja blagajne predplačil

Poglavje 4 Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1 Splošna pravila

Oddelek 2 Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Oddelek 3 Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajne predplačil

Poglavje 5 Prihodki

Oddelek 1 Dajanje lastnih sredstev na voljo

Oddelek 2 Ocena terjatev

Oddelek 3 Ugotovitev terjatev

Oddelek 4 Odobritev izterjave

Oddelek 5 Izterjava

Poglavje 6 Izdatki

Oddelek 1 Prevzem obveznosti za izdatke

Oddelek 2 Potrditev izdatkov

Oddelek 3 Odobritev izdatka

Oddelek 4 Plačilo izdatkov

Oddelek 5 Roki za izvršitev izdatkov

Poglavje 7 Informacijski sistemi

Poglavje 8 Notranji revizor

NASLOV V JAVNA NAROČILA

Poglavje 1 Splošne določbe

Oddelek 1 Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Oddelek 2 Objava

Oddelek 3 Postopki oddaje javnega naročila

Oddelek 4 Garancije in nadzor

Poglavje 2 Določbe, ki se uporabljajo na naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu

NASLOV VI DONACIJE

Poglavje 1 Področje uporabe

Poglavje 2 Načela za dodeljevanje

Poglavje 3 Postopek dodeljevanja

Poglavje 4 Plačilo in nadzor

Poglavje 5 Izvajanje

NASLOV VII PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

Poglavje 1 Priprava zaključnega računa

Poglavje 2 Informacije o izvrševanju proračuna

Poglavje 3 Računovodstvo

Oddelek 1 Skupne določbe

Oddelek 2 Splošno računovodstvo

Oddelek 3 Proračunsko računovodstvo

Poglavje 4 Vodenje evidence premoženja

NASLOV VIII ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

Poglavje 1 Zunanja revizija

Poglavje 2 Razrešnica

DRUGI DEL POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD, JAMSTVENI ODDELEK

NASLOV II STRUKTURNI SKLADI

NASLOV III RAZISKAVE

NASLOV IV ZUNANJI UKREPI

Poglavje 1 Splošne določbe

Poglavje 2 Izvajanje ukrepov

Poglavje 3 Javna naročila

Poglavje 4 Dodeljevanje donacij

Poglavje 5 Revidiranje računovodskih izkazov

NASLOV V EVROPSKI URADI

NASLOV VI PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

TRETJI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I PREHODNE DOLOČBE

NASLOV II KONČNE DOLOČBE

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 279 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 183 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1]

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [3]

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Okvirni pogoji, pod katerimi je bila sprejeta Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 za splošni proračun Evropskih skupnosti [5] so se bistveno spremenili, zlasti zaradi uvedbe finančnega načrta, ki predstavlja okvir za razvoj proračuna, sprememb v institucionalni ureditvi in več zaporednih širitev ter večkratnih bistvenih sprememb Finančne uredbe. Zlasti zaradi upoštevanja zahtev po poenostavitvi zakonodajnih in upravnih zadev ter zaostritvi vodenja financ Skupnosti je treba Finančno uredbo z dne 21. decembra 1977 zaradi jasnosti preoblikovati.

(2) Ta uredba mora biti omejena na določitev splošnih načel in temeljnih pravil za celotni proračunski sektor, ki ga zajema Pogodba, izvedbene določbe pa je treba združiti v uredbi o določbah za izvajanje te uredbe, da bi zagotovili boljšo hierarhijo pravil in razumljivost Finančne uredbe. Komisijo je zato treba pooblastiti za sprejetje izvedbenih določb.

(3) Pri določitvi in izvrševanju proračuna je treba upoštevati štiri temeljna načela proračunskega prava (enotnost, univerzalnost, specifikacija, enoletnost) in načel točnosti proračuna, ravnotežja, obračunske enote, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti.

(4) Ta uredba mora ponovno potrditi ta načela in dovoliti čim manj izjem pod strogimi pogoji.

(5) V zvezi z načelom enotnosti mora ta uredba določiti, da se uporablja tudi za odhodke iz poslovanja v zvezi z izvajanjem določb Pogodbe o Evropski uniji o skupni zunanji in varnostni politiki ter o policijskem in sodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, kadar bremenijo proračun. Načelo enotnosti in točnosti proračuna pomeni, da se v proračunu izkazujejo vsi prihodki in odhodki Skupnosti in Unije, kadar bremenijo proračun.

(6) V zvezi z načelom univerzalnosti je treba prenehati s prakso vračil predplačil in njihove ponovne uporabe; v nekaterih primerih jih je treba nadomestiti z namenskimi prejemki in načini za ponovno uporabo zapadlih proračunskih sredstev. Te spremembe ne vplivajo na posebna pravila, ki veljajo za strukturne sklade.

(7) V zvezi z načelom specifikacije je treba institucijam omogočiti določeno stopnjo prožnosti pri upravljanju glede prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev. Ta uredba mora omogočiti integrirano predstavitev dodeljevanja finančnih in upravnih sredstev po namenu. Postopek prerazporejanja odobrenih proračunskih sredstev je treba uskladiti tudi za vse druge institucije, tako da bo prerazporejanje osebja in proračunskih sredstev za tekoče poslovanje v pristojnosti posamezne institucije. Glede prerazporejanja proračunskih sredstev za odhodke iz poslovanja lahko Komisija dovoli prerazporejanje med programi v okviru istega področja porabe največ v višini 10 % celotnih odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto na proračunski postavki, s katere se prerazporedijo. Proračunskemu organu se dovoli oblikovanje rezerv samo v dveh primerih: kadar ni temeljnega akta ali kadar ni gotovo, da so odobrena proračunska sredstva zadostna.

(8) V zvezi z načelom enoletnosti je treba ohraniti razliko med diferenciranimi proračunskimi sredstvi in nediferenciranimi proračunskimi sredstvi. Odločitev o prenosu odobritev za prevzem obveznosti in za plačila mora sprejeti vsaka posamezna institucija. Dodatna obdobja je treba omejiti izključno na primere, ki so nujno potrebni, t.j. za plačila iz EKUJS.

(9) Načelo ravnotežja proračuna je temeljno proračunsko pravilo. V tej zvezi je treba poudariti, da uporaba posojil ni združljiva s sistemom virov lastnih sredstev Skupnosti. Vendar pa načelo ravnotežja proračuna ni tako, da bi oviralo najemanje in dajanje posojil s poroštvom splošnega proračuna Unije.

(10) V skladu s prvim odstavkom člena 277 Pogodbe ES in prvim odstavkom člena 181 Pogodbe Euratom je treba določiti obračunsko enoto, v kateri se pripravi proračun in ki se tudi uporablja za izvrševanje ter za pripravo zaključnega računa.

(11) Načelo dobrega finančnega poslovodenja je treba opredeliti s sklicevanjem na načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter skladnost s temi načeli preverjati s kazalci poslovanja, določenimi po dejavnostih in merljivih na način, da je mogoče ocenjevanje rezultatov. Institucije morajo opravljati predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami, ki jih določi Komisija.

(12) V zvezi z načelom preglednosti pa je treba izboljšati informacije o izvrševanju proračuna in računovodstvu. Treba je določiti tudi natančni skrajni rok za objavo proračuna, brez poseganja v začasno objavo Komisije med izjavo predsednika Evropskega parlamenta o dokončnem sprejetju in objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ohraniti je treba tudi možnost negativne rezerve.

(13) V zvezi z določitvijo in pripravo proračuna je treba sedanje določbe uskladiti in poenostaviti tako, da se odpravi razlikovanje med dopolnitvijo proračuna in spremembo proračuna, ki nima praktičnega učinka.

(14) Oddelek za proračun pri Komisiji mora predstaviti odobrena proračunska sredstva in vire po namenu, t.j. pripraviti proračun, osnovan na aktivnostih ("activity-based budgeting"), za boljšo preglednost pri upravljanju s proračunom z upoštevanjem ciljev dobrega finančnega poslovodenja ter zlasti učinkovitosti in uspešnosti.

(15) Institucije morajo imeti pri upravljanju zakonsko določenih delovnih mest glede na delovna mesta, odobrena v proračunu, možnost določene prožnosti, zlasti ker je zdaj poudarek pri upravljanju na rezultatih in ne na sredstvih. Ta svoboda pa bo še naprej omejena na dva načina, z omejitvijo proračunskih sredstev za proračunsko leto in skupnega števila dodeljenih delovnih mest; poleg tega ni predvidena nikakršna prožnost glede delovnih mest v plačilnih razredih A1, A2 in A3.

(16) V zvezi z izvrševanjem proračuna je treba pojasniti metode za izvrševanje proračuna, ki ga lahko Komisija izvršuje centralizirano ali deljeno z državami članicami ali decentralizirano s tretjimi državami, ki prejemajo zunanjo pomoč, ali pa skupaj z mednarodnimi organizacijami. Zagotoviti je treba, da lahko centralizirano upravljanje izvajajo neposredno službe Komisije ali posredno organi, ki jih ureja pravo Skupnosti ali nacionalno javno pravo, na katere se prenese ta naloga. Načini izvrševanja morajo zagotavljati, da se upoštevajo postopki za zaščito sredstev Skupnosti, ne glede na subjekt, ki je odgovoren za celotno izvrševanje ali njegov del, in potrditi, da končno odgovornost za izvrševanje proračuna nosi Komisija v skladu s členom 274 Pogodbe.

(17) Ker je Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna, ne more prenesti nobenih nalog javne oblasti, ki vključujejo uporabo neomejenih pooblastil. Ta uredba mora na novo opisati to načelo in določiti obseg nalog, ki se lahko prenesejo. Treba je tudi določiti, da zasebni organi, razen organov, ki izvajajo javne storitve in za katere veljajo posebni pogoji, ne smejo prevzeti nobenega ukrepa za izvrševanje proračuna, ampak samo zagotavljati specialistične strokovne ali upravne storitve ali opravljati pripravljalne ali pomožne naloge.

(18) Zaradi usklajevanja z načeli preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja morajo imeti javni organi ali organi, ki so zadolženi za javne storitve, na katere se prenesejo naloge izvrševanja v imenu Komisije, pregledne postopke za oddajo javnih naročil, učinkovit notranji nadzor, sistem za pripravo zaključnega računa, ki je ločen od drugih dejavnosti organov in od zunanje revizije.

(19) V skladu s členom 279(c) Pogodbe ta uredba opredeljuje pooblastila in odgovornosti odredbodajalcev, računovodje in notranjega revizorja.

Odredbodajalci so v celoti odgovorni za izvrševanje vseh prihodkov in odhodkov v okviru njihovega nadzora in morajo odgovarjati za svoje ukrepe, po potrebi tudi v disciplinskih postopkih. To pooblastilo je zato treba okrepiti tako, da se odpravijo centralizirane predhodne kontrole in zlasti, da finančni kontrolor preneha predhodno odobravati prihodke in odhodke, računovodja pa preverjati, če plačilo temelji na veljavnem dogodku.

Računovodja je še naprej odgovoren za pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo terjatev. Računovodja vodi zakladništvo in računovodstvo ter je odgovoren za pripravo finančnih izkazov institucije.

Notranji revizor opravlja svoje naloge v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Njegova vloga je preverjati pravilno delovanje sistemov poslovodenja in kontrol, ki jih uvedejo odredbodajalci.

Notranji revizor ne izvaja finančnih poslov in nima vloge pri izvajanja nadzora nad temi posli preden odredbodajalec sprejme odločitve; celotno odgovornost za te odločitve mora zdaj prevzeti odredbodajalec.

(20) Odgovornost odredbodajalca, računovodje in vodje blagajne predplačil se ne razlikuje od odgovornosti drugih uradnikov in osebja ter se zanjo v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti uporabljajo obstoječi disciplinski ukrepi in denarne kazni. Po drugi strani pa je treba ohraniti določene posebne določbe, ki opisujejo kršitve računovodij in vodij blagajn predplačil glede na posebno naravo njihovih nalog; ti ne bodo več imeli nobenih posebnih olajšav ali zavarovanja. Poleg tega je treba razjasniti odgovornost odredbodajalcev. Da bi za primere, ki ne pomenijo goljufije, zagotovili ustrezno strokovno znanje organu za imenovanja, vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki ugotavlja, ali je bila storjena nepravilnost, za katero bi moral uradnik ali drug uslužbenec disciplinsko odgovarjati ali plačati kazen, in če odkrije težave v sistemu, poročati odredbodajalcu in notranjemu revizorju. Za primere goljufije pa bi se ta uredba morala sklicevati na veljavne določbe za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti in za boj proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali držav članic Evropske unije.

(21) Opredeliti je treba koncepte proračunske in pravne obveznosti za odhodke in pogoje za njihovo uporabo. Da bi omejili obseg neizkoriščenih odobritev, je treba omejiti obdobje, v katerem se lahko prevzemajo posamezne pravne obveznosti na podlagi skupnih proračunskih odobritev. Poleg tega je potrebna določba, da se proračunska sredstva odvzamejo, če za posamezne prevzete obveznosti več kakor tri leta ni bilo izvedeno nobeno plačilo.

(22) Ta uredba mora opredeliti vrste plačil, ki jih lahko izvedejo odredbodajalci. Takšna plačila morajo biti izvršena predvsem zaradi učinkovitosti ukrepa in rezultatov, ki pri tem nastanejo.

Odpraviti je treba precej ohlapne koncepte predujma in predplačila; kadar se celotni znesek ne plača v enem obroku, morajo biti plačila izvedena v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in plačila končne razlike.

(23) Ta uredba mora določiti, da je treba postopke potrjevanja, odobravanja in plačila končati v roku, določenem v izvedbenih določbah, in da so v primeru, če se ta rok ne upošteva, upniki upravičeni do zamudnih obresti v breme proračuna.

(24) V zvezi z javnimi naročili, ki jih oddajo institucije Skupnosti za svoj račun, je treba določiti, da se uporabljajo pravila iz direktiv Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje, storitve in blago; tudi pravila, ki se uporabljajo za pogodbe, sklenjene v imenu tretjih oseb, morajo biti v skladu z načeli iz teh direktiv.

(25) Za preprečitev nepravilnosti ter za boj proti goljufijam in korupciji, pa tudi spodbujanje dobrega in učinkovitega poslovodenja je treba kandidate ali ponudnike, ki so storili takšna dejanja ali pa se pri njih ugotovi navzkrižje interesov, izključiti iz oddaje javnih naročil.

(26) Zaradi preglednosti je treba kandidate in ponudnike na primeren način obvestiti o oddaji javnega naročila.

(27) Kot del procesa za pooblastilo odredbodajalcev pa je treba odpraviti predhodni pregled, ki ga izvaja zdajšnji Svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe.

(28) V zvezi z donacijami je treba vzpostaviti okvir za dodeljevanje in spremljanje donacij Skupnosti, kar pomeni tudi določitev posebnih pravil za izvajanje načel preglednosti, enake obravnave, sofinanciranja, prepovedi dodeljevanja za nazaj in nadzora.

(29) Zaradi preprečitve kopičenja se ne sme dovoliti, da bi se donacija dodelila dvakrat za financiranje istega ukrepa ali za poslovne izdatke za isto leto.

(30) Podobno kot pravila za oddajo javnih naročil je treba določiti temelj za izključitev nekaterih strank iz dodeljevanja donacij, da bi imele institucije ustrezna sredstva za boj proti goljufiji in korupciji.

(31) Za zagotovitev, da so pravice in obveznosti institucije in upravičenca jasne in se upoštevajo, se za odobritev donacije sklene pisni sporazum.

(32) V zvezi z računovodstvom in pripravo zaključnega računa je treba določiti, da se računovodstvo deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo ter da se splošno računovodstvo vodi na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, proračunsko računovodstvo pa je namenjeno za pripravo izkaza realizacije proračuna in poročil o izvrševanju proračuna.

(33) Opredeliti je treba načela, na katerih temelji splošno računovodstvo in se pripravljajo računovodski izkazi, s sklicevanjem na mednarodno sprejeta računovodska načela ter direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih določenih vrst družb, če so ustrezna v smislu javne službe.

(34) Določbe o dajanju informacij o izvrševanju proračuna je treba prilagoditi in te informacije razširiti na uporabo prenesenih proračunskih sredstev, sredstev, ki se lahko spet dajo na voljo in ponovno uporabijo, ter na različne organe, ki jih ureja pravo Skupnosti, na izboljšanje ureditve za pripravo mesečnih poročil ter poročil o izvrševanju, ki se trikrat letno pošljejo proračunskemu organu.

(35) Računovodske metode, ki jih uporabljajo institucije, je treba uskladiti in računovodja Komisije mora imeti pravico do pobude na tem področju.

(36) Treba je določiti, da uporaba računalniških sistemov za finančno poslovodenje ne sme na noben način omejevati pravice Računskega sodišča do dostopa do dokazil.

(37) V zvezi z zunanjo revizijo in razrešnico, čeprav je Komisija v celoti odgovorna za izvrševanje proračuna, pomen deljenega upravljanja z državami članicami vključuje njihovo sodelovanje v revizijskem postopku Računskega sodišča in postopku razrešnice proračunskega organa.

(38) Za zagotovitev optimalnih pogojev za pripravo zaključnega računa in postopka razrešnice je treba popraviti terminski načrt do razrešnice.

(39) Komisija mora Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predložiti vse informacije, ki so potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 276 Pogodbe ES.

(40) Za določene politike Skupnosti so potrebne posebne določbe; takšne določbe morajo biti v skladu s temeljnimi načeli te uredbe.

(41) Treba je predvideti možnost vnaprejšnjih odobritev proračunskih sredstev za EKUJS in za upravo od 15. novembra dalje pred zadevnim proračunskim letom.

(42) V zvezi s strukturnimi skladi je treba ohraniti določbo za vračilo predplačil in ponovno uporabo proračunskih sredstev iz izjave Komisije v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o strukturnih skladih [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001 [7].

(43) V zvezi z raziskovanjem je treba pripravo proračuna uskladiti z določbami o pripravi proračuna, osnovanega na aktivnostih, in hkrati ohraniti prožnost upravljanja, ki jo ima trenutno Skupno raziskovalno središče.

(44) V zvezi z zunanjimi ukrepi je treba dovoliti decentralizacijo upravljanja zunanje pomoči, če Komisija dobi jamstvo o dobrem finančnem poslovodenju in je država upravičenka odgovorna Komisiji za sredstva, ki so ji izplačana.

(45) Sporazumi ali pogodbe o financiranju, ki se podpišejo z državo upravičenko ali državljanom upravičencem, javnim organom Skupnosti ali mednarodnim javnim organom ter fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih ureja zasebno pravo, morajo vsebovati splošna načela za oddajo javnih naročil, določena v zvezi z zunanjimi ukrepi v naslovu V prvega dela in naslovu IV drugega dela te uredbe.

(46) Vključiti je treba poseben naslov, ki bo vseboval splošne določbe za vodenje evropskih uradov.

(47) Poseben naslov bi moral vsebovati tudi posebna pravila za proračunska sredstva za upravo. Potrebna je tudi določba, da bi lahko vsaka od obeh vej proračunskega organa pravočasno izdala mnenje glede projektov gradnje, ki bi lahko imeli velike finančne posledice za proračun.

(48) Spremembo rokov za konsolidacijo zaključnih računov institucij je treba odložiti do proračunskega leta 2005, da bi zagotovili čas, potreben za vzpostavitev glavnih notranjih postopkov.

(49) Zagotoviti je treba ustrezen okvir, prilagojen glede na posebne potrebe upravljanja, za finančna pravila, ki se uporabljajo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki prejemajo nepovratna sredstva iz skupnega proračuna Evropskih skupnosti. Hkrati in ne da bi se zaradi tega poslabšala samostojnost, ki jo morajo imeti ti organi za opravljanje svojih nalog, je treba uskladiti vsebino pravil, ki urejajo nekatere zadeve, predvsem za potrjevanje in računovodstvo. Notranji revizor Komisije bo v zvezi s temi organi izvajal ista pooblastila kakor v zvezi s službami Komisije. Finančna pravila, ki so za te organe notranja, bo treba prilagoditi, da bodo v skladu s finančno uredbo. Komisija mora biti v skladu s tem pooblaščena za pripravo modela finančne ureditve, od katere lahko organi Skupnosti odstopajo samo s soglasjem Komisije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

PRVI DEL

SKUPNE DOLOČBE

NASLOV I

PODROČJE UPORABE

Člen 1

Ta uredba določa pravila za določitev in izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu "proračun".

V tej uredbi se Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov štejejo za institucije Skupnosti.

Člen 2

Vsaka določba o izvrševanju prihodkov in odhodkov proračuna, ki jo vsebuje drugi zakonodajni akt, mora biti v skladu s proračunskimi načeli iz naslova II.

NASLOV II

PRORAČUNSKA NAČELA

Člen 3

Proračun se določi in izvršuje v skladu z načeli enotnosti, točnosti, enoletnosti, ravnotežja, obračunske enote, univerzalnosti, specifikacije, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti proračuna, kakor določa ta uredba.

POGLAVJE 1

Načelo enotnosti in točnosti proračuna

Člen 4

1. Proračun je instrument, s katerim se za vsako proračunsko leto načrtujejo in odobravajo vsi prihodki in odhodki, ki se štejejo za potrebne za Evropsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo.

2. Prihodki in odhodki Skupnosti obsegajo:

(a) prihodke in odhodke Evropske skupnosti, vključno z upravnimi stroški, ki nastanejo v zvezi z institucijami na podlagi določb Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko ter policijskim in sodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, in stroški poslovanja v zvezi z izvajanjem teh določb, kadar bremenijo proračun;

(b) odhodke in prihodke Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. V proračunu se evidentirajo jamstva za najeta in dana posojila Skupnosti ter plačila v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.

Člen 5

1. S pridržkom člena 74 se ne sme noben prihodek pobrati in noben odhodek izvršiti, če ni evidentiran na postavki v proračunu.

2. Nobenega odhodka ni mogoče prevzeti kot obveznost ali odobriti izven okvira odobrenih proračunskih sredstev.

3. Proračunskih sredstev ni mogoče vključiti v proračun, če niso namenjena za odhodkovno postavko, ki se šteje za potrebno.

4. S pridržkom členov 18 in 74 se obresti na sredstva, ki so last Evropskih skupnosti, vpišejo v proračun kot razni prihodki.

POGLAVJE 2

Načelo enoletnosti

Člen 6

Proračun se sprejme za eno proračunsko leto, ki traja od 1. januarja do 31. decembra.

Člen 7

1. Proračun vsebuje diferencirana sredstva, ki jih sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve za plačila, in nediferencirana sredstva.

2. S pridržkom členov 77(2) in 166(2) odobritve za prevzem obveznosti zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem proračunskem letu.

3. Odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje prevzetih pravnih obveznosti v tekočem proračunskem letu in/ali v preteklih proračunskih letih.

4. Odstavka 1 in 2 ne posegata v posebne določbe naslovov I, IV in VI drugega dela. Ne preprečujeta, da se določijo celotne pravice porabe ali da se proračunske obveznosti prevzamejo v letnih obrokih.

Člen 8

1. Prihodki v proračunskem letu se knjižijo v poslovne knjige za proračunsko leto v dejanskih zneskih, pobranih v proračunskem letu. Lastna sredstva za mesec januar naslednjega proračunskega leta pa se lahko plačajo vnaprej v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

2. Vknjižbe lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost, dodatnih sredstev na podlagi BNP in drugih finančnih prispevkov se lahko popravijo v skladu z uredbo iz odstavka 1.

3. Proračunska sredstva, ki so odobrena za določeno proračunsko leto, se lahko uporabljajo izključno za poravnavanje izdatkov, odobrenih in plačanih v navedenem proračunskem letu, ter za pokrivanje neporavnanih zneskov za prevzete obveznosti iz preteklih proračunskih let.

4. Prevzete obveznosti se knjižijo v poslovnih knjigah na podlagi pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra, ob upoštevanju celotnih pravic porabe iz člena 77(2) in sporazumov o financiranju iz člena 166(2), ki se knjižijo v poslovne knjige na podlagi prevzetih obveznosti v breme proračuna do 31. decembra.

5. Plačila se knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto na podlagi plačil, ki jih je računovodja izvršil najpozneje do 31. decembra navedenega leta.

6. Z odstopanjem od odstavkov 3, 4 in 5 se odhodki Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) knjižijo v poslovnih knjigah za proračunsko leto v skladu s pravili iz naslova I drugega dela.

Člen 9

1. Sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo.

Lahko pa se na podlagi odločitve zadevne institucije prenesejo samo v naslednje proračunsko leto najpozneje do 15. februarja v skladu z odstavkoma 2 in 3 ali pa se avtomatsko prenesejo v naslednje leto v skladu z odstavkom 4.

2. Sredstva za prevzem obveznosti v okviru diferenciranih sredstev in nediferenciranih sredstev, za katere obveznosti ob koncu proračunskega leta še niso bile prevzete, se lahko prenesejo:

(a) v višini odobritev za prevzem obveznosti, za katere je bila večina pripravljalnih faz v postopku za prevzem obveznosti do 31. decembra že končana. Za te zneske se nato lahko prevzamejo obveznosti do 31. marca naslednjega leta;

(b) v potrebni višini, če je zakonodajni organ sprejel temeljni akt v zadnjem četrtletju proračunskega leta in Komisija ni mogla rezervirati sredstev, predvidenih za ta namen, do 31. decembra.

3. Odobritve plačil diferenciranih sredstev se lahko prenesejo v višini, ki je potrebna za pokrivanje obstoječih obveznosti ali obveznosti za prenesene odobritve za prevzem obveznosti, kadar sredstva proračuna, ki so predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, niso zadostna glede na zahteve. Zadevna institucija najprej porabi sredstva, ki so odobrena za tekoče proračunsko leto, in dokler niso porabljena tekoča sredstva, ne uporablja prenesenih sredstev.

4. Nediferencirana sredstva proračuna v višini obveznosti, za katere so bile pravilno sklenjene pogodbe ob zaključku proračunskega leta, se avtomatično prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.

5. Zadevna institucija o odločitvi o prenosu obvesti Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu "proračunski organ") najpozneje do 15. marca in za vsako proračunsko postavko navede, kako je za prenos uporabila merila iz odstavkov 2 in 3.

6. Sredstva proračuna, ki se razporedijo v rezervo, in sredstva za plače se ne smejo prenašati v naslednje obdobje.

Člen 10

Prihodki in sredstva proračuna iz namenskih prejemkov iz člena 18, ki 31. decembra ostanejo neporabljena, se avtomatsko prenesejo v naslednje obdobje. Razpoložljiva sredstva proračuna iz prenesenih namenskih prejemkov je treba porabiti najprej.

Člen 11

Brez poseganja v člen 157, kadar odobrena sredstva zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva odobrena v proračunu.

Člen 12

Ko je proračun dokončno sprejet, se lahko obveznosti za sredstva, določena v proračunu, začnejo prevzemati s 1. januarjem, razen če ni drugače določeno v naslovu I in naslovu VI drugega dela.

Člen 13

1. Če proračun na začetku proračunskega leta še ni dokončno sprejet, se za prevzemanje obveznosti inplačila izdatkov, ki jih je mogoče knjižiti na določeno postavko proračuna kot del izvrševanja zadnjega proračuna, ki je bil pravilno sprejet, uporablja prvi odstavek člena 273 Pogodbe ES in prvi odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

2. Obveznosti se lahko prevzemajo po programih do največ ene četrtine skupnih odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu, ki se za vsak pretečeni mesec povečajo za eno dvanajstino.

Plačila se lahko izvršujejo mesečno po programih do največ ene dvanajstine odobrenih sredstev za zadevni program v preteklem proračunskem letu.

Ne smejo prekoračiti omejitve proračunskih sredstev, predvidene v predlogu proračuna v pripravi.

3. Če je to potrebno zaradi kontinuitete delovanja Skupnosti in za potrebe upravljanja:

(a) lahko Svet s kvalificirano večino na zahtevo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom poleg zneskov, ki so avtomatsko na voljo na podlagi določb odstavkov 1 in 2, hkrati odobri dve ali več začasnih dvanajstin za prevzem obveznosti in za plačila;

(b) se za izdatke, razen izdatkov, ki neizogibno izhajajo iz Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, uporablja tretji odstavek člena 273 Pogodbe ES in tretji odstavek člena 178 Pogodbe Euratom.

Dodatne dvanajstine se odobrijo v celoti in niso deljive.

4. Če za dani program odobritev dveh ali več začasnih dvanajstin v okoliščinah in po postopkih iz odstavka 3 ne zadostuje za pokrivanje izdatkov, potrebnih za preprečitev prekinitve kontinuitete delovanja Skupnosti na področju porabe, ki ga pokriva zadevni program, se lahko izjemoma dovoli prekoračitev sredstev, odobrenih za ustrezni program proračuna v preteklem proračunskem letu. Proračunski organ ukrepa po postopkih iz odstavka 3. V nobenem primeru pa se ne sme prekoračiti skupni znesek odobrenih sredstev v proračunu za preteklo proračunsko leto.

POGLAVJE 3

Načelo ravnotežja

Člen 14

1. Proračunski prihodki in odobritve plačil morajo biti uravnoteženi.

2. Brez poseganja v člen 46(1)(4) Evropska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo, pa tudi organi, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedeni v členu 185, ne smejo najemati posojil.

Člen 15

1. Bilanca vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje proračunsko leto kot prihodek ali v primeru primanjkljaja kot odobritev plačil.

2. Ocene takšnih prihodkov ali odobritev plačil se vnesejo v proračun v proračunskem postopku in v pisni predlog spremembe, ki se predloži v skladu s členom 34. Pripravijo se v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

3. Po pripravi zaključnega računa za proračunsko leto se vsa odstopanja od ocen vključijo v proračun za naslednje proračunsko leto s spremembo proračuna, ki se pripravi samo zaradi te razlike. V takem primeru mora Komisija v 15 dneh po predložitvi začasnega zaključnega računa predložiti predhodni predlog spremembe proračuna.

POGLAVJE 4

Načelo obračunske enote

Člen 16

Proračun se pripravi in izvršuje v evrih, prav tako se v evrih pripravijo računovodski izkazi.

Za namene denarnega toka iz člena 61 pa lahko računovodja in, v primeru blagajniške knjige predplačil, vodja blagajne predplačil izvajata posle v nacionalnih valutah, kakor določa uredba o določbah za izvajanje te uredbe, v nadaljnjem besedilu "izvedbene določbe".

POGLAVJE 5

Načelo univerzalnosti

Člen 17

Skupni prihodki pokrivajo skupna odobrena plačila pod pogoji iz člena 18. S pridržkom člena 20 se vsi prihodki in odhodki izkazujejo v celoti brez neto izravnave.

Člen 18

1. Za financiranje posebnih postavk odhodkov se uporabljajo naslednje postavke prihodkov:

(a) finančni prispevki držav članic za določene raziskovalne programe v skladu z Uredbo Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti;

(b) obresti na depozite in globe, predvidene v Uredbi o pospešitvi in pojasnitvi izvajanja postopka glede čezmernega primanjkljaja;

(c) namenski prejemki, kot so prihodki od ustanov, subvencije, darila ter volila, skupaj z namenskimi prejemki, ki so specifični za vsako institucijo;

(d) prispevki za dejavnosti Skupnosti iz tretjih držav ali od različnih organov;

(e) prihodki od tretjih oseb za blago, storitve ali gradbena dela, dobavljena na njihovo zahtevo;

(f) prihodki iz vračil nepravilno plačanih zneskov;

(g) prihodek od prodaje blaga, storitev in gradbenih del za druge institucije ali organe, skupaj z vračili stroškov službenih potovanj, ki so bili plačani v imenu drugih institucij ali organov;

(h) prejete zavarovalnine;

(i) prihodki iz plačil, povezanih z dajanjem v najem;

(j) prihodki od prodaje publikacij in filmov, tudi na elektronskih medijih.

2. Temeljni akt lahko prav tako namensko dodeli prejemke, katerih podlaga je, za določene postavke izdatkov.

3. Proračun vsebuje postavke, v katere se uvrščajo kategorije namenskih prejemkov iz odstavkov 1 in 2, po možnosti pa se navede tudi znesek.

Člen 19

1. Komisija lahko sprejme kakršno koli donacijo v korist Skupnostim, kot so ustanove, subvencije, darila in volila.

2. Donacije, ki lahko pomenijo tudi določeno finančno obremenitev, lahko sprejme s soglasjem Evropskega parlamenta in Sveta, ki o zadevi odločita v dveh mesecih od datuma prejema zahteve Komisije. Če v tem času ne ugovarjata, Komisija sprejme končno odločitev v zvezi s sprejetjem donacije.

Člen 20

1. Izvedbene določbe lahko določijo primere, ko se lahko določeni prihodki odštejejo od računov ali zahtevkov za plačilo, ki se nato predložijo za izplačilo v neto znesku.

2. Stroški proizvodov ali storitev za Skupnosti, ki vključujejo davke, ki jih vrnejo države članice v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ali tretje države na podlagi ustreznih sporazumov, bremenijo proračun za znesek brez davka.

3. Popravki so dovoljeni za tečajne razlike, ki nastanejo pri izvrševanju proračuna. Končni dobiček ali izguba se vključi v bilanco za tekoče leto.

POGLAVJE 6

Načelo specifikacije

Člen 21

Proračunska sredstva se določijo za posebne namene po področjih porabe in programih; programi se naprej delijo na člene in postavke.

Člen 22

1. Vsaka institucija lahko v svojem delu proračuna prerazporeja sredstva do višine 10 % celotnih sredstev za proračunsko leto z enega področja porabe na drugega, z enega programa na drugega in z enega člena na drugega.

2. Tri tedne pred prerazporeditvijo iz odstavka 1 institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne posegajo v posebne določbe člena 23 za Komisijo.

Člen 23

1. Komisija lahko v svojem delu proračuna:

(a) prerazporedi sredstva znotraj členov in med členi posameznega programa;

(b) v zvezi z izdatki za plače in upravo prerazporedi sredstva z enega področja porabe na drugega največ v višini 10 % sredstev za proračunsko leto;

(c) v zvezi z izdatki za poslovanje prerazporedi med programi v okviru istega področja porabe največ 10 % odobrenih proračunskih sredstev za proračunsko leto za proračunsko postavko, s katere sredstva prerazporedijo.

Tri tedne pred prerazporeditvijo iz točk (b) in (c) prvega odstavka Komisija o svoji odločitvi obvesti proračunski organ. Če katera koli veja proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, se uporabi postopek iz člena 24.

2. Komisija lahko v okviru svojega dela proračuna proračunskemu organu poleg prerazporeditev iz odstavka 1(c) predlaga še druge prerazporeditve.

Člen 24

1. Proračunski organ sprejme odločitev o prerazporeditvah sredstev, kakor je predvideno v odstavkih 2, 3 in 4, razen če ni drugače določeno v naslovu I drugega dela.

2. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom odloči s kvalificirano večino v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Evropski parlament pravočasno da svoje mnenje, da ga lahko Svet upošteva in ukrepa v določenem roku. Če Svet ne ukrepa v določenem roku, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

3. O predlogih za prerazporeditev sredstev v zvezi z izdatki, ki niso neizogibna posledica Pogodb ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, lahko Evropski parlament po posvetovanju s Svetom odloči v šestih tednih, razen v nujnih primerih. Svet s kvalificirano večino pravočasno sprejme svoje mnenje, da ga lahko Evropski parlament upošteva in ukrepa v določenem roku. Če v tem roku odločitve ne sprejme, se šteje, da so predlogi za prerazporeditev odobreni.

4. Šteje se, da so predlogi za prerazporeditev v zvezi z izdatki, ki so neizogibna posledica Pogodb ali drugih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, pa tudi z drugimi izdatki, odobreni, če niti Evropski parlament niti Svet ne odločita drugače v šestih tednih od datuma, ko sta ti dve instituciji prejeli predloge. Če pri takih predlogih za prerazporeditev Evropski parlament in Svet predlagano prerazporeditev znižata za različne zneske, se šteje, da je odobren nižji od zneskov, ki jih je odobrila ena od obeh institucij. Če ena od institucij zavrne načelo prerazporeditve, se prerazporeditev ne izvede.

Člen 25

1. Proračunska sredstva se lahko prerazporedijo samo na proračunske postavke, za katere so v proračunu odobrena sredstva ali imajo zaznamek (p.m.).

2. Odobrena sredstva v višini namenskih prejemkov se lahko prerazporedijo samo, če se takšni prejemki porabijo za namene, za katere so določeni.

Člen 26

1. Sredstva znotraj področij porabe proračuna za Jamstveni oddelek EKUJS, strukturne sklade in raziskave se lahko prerazporedijo samo v skladu s posebnimi določbami iz naslovov I, II in III drugega dela.

2. Odločitve o prerazporeditvi, ki dovoljujejo uporabo rezerve za posojila Skupnosti in jamstva Skupnosti za posojila tretjim državam ter rezerve za pomoč v nujnih primerih, sprejme proračunski organ na predlog Komisije. Za prerazporeditev sredstev v zvezi z uporabo rezerve za pomoč v nujnih primerih je treba vsakič predložiti poseben predlog.

Uporablja se postopek iz člena 24(2) in (3). Če obe veji proračunskega organa ne soglašata s predlogom Komisije in ne moreta doseči skupnega stališča o uporabi teh rezerv, Evropski parlament in Svet ne sprejmeta odločitve o predlogu Komisije o prerazporeditvi.

POGLAVJE 7

Načelo dobrega finančnega poslovodenja

Člen 27

1. Odobrena proračunska sredstva morajo biti uporabljena v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2. Načelo gospodarnosti zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih institucija uporablja za izvajanje svojih dejavnosti, na voljo pravočasno, v primerni količini in primerni kakovosti ter za najprimernejšo ceno.

Načelo učinkovitosti se nanaša na najboljše razmerje med uporabljenimi sredstvi in doseženimi rezultati.

Načelo uspešnosti se nanaša na doseganje specifičnih ciljev in rezultatov, za katere so bila sredstva namenjena.

3. Za vse sektorje dejavnosti, ki jih zajema proračun, se določijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji. Doseganje teh ciljev se za vsako dejavnost spremlja s kazalci poslovanja, proračunski uporabnik pa mora proračunskemu organu zagotoviti ustrezne informacije. Informacije iz člena 33(2)(d) se dajejo letno in najpozneje v dokumentih, ki so priloženi predhodnemu predlogu proračuna.

4. Za boljše odločanje institucije izvajajo predhodno in naknadno ocenjevanje v skladu z usmeritvami Komisije. Takšno ocenjevanje se uporablja za vse programe in dejavnosti, ki imajo za posledico večjo porabo, rezultati ocenjevanja pa se pošljejo proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Člen 28

1. Vsakemu predlogu, ki se predloži zakonodajnemu organu in lahko vpliva na proračun, vključno s spremembami števila proračunskih postavk, je treba priložiti finančni izkaz in oceno iz člena 27(4).

2. Med proračunskim postopkom Komisija zagotavlja potrebne informacije za primerjavo sprememb zahtevanih proračunskih sredstev in začetnih napovedi v finančnih izkazih. Ta informacija mora vključevati tudi opis opravljenega dela in faze, ki jo je zakonodajni organ dosegel pri obravnavanju predloženih predlogov. Zahtevana proračunska sredstva se lahko po potrebi revidirajo glede na napredek pri obravnavi temeljnega akta.

3. Za preprečitev tveganja goljufije ali nepravilnosti Komisija v finančnih izkazih navede vse informacije o obstoječih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje goljufij in zaščitnih ukrepih.

POGLAVJE 8

Načelo preglednosti

Člen 29

1. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

2. Predsednik Evropskega parlamenta objavi dokončno sprejeti proračun in spremembe proračuna v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Proračun se objavi dva meseca po datumu razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet.

Konsolidirani finančni izkazi se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Poročila o finančnem poslovodenju, ki jih pripravijo vse institucije, se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 30

1. Informacije o poslih zadolževanja in posojanja, ki jih sklenejo Skupnosti za tretje osebe, se navedejo v Prilogi k proračunu.

2. V finančne izkaze se vključi tudi informacija o poslovanju Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

NASLOV III

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Določitev proračuna

Člen 31

Evropski parlament, Svet, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, varuh človekovih pravic in evropski varuh osebnih podatkov pripravijo ocene prihodkov in odhodkov ter jih pošljejo Komisiji vsako leto do 1. julija.

Te institucije vsako leto najpozneje do 1. julija ocene pošljejo v vednost tudi proračunskemu organu. Komisija pripravi svoje lastne ocene, ki jih do istega datuma tudi pošlje proračunskemu organu.

Pri pripravi lastnih ocen Komisija uporablja informacije iz člena 32.

Člen 32

Vsak organ iz člena 185 v skladu z aktom o ustanovitvi pošlje Komisiji vsako leto do 1. aprila oceno svojih prihodkov in odhodkov, skupaj z načrtom delovnih mest in programom dela.

Komisija te dokumente pošlje v vednost proračunskemu organu, razen v primeru iz točke (3)(d) člena 46(1).

Člen 33

1. Komisija predloži Svetu predhodni predlog proračuna vsako leto najpozneje do 1. septembra. Hkrati predhodni predlog proračuna pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

Predhodni predlog proračuna vsebuje povzetek skupnega izkaza odhodkov in prihodkov Skupnosti in konsolidirane ocene iz člena 31.

2. Komisija k predhodnemu predlogu proračuna priloži:

(a) analizo finančnega poslovodenja v preteklem letu in neporavnane prevzete obveznosti;

(b) po potrebi mnenje o ocenah drugih institucij, ki lahko vsebujejo drugačne ocene in obrazložitev razlogov zanje;

(c) delovne dokumente v zvezi z načrtom delovnih mest institucij in donacijami, ki jih Komisija odobri organom iz člena 185 in evropskim šolam, za katere meni, da so koristni;

(d) informacije o doseganju vseh predhodno določenih ciljev za različne dejavnosti ter novih ciljev, merjenih s kazalci. Rezultati ocen se upoštevajo in navajajo kot dokaz o verjetnih koristih predlagane spremembe proračuna.

Člen 34

1. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo druge institucije, pri vsaki za njen del proračuna, predloži Svetu pisni predlog spremembe predhodnega predloga proračuna na podlagi novih informacij, ki niso bile na voljo v času priprave predhodnega predloga.

2. Takšen pisni predlog spremembe pa Komisija predloži Svetu najmanj 30 dni pred prvim branjem predlogaproračuna v Evropskem parlamentu, razen če se institucije ne dogovorijo drugače ali v izjemnih okoliščinah. Svet mora predložiti pisni predlog spremembe Evropskemu parlamentu najmanj 15 dni pred navedenim prvim branjem.

Člen 35

1. Svet pripravi predlog proračuna po postopku iz člena 272(3) Pogodbe ES in člena 177(3) Pogodbe Euratom.

2. Svet predloži Evropskemu parlamentu predlog proračuna najpozneje do 5. oktobra v letu pred letom izvrševanja proračuna. Svet temu predlogu proračuna priloži obrazložitveni memorandum, v katerem pojasni razloge za odstopanje od predhodnega predloga proračuna.

Člen 36

1. Predsednik Evropskega parlamenta razglasi, da je proračun dokončno sprejet po postopku iz člena 272(7) Pogodbe ES in člena 177(7) Pogodbe Euratom.

2. Po razglasitvi, da je proračun dokončno sprejet, mora vsaka država članica od 1. januarja v naslednjem proračunskem letu ali od datuma razglasitve, da je bil proračun dokončno sprejet, če je ta datum po 1. januarju, plačati Skupnosti neporavnane zneske, kakor določa Uredba Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

Člen 37

1. Komisija lahko predloži predhodne predloge za spremembo proračuna, če obstajajo neodložljive, izjemne ali nepredvidene okoliščine.

Institucije, razen Komisije, v istih okoliščinah, kot so navedene v predhodnem odstavku, zahteve za spremembo proračuna pošljejo Komisiji.

2. Razen v izjemnih primerih Komisija predloži predhodni predlog spremembe proračuna Svetu vsako leto najpozneje do 1. septembra. Predlogu lahko priloži mnenje o zahtevah za spremembo proračuna drugih institucij.

3. Proračunski organ jih obravnava ob upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 38

1. Ko Svet prejme predhodni predlog za spremembo proračuna, pripravi predlog spremembe proračuna v skladu s členoma 35 in 37.

2. Za spremembe proračuna se uporabljata člena 35 in 37, razen glede rokov. Utemeljeni morajo biti s sklicevanjem na proračun, katerega ocene spreminjajo.

Člen 39

Komisija in proračunski organ se lahko dogovorita za podaljšanje nekaterih rokov za predložitev ocen ter za sprejetje in pošiljanje predhodnih predlogov in predlogov proračunov. Ta dogovor pa ne sme skrajšati ali podaljšati rokov, ki so določeni za obravnavo teh besedil na podlagi člena 272 Pogodbe ES in člena 177 Pogodbe Euratom.

POGLAVJE 2

Sestava in priprava proračuna

Člen 40

Proračun sestavljajo:

(a) povzetek izkaza prihodkov in odhodkov;

(b) ločeni deli, razčlenjeni v izkaze prihodkov in odhodkov za vsako institucijo.

Člen 41

1. Prihodke Komisije ter prihodke in odhodke drugih institucij proračunski organ razčleni po vrstah ali po namenu, za katerega so določeni v okviru področij porabe, programov, členov in postavk.

2. Poročilo o izvrševanju izdatkov za del proračuna za Komisijo se pripravi na podlagi nomenklature, ki jo sprejme proračunski organ in je razčlenjena po namenu.

Področje porabe se nanaša na določeno politiko, program pa praviloma na dejavnost.

Vsako področje porabe lahko vključuje sredstva za poslovanje in za upravo.

Sredstva za upravo v okviru področja porabe se združijo v en sam program.

Člen 42

Proračun ne sme vsebovati negativnih prihodkov.

Lastna sredstva, ki se plačajo na podlagi Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, so neto zneski in se kot taka prikazujejo v povzetku poročila o realizaciji prihodkov proračuna.

Člen 43

1. Vsak del proračuna lahko vsebuje naslov "rezervacije". Proračunska sredstva se odobrijo za ta naslov v naslednjih dveh okoliščinah:

(a) če pri pripravi proračuna ni temeljnega akta za zadevni ukrep;

(b) če obstajajo resni razlogi za dvom glede zadostnosti proračunskih sredstev ali možnosti izvrševanja proračunskih sredstev, določenih za zadevno postavko, pod pogoji, ki so v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem.

Proračunska sredstva pod tem naslovom se lahko uporabljajo šele po prerazporeditvi po postopku iz člena 24.

2. V primeru resnih težav pri izvrševanju lahko Komisija predlaga, da se proračunska sredstva prerazporedijo na naslov "rezervacije" med proračunskim letom. Proračunski organ sprejme odločitev o teh prerazporeditvah, kakor določa člen 24.

Člen 44

Del proračuna za Komisijo lahko vključuje "negativno rezervo", ki je omejena na največ 200 milijonov EUR. Ta rezerva, ki se vpiše v posebno poglavje, lahko zajema odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

To rezervo je treba črpati pred koncem proračunskega leta s prerazporeditvijo po postopku iz členov 22, 23 in 25.

Člen 45

1. Delproračuna za Komisijo vključuje naslednji dve rezervi:

(a) rezervo za nujno pomoč tretjim državam;

(b) rezervo za posojila Skupnosti in jamstva Skupnosti za posojila tretjim državam.

2. Pogoji za oblikovanje, uporabo in financiranje rezerv iz odstavka 1(a) in (b) so določeni v Uredbi Sveta o proračunski disciplini in Uredbi Sveta o izvajanju Sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti.

Člen 46

1. Proračun prikazuje:

(1) v povzetku izkaza prihodkov in odhodkov:

(a) oceno prihodkov Skupnosti za zadevno proračunsko leto;

(b) oceno prihodkov za preteklo proračunsko leto in prihodkov za leto n-2;

(c) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za zadevno proračunsko leto;

(d) odobritve za prevzem obveznosti in za plačila za preteklo proračunsko leto;

(e) odobrene izdatke in plačane izdatke v letu n-2;

(f) zbirni pregled rokov plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje prevzetih obveznosti v breme proračuna v preteklih proračunskih letih;

(g) ustrezne pripombe k vsakemu podpodročju;

(2) v delu proračuna za vsako institucijo se prihodki in odhodki prikazujejo na enak način kakor v točki 1, z ustreznimi pripombami za vsako podpodročje in roki plačil v naslednjih proračunskih letih za poravnavanje prevzetih obveznosti v breme proračuna v preteklih proračunskih letih.

Ocenjeni letni zneski odobritev za plačila, ki so potrebni za naslednja proračunska leta glede na odobritve za prevzem obveznosti v tekočem letu, se v proračunu navedejo v specifikaciji v stolpcu za opombe;

(3) v zvezi z osebjem:

(a) za vsak del proračuna načrt delovnih mest, ki prikazuje število delovnih mest za vsak plačilni razred v vsaki kategoriji in v vsaki službi ter število odobrenih rednih in začasnih delovnih mest v okviru odobrenih proračunskih sredstev;

(b) načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj za neposredne ukrepe, in načrt delovnih mest za delavce, ki so plačani iz istih sredstev za posredne ukrepe; načrt delovnih mest se razčleni po kategorijah in plačilnih razredih ter mora razlikovati med rednimi in začasnimi delovnimi mesti, ki se odobrijo glede na obseg proračunskih sredstev;

(c) pri znanstvenem in tehničnem osebju lahko klasifikacija temelji na skupinah plačilnih razredov v skladu s pogoji, določenimi za vsak proračun. Načrt delovnih mest mora določati število visoko usposobljenega tehničnega in znanstvenega osebja, ki ima posebne ugodnosti na podlagi posebnih določb kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, v nadaljnjem besedilu "kadrovski predpisi";

(d) načrt delovnih mest, ki določa število delovnih mest po plačilnih razredih in kategorijah za vsak organ iz člena 185, ki prejema donacije v breme proračuna. Načrt delovnih mest poleg števila delovnih mest, ki so odobrena za proračunsko leto, prikazuje tudi število, ki je bilo odobreno za preteklo proračunsko leto;

(4) v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil:

(a) v skupnem poročilu o realizaciji prihodkov se proračunske postavke, ki se nanašajo na te posle in so namenjene za evidentiranje povračil upravičencev, pri katerih je bilo zaradi zamude unovčeno jamstvo za izpolnjevanje obveznosti. Te postavke imajo zaznamek (p. m.) in ustrezne opombe;

(b) v delu za Komisijo:

(i) proračunske postavke, ki vsebujejo jamstvo Skupnosti za dobro izvedbo obveznosti v zvezi z zadevnimi posli. Na teh postavkah je zaznamek (p.m.), dokler ne nastanejo dejanski stroški, ki se pokrijejo iz določenih sredstev;

(ii) pojasnila, v katerih je naveden temelji akt in obseg predvidenih poslov, njihovo trajanje in finančna jamstva, ki so jih dale Skupnosti za te posle;

(c) v dokumentu v prilogi dela proračuna za Komisijo kot kazalec:

(i) kapitalski posli v teku in upravljanje dolgov;

(ii) kapitalski posli in upravljanje dolgov za zadevno proračunsko leto;

(5) proračunske postavke pod prihodki in odhodki, ki so potrebne za izvrševanje rezerv v zvezi s posojili Skupnosti in jamstvi Skupnosti za posojila tretjim državam in tudi za izvrševanje Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

2. Poleg dokumentov iz odstavka 1 lahko proračunski organ proračunu priloži še vse druge ustrezne dokumente.

Člen 47

1. Načrt delovnih mest, opisan v točki 3 člena 46(1), predstavlja absolutno omejitev za vsako institucijo ali organ; nobeno imenovanje ni mogoče nad to omejitvijo.

Razen za plačilne razrede A1, A2 in A3 pa lahko vsaka institucija ali organ spremeni načrt delovnih mest za največ 10 % odobrenih delovnih mest, ob upoštevanju dveh pogojev:

(a) da se količina sredstev za plače za celotno proračunsko leto ne spremeni in

(b) da ni prekoračena omejitev skupnega števila delovnih mest, odobrenih z vsakim načrtom delovnih mest.

Institucije o svojih nameri obvestijo proračunski organ tri tedne pred izvedbo spremembe iz drugega pododstavka. Če katera od obeh vej proračunskega organa v tem obdobju temu upravičeno nasprotuje, institucija ne izvede sprememb in se uporabi običajni postopek.

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 se lahko v skladu s kadrovskimi predpisi učinki dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga odobri organ za imenovanje, izravnajo z drugimi zaposlitvami.

NASLOV IV

IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 48

1. Komisija izvršuje prihodke in odhodke proračuna v skladu s to uredbo na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev.

2. Države članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 49

1. Pred uporabo sredstev, odobrenih v proračunu za katerikoli ukrep Skupnosti, je treba najprej sprejeti temeljni akt. Podobno je treba najprej sprejeti temeljni akt pred začetkom izvrševanja izdatkov iz poslovanja, ki nastanejo pri izvajanju določb naslovov V in VI Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu "PEU").

Pri uporabi Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter naslovov V in VI PEU je "temeljni akt" akt sekundarne zakonodaje, ki je pravna podlaga za ukrep Skupnosti ali ukrep Unije ter za izvrševanje ustreznih izdatkov, predvidenih v proračunu. Priporočila in mnenja niso temeljni akti v smislu tega člena, prav tako ne resolucije, sklepi, izjave ali drugi akti, ki nimajo pravnega učinka.

Komisija v izvedbene določbe vključi seznam oblik, ki jih imajo lahko temeljni akti, sprejeti na podlagi Pogodbe ES in Pogodbe Euratom ter na ustreznih področjih uporabe naslovov V in VI PEU.

2. Če ukrepi, ki naj bi se financirali, spadajo v pristojnost Skupnosti ali Unije, pa se lahko brez temeljnega akta izvršujejo:

(a) proračunska sredstva za eksperimentalne pilotske projekte, namenjene preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun samo dve zaporedni proračunski leti;

(b) proračunska sredstva za pripravljalne ukrepe, namenjene za pripravo predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov Skupnosti. Pri pripravljalnih ukrepih mora veljati skladen pristop, imajo pa lahko različne oblike. Ustrezne odobritve za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun največ tri zaporedna proračunska leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta. V zakonodajnem postopku morajo biti dodeljena proračunska sredstva v skladu s posebnimi lastnostmi pripravljalnega ukrepa glede na predvidene dejavnosti, zastavljene cilje in osebe, ki bodo imele od njega korist. Zato izvršena sredstva po obsegu ne morejo biti enaka sredstvom, predvidenim za financiranje samega končnega ukrepa.

Ob predložitvi predhodnega predloga proračuna Komisija proračunskemu organu predloži poročilo o ukrepih iz točk (a) in (b), ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe;

(c) proračunska sredstva za enkratne ukrepe ali celo za ukrepe za nedoločen čas, ki jih izvaja Komisija na podlagi nalog, ki izhajajo iz njenih pooblastil na institucionalni ravni v skladu s Pogodbo ES in Pogodbo Euratom, razen njene pravice do zakonodajne iniciative iz točke (b), in posebnih pristojnosti, ki jih ima neposredno po teh pogodbah, katerih seznam je naveden v izvedbenih določbah.

(d) proračunska sredstva za delovanje vsake institucije v okviru njene upravne samostojnosti.

Člen 50

Komisija na druge institucije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje delov proračuna, ki se nanašajo nanje.

Člen 51

Komisija in druge institucije lahko prenese pooblastila za izvrševanje proračuna na svoje službe v skladu s pogoji, določenimi s to uredbo in drugimi notranjimi pravili, in z omejitvami, ki jih določajo instrumenti o prenosu pooblastil. Osebe, na katere se prenesejo pooblastila, lahko delujejo samo v okviru pooblastil, ki so bila nanje izrecno prenesena.

Člen 52

1. Vsem finančnim udeležencem je prepovedano sprejemati kakršne koli ukrepe za izvrševanje proračuna, ki bi lahko povzročili navzkrižje njihovih interesov z interesi Skupnosti. Če bi nastal tak primer, mora zadevni udeleženec prenehati uporabljati take ukrepe in zadevo prepustiti pristojnemu organu.

2. Navzkrižje interesov obstaja, kadar je ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog subjekta pri izvrševanju proračuna ali notranjega revizorja zaradi družinskih, čustvenih, političnih ali narodnostnih razlogov, gospodarskega interesa ali kakršnega koli drugega skupnega interesa z upravičencem.

POGLAVJE 2

Načini izvrševanja

Člen 53

1. Komisija izvršuje proračun:

(a) centralizirano;

(b) z deljenim ali decentraliziranim upravljanjem, ali

(c) s skupnim upravljanjem z mednarodnimi organizacijami.

2. Kadar Komisija izvršuje proračun centralizirano, naloge izvrševanja opravljajo bodisi neposredno njene službe bodisi se naloge opravljajo posredno v skladu z določbami členov 54 do 57.

3. Kadar Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, se naloge izvrševanja prenesejo na države članice v skladu z določbami naslovov I in II drugega dela.

4. Kadar Komisija izvršuje proračun na podlagi decentraliziranega upravljanja, se naloge izvrševanja prenesejo na tretje države v skladu z določbami naslova IV drugega dela.

5. Da bi zagotovila uporabo sredstev v skladu z veljavnimi pravili, Komisija pri deljenem ali decentraliziranem upravljanju uporablja postopek za potrditev obračuna ali mehanizem finančnih popravkov, ki omogoča, da prevzame končno odgovornost za izvrševanje proračuna v skladu s členom 274 Pogodbe ES in členom 179 Pogodbe Euratom.

6. Pri načinih izvrševanja proračuna iz odstavkov 3 in 4 države članice in tretje države izvajajo redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti.

Pri tem sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo sodni pregon za izterjavo nepravilno plačanih sredstev.

7. Če Komisija izvršuje proračun s skupnim upravljanjem, določene naloge izvrševanja prenese na mednarodne organizacije, kakor to določajo izvedbene določbe.

Te organizacije v svojih računovodskih, revizijskih in kontrolnih postopkih ter postopkih za oddajo javnih naročil uporabljajo standarde, ki zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi.

Člen 54

1. Komisija ne more prenesti na tretje osebe izvršilnih pooblastil, ki jih ima po Pogodbah, kadar ta vključujejo precejšnjo diskretnost pri sprejemanju političnih odločitev. Naloge izvrševanja, ki se prenesejo, morajo biti jasno opredeljene in njihovo izvajanje v celoti nadzorovano.

2. V mejah iz odstavka 1 lahko Komisija pri centraliziranem izvrševanju proračuna in posredno na podlagi člena 53(2) prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na:

(a) agencije, ki jih ureja pravo Skupnosti, navedene v členu 55, v nadaljnjem besedilu: "izvajalske agencije";

(b) organe, ki jih ustanovijo Skupnosti, navedene v členu 185, če je to v skladu z nalogami posameznega organa, kakor so opredeljene v temeljnem aktu;

(c) nacionalne javne organe ali osebe zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, če dajo ustrezna finančna jamstva in izpolnjujejo pogoje iz dogovora o izvajanju. Na takšne organe se lahko naloge izvrševanja prenesejo samo, če:

(i) temeljni akt programa ali zadevnega ukrepa predvideva možnost prenosa in določa merila za izbor zadevnih organov in

(ii) če se naloge izvrševanja proračuna prenesejo zaradi zahtev dobrega finančnega poslovodenja na podlagi predhodne analize ter če je zagotovljeno upoštevanje načel nediskriminacije in preglednosti ukrepov Skupnosti. Nobena naloga izvrševanja, ki se prenese na ta način, ne sme povzročiti navzkrižja interesov.

3. Kadar organi iz odstavka 2 opravljajo naloge izvrševanja proračuna, morajo izvajati redne preglede, da zagotovijo pravilno izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz proračuna.

Takšni organi sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi začnejo sodni pregon za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

Člen 55

1. Izvajalske agencije so pravne osebe, ki jih ureja pravo Skupnosti in ki jih ustanovi Skupnost, na katere se lahko prenesejo pooblastila za izvajanje celotnega programa ali projekta Skupnosti ali njegovega dela v imenu Komisije in pod njeno odgovornostjo v skladu z uredbo Sveta o statutu izvajalskih agencij, na katere se prenesejo določene naloge v zvezi z vodenjem programov Skupnosti, ter opredelitvi pogojev in ureditve za njihovo ustanovitev in delovanje.

2. Izvrševanje ustreznih proračunskih sredstev za poslovanje se prenese na direktorja agencije.

Člen 56

1. Odločbe o prenosu izvršilnih nalog na organe in agencije iz člena 54(2) vključujejo vse ustrezne dogovore za zagotavljanje preglednosti nalog, ki se izvajajo, in morajo vsebovati:

(a) pregledne postopke za oddajo javnih naročil in dodeljevanje donacij, ki so nediskriminatorni in izključujejo vsako navzkrižje interesov ter so v skladu z določbami naslova V oziroma VI;

(b) učinkovit sistem notranjih kontrol za poslovodenje;

(c) računovodske postopke za te posle in postopke za pripravo računovodskih izkazov, ki bodo zagotovili pravilno uporabo sredstev Skupnosti in da se bo dejanska poraba teh sredstev odražala v računovodskih izkazih Skupnosti;

(d) neodvisno zunanjo revizijo;

(e) dostop javnosti do informacij na ravni, ki je predvidena v predpisih Skupnosti.

2. Z upoštevanjem mednarodno sprejetih standardov lahko Komisija ugotovi, da so sistemi revidiranja, računovodstva in javnega naročanja nacionalnih organov iz člena 54(2)(c) enaki njenim lastnim sistemom.

3. Komisija zagotovi nadziranje, ocenjevanje in kontrolo izvajanja prenesenih nalog. Kadar pri izvajanju kontrol uporablja lasten sistem kontrol, upoštevala ekvivalentnost sistemov kontrol.

Člen 57

1. Komisija ne sme prenesti ukrepov izvrševanja sredstev, ki izhajajo iz proračuna, vključno s plačili in izterjavo, zunanjim zasebnim subjektom ali organom, razen če ne opravljajo javnih storitev v skladu s členom 54(2)(c).

2. Naloge, ki se lahko pogodbeno prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe, razen če ne opravljajo javnih storitev, so strokovne naloge ter upravne, pripravljalne ali pomožne naloge, ki ne zahtevajo niti izvajanja javne oblasti niti uporabe pooblastila za odločanje po prostem preudarku.

POGLAVJE 3

Finančni udeleženci

Oddelek 1

Načelo ločitve nalog

Člen 58

Dolžnosti odredbodajalca in računovodje so ločene in so med seboj nezdružljive.

Oddelek 2

Odredbodajalec

Člen 59

1. Institucija opravlja naloge odredbodajalca.

2. Vsaka institucija določi v svojih notranjih upravnih pravilih osebje na ustrezni ravni, na katerega prenese naloge odredbodajalca v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, obseg prenesenih pooblastil in možnost, da jih osebe, na katere se pooblastila prenesejo, prenesejo naprej.

3. Pooblastila odredbodajalca se prenesejo ali nadalje prenesejo samo na osebe, za katere veljajo predpisi in pravila za uradnike in druge uslužbence (v nadaljnjem besedilu "kadrovski predpisi").

4. Odredbodajalci lahko na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa delujejo samo v mejah, ki jih določa odločba o prenosu ali nadaljnjem prenosu. Odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa lahko pri njegovi nalogi pomaga en zaposleni ali več, ki se mu v okviru njegove odgovornosti zaupa izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa.

Člen 60

1. Odredbodajalec je v vsaki instituciji odgovoren za izvrševanje prihodkov in izdatkov v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje, da se upoštevajo zahteve po zakonitosti in pravilnosti.

2. Za izvrševanje izdatkov odredbodajalec na podlagi prenosa in nadaljnjega prenosa prevzema obveznosti v breme proračuna in zakonske obveznosti, potrjuje izdatke in odobrava plačila ter pripravi predhodna poročila o izvrševanju proračuna.

3. Izvrševanje prihodkov obsega pripravo ocen terjatev, ugotavljanje upravičenih zneskov, ki jih je treba izterjati, in izdajo nalogov za izterjavo. Sem spada po potrebi tudi odločitev, da se ugotovljene upravičenosti ne izterjajo.

4. Odredbodajalec na podlagi prenosa vzpostavi v skladu z minimalnimi standardi, ki jih sprejme vsaka institucija, ter ob upoštevanju tveganj v zvezi s poslovodnim okoljem in naravo financiranih ukrepov, organizacijsko strukturo in notranje postopke za poslovodenje in kontrolo, ki so primerni za opravljanje njegovih nalog, po potrebi vključno z naknadnim preverjanjem. Pred odobritvijo postopka osebje, razen delavca, ki je začel postopek, preveri operativne in finančne vidike. Začetek ter predhodno in naknadno preverjanje postopka so ločene funkcije.

5. Vse osebje, ki je odgovorno za kontroliranje finančnega poslovodenja, mora biti ustrezno usposobljeno. Upoštevati morajo tudi poseben kodeks o strokovnem ravnanju, ki ga sprejme vsaka institucija.

6. Vsak delavec, ki sodeluje pri finančnem poslovodenju in kontroli transakcij ter meni, da je odločitev, ki jo mora na zahtevo nadrejenega delavca izvesti ali potrditi, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja ali strokovnimi pravili, ki jih mora upoštevati, mora o tem pisno obvestiti odredbodajalca na podlagi prenosa, in če ta ne ukrepa, komisijo iz člena 66(4). V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki bi lahko škodovala interesom Skupnosti, mora obvestiti organe ali telesa, imenovana na podlagi ustrezne zakonodaje.

7. Odredbodajalec na podlagi prenosa poroča svoji instituciji o izvajanju svojih nalog v obliki letnega poročila o delu, ki mu priloži finančnein upravljavske informacije. To poročilo opisuje rezultate poslovanja glede na določene cilje, tveganja, povezana s tem poslovanjem, uporabo odobrenih sredstev in delovanje sistema notranjih kontrol. Notranji revizor se seznani z letnim poročilom in vsemi drugimi informacijami. Komisija vsako leto najpozneje do 15. junija pošlje proračunskemu organu povzetek letnih poročil za preteklo leto.

Oddelek 3

Računovodja

Člen 61

1. Vsaka institucija imenuje računovodjo, ki je v vsaki instituciji odgovoren za:

(a) pravilno izvrševanje plačil, pobiranje prejemkov in izterjavo zneskov, prepoznanih kot terjatve;

(b) pripravo in predstavitev računovodskih izkazov v skladu z naslovom VII;

(c) vodenje poslovnih knjig v skladu z naslovom VII;

(d) določitev računovodskih pravil in načinov ter kontnega okvira v skladu z naslovom VII;

(e) določitev in potrjevanje računovodskih sistemov in po potrebi potrjevanje sistemov, ki jih določi odredbodajalec za pripravo ali utemeljevanje računovodskih informacij.

(f) vodenje zakladništva.

2. Računovodja pridobi vse potrebne informacije za pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev Skupnosti, in za izvrševanja proračuna od odredbodajalca, ki jamči za njihovo zanesljivost.

3. Če v tej uredbi ni določeno drugače, je le računovodja pooblaščen za upravljanje z denarnimi in drugimi sredstvi. Odgovoren je tudi za njihovo hrambo.

Člen 62

Računovodja lahko pri opravljanju svojih nalog določene naloge prenese na podrejene, pri čemer upošteva kadrovske predpise.

Odločba o prenosu nalog določa naloge, ki se prenesejo na podrejene.

Oddelek 4

Vodja blagajne predplačil

Člen 63

Za plačilo majhnih zneskov in za pobiranje prejemkov, ki niso lastna sredstva, se lahko vzpostavi blagajniška knjiga predplačil, ki jo odobri računovodja institucije in je zanjo odgovoren vodja blagajne predplačil, ki ga imenuje računovodja institucije.

POGLAVJE 4

Odgovornost finančnih udeležencev

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 64

1. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko prenos ali nadaljnji prenos nalog na odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa kadarkoli začasno ali dokončno prekliče organ, ki ga je imenoval.

2. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko računovodjo kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

3. Brez poseganja v disciplinske ukrepe lahko vodjo blagajne predplačil kadarkoli začasno ali dokončno odstavi organ, ki ga je imenoval.

Člen 65

1. Določbe tega poglavja ne vplivajo na kazensko odgovornost, ki jo imajo lahko osebe iz člena 64 po veljavni nacionalni zakonodaji in določbah za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti ter za boj proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic.

2. Vsak odredbodajalec, računovodja ali vodja blagajne predplačil je disciplinsko in odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, brez poseganja v člene 66, 67 in 68. V primeru nezakonitega ravnanja, goljufije ali korupcije, ki lahko škoduje interesom Skupnosti, se zadeva predloži organom in tele som, imenovanim na podlagi ustrezne zakonodaje.

Oddelek 2

Pravila, ki se uporabljajo za odredbodajalce na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa

Člen 66

1. Odredbodajalec je odškodninsko odgovoren v skladu s kadrovskimi predpisi, ki določajo, da se od uradnika lahko zahteva, da v celoti ali delno poravna kakršno koli škodo, ki so jo imele Skupnosti zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti med opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, zlasti če določa, katere upravičene zneske je treba izterjati, ali izdaja naloge za izterjavo, prevzema obveznosti, odobrava izdatke ali podpisuje odredbe za plačilo, ne da bi pri tem upošteval finančno uredbo in pravila za njeno izvajanje. Isto velja kadar zaradi resnega kršenja delovnih obveznosti ne pripravi dokumenta o ugotovitvi dolga ali ne izda naloga za izterjavo ali ga brez utemeljitve izda prepozno, ker izdaja odredbe za plačilo lahko vključuje odgovornost institucije do tretjih oseb.

2. Odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa, ki meni, da je odločitev, ki jo mora sprejeti na podlagi svojih pristojnosti, nepravilna ali v nasprotju z načeli dobrega finančnega poslovodenja, o tem pisno obvesti organ, ki je nanj prenesel naloge. Če organ, ki je nanj prenesel naloge, da odredbodajalcu na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa utemeljeno pisno navodilo, da sprejme zadevno odločitev, odredbodajalec za odločitev ne odgovarja.

3. V primeru nadaljnjega prenosa nalog v njegovih službah odredbodajalec na podlagi prenosa nalog ostane odgovoren za učinkovitost notranjih sistemov poslovodenja in kontrol in za izbiro odredbodajalca na podlagi nadaljnjega prenosa.

4. Vsaka institucija ustanovi posebno komisijo za finančne nepravilnosti, ki deluje neodvisno in ugotavlja, ali je nastala finančna nepravilnost in njene morebitne posledice.

Na podlagi mnenja te komisije se institucija odloči ali bo začela postopek, ki bo imel za posledico disciplinski ukrep ali plačilo odškodnine. Če komisija ugotovi sistemske probleme, pošlje poročilo s priporočili odredbodajalcu in odredbodajalcu na podlagi prenosa, če se problemi ne nanašajo nanj, ter notranjemu revizorju.

Oddelek 3

Pravila, ki se uporabljajo za računovodje in vodje blagajn predplačil

Člen 67

Računovodja disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki, določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če neupravičeno spremeni bančni ali žiro račun;

(c) če izterja ali plača zneske, ki niso v skladu z nalogom za izterjavo ali odredbo za plačilo;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

Člen 68

Vodja blagajne predplačil disciplinsko in odškodninsko odgovarja, kakor je določeno v kadrovskih predpisih in v skladu s postopki določenimi v njih. Zlasti odgovarja zaradi katere od naslednjih oblik kršitev:

(a) izgube ali poškodbe denarnih in drugih sredstev ter dokumentov, ki jih hrani;

(b) če ne more predložiti ustreznih dokazil za plačila, ki jih je izvršil;

(c) če izvrši plačila drugim osebam, kot so upravičene do njih;

(d) če ne pobere zapadlih prihodkov.

POGLAVJE 5

Prihodki

Oddelek 1

Dajanje lastnih sredstev na voljo

Člen 69

Ocena prihodkov iz lastnih sredstev iz Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti se v proračun vpiše v evrih. Sredstva se dajejo na voljo v skladu z uredbo Sveta o izvajanju navedenega sklepa.

Oddelek 2

Ocena terjatev

Člen 70

1. Oceno terjatev najprej pripravi odredbodajalec, ki je odgovoren za ukrep ali stanje, ki ima lahko za posledico terjatev ali spremembo zneska, ki se dolguje Skupnostim.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ocena terjatev ne pripravi, dokler države članice ne dajo Komisiji na voljo zneskov lastnih sredstev, določenih v Sklepu Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti, ki jih države članice plačujejo v rednih časovnih presledkih. Odgovorni odredbodajalec izda nalog za izterjavo za te zneske.

Oddelek 3

Ugotovitev terjatev

Člen 71

1. Ugotovitev terjatev je akt, s katerim odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa:

(a) preveri, da dolg obstaja;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek vsote, ki se dolguje;

(c) preveri pogoje, pod katerimi je terjatev zapadla.

2. Lastna sredstva, dana na voljo Komisiji, in vsako terjatev v fiksnem znesku in zapadlo, ki se potrdi kot resnična, je treba ugotoviti z nalogom za izterjavo računovodji, ki mu sledi opomin dolžniku, oba pa pripravi odgovorni odredbodajalec.

3. Nepravilno plačani zneski se izterjajo.

4. V izvedbenih določbah se določijo pogoji, pod katerimi se Skupnostim plačajo zamudne obresti.

Oddelek 4

Odobritev izterjave

Člen 72

1. Odobritev izterjave je akt, s katerim odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa nalog z izdajo naloga za izterjavo da navodilo računovodji, da izterja ugotovljene terjatve.

2. Institucija lahko z odločbo, ki je izvršljiva v smislu člena 256 Pogodbe ES, formalno ugotovi terjatev nasproti osebam, ki niso države.

Oddelek 5

Izterjava

Člen 73

1. Računovodja ukrepa na podlagi naloga za izterjavo terjatev, ki jih je pravilno ugotovil odgovorni odredbodajalec. Pri tem ravna s potrebno skrbnostjo, da zagotovi, da Skupnosti prejmejo svoje prihodke in da so njihove pravice varovane.

Računovodja izterja zneske s pobotom z enakimi zahtevki, ki jih imajo Skupnosti do dolžnika, ki ima sam zahtevek do Skupnosti, ki je resničen, v fiksnem znesku in zapadel.

2. Kadar se odgovorni odredbodajalec na podlagi prenosa namerava odpovedati izterjavi ugotovljenega zneska terjatev, zagotovi, da je odpoved pravilna ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in sorazmernosti v skladu s postopki in merili, določenimi v izvedbenih določbah. Odločitev o odpovedi izterjavi mora biti utemeljena. Odredbodajalec lahko prenese pooblastilo za tako odločitev samo v skladu z izvedbenimi določbami.

Člen 74

Prejemki iz glob, periodičnih denarnih kazni in drugih sankcij ter obresti se v prihodkih proračuna ne evidentirajo dokončno, dokler lahko Evropsko sodišče razveljavi odločbo, s katero so bile naložene.

Prvi odstavek se ne uporablja za odločitve o potrditvi obračuna ali finančne popravke.

POGLAVJE 6

Izdatki

Člen 75

1. Vse odhodkovne postavke se prevzamejo kot obveznost, potrdijo, odobrijo in plačajo.

2. Razen v primeru sredstev, ki jih je mogoče izvrševati brez temeljnega akta v skladu s členom 49(2), mora institucija ali organi, na katere je ta institucija prenesla pooblastila, pred odobritvijo izdatka sprejeti odločitev o financiranju.

Oddelek 1

Prevzem obveznosti za izdatke

Člen 76

1. Prevzem obveznosti v breme proračuna je postopek rezervacije proračunskih sredstev za pokritje poznejših plačil, ki so potrebna za izpolnitev pravne obveznosti.

Pravna obveznost je akt, s katerim odredbodajalec prevzame ali ugotovi obveznost, ki ima za posledico bremenitev.

Obveznost v breme proračuna in pravno obveznost hkrati prevzame isti odredbodajalec, razen v utemeljenih primerih, določenih v izvedbenih določbah.

2. Prevzem obveznosti v breme proračuna je posamičen, kadar sta upravičenec in višina izdatka poznana.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je celoten, kadar vsaj eden od elementov, potrebnih za ugotovitev posamezne obveznosti, še ni poznan.

Prevzem obveznosti v breme proračuna je začasen, če je namenjen za pokrivanje izdatkov iz člena 150 ali rutinskih upravnih stroškov in bodisi znesek ali končni upravičenec še ni dokončno znan.

3. Odobritve proračunskih sredstev za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, se lahko razporedi na več let v letne obroke samo, kadar tako določa temeljni akt, in za upravne stroške. Če se proračunske obveznosti tako razdelijo v letne obroke, mora tako določati pravna obveznost, razen v primeru izdatkov za plače.

Člen 77

1. Za vsak ukrep, ki lahko povzroči izdatek v breme proračuna, mora odgovorni odredbodajalec najprej rezervirati proračunska sredstva, preden pravno prevzame obveznost do tretjih oseb.

2. S pridržkom posebnih določb iz naslova IV drugega dela celotne pravice porabe zajemajo skupne stroške ustreznih posameznih pravnih obveznosti, prevzetih do 31. decembra leta n + 1.

S pridržkom člena 76(3) in člena 179(2) se posamezna pravna obveznost, ki se nanaša na posamezno ali začasno odobritev proračunskih sredstev, prevzame do 31. decembra leta n.

Na koncu obdobij iz prvega in drugega pododstavka odgovorni odredbodajalec razveljavi neporabljene pravice porabe.

Znesek vsake posamezne pravne obveznosti, prevzete na podlagi celotnih pravic porabe, odgovorni odredbodajalec pred podpisom evidentira v proračunskem računovodstvu in knjiži na celotne pravice porabe.

3. Za evidentirane pravne obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kakor eno proračunsko leto, in ustrezne pravice porabe se, razen v primeru plač, končni datum za izvršitev določi v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Deli takih proračunskih sredstev, ki niso bili izvršeni v šestih mesecih po tem datumu, se sprostijo v skladu s členom 11.

Če po treh letih po prevzemu pravne obveznosti ni plačila, odgovorni odredbodajalec razveljavi odobritev proračunskih sredstev zanjo.

Člen 78

1. Pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) izdatek bremeni pravo proračunsko postavko;

(b) so proračunska sredstva na voljo;

(c) je izdatek v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb in vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(d) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

2. Pri evidentiranju pravnih obveznosti odgovorni odredbodajalec zagotovi, da:

(a) je obveznost pokrita z ustreznimi pravicami porabe;

(b) je izdatek pravilen in v skladu z določbami Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenimi določbami in določbami vseh aktov, sprejetih v skladu s Pogodbami in drugimi predpisi;

(c) se upošteva načelo dobrega finančnega poslovodenja.

Oddelek 2

Potrditev izdatkov

Člen 79

Potrditev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec:

(a) potrdi, da je upnik upravičen do zneska;

(b) določi ali preveri resničnost in znesek zahtevka;

(c) preveri pogoje, pod katerimi plačilo zapade.

Oddelek 3

Odobritev izdatka

Člen 80

Odobritev izdatka je dejanje, ko odgovorni odredbodajalec, ki je preveril, da so proračunska sredstva na voljo, z izdajo odredbe za plačilo da navodilo računovodji, da plača izdatek, ki ga je potrdil.

Oddelek 4

Plačilo izdatkov

Člen 81

1. Plačilo se izvrši na podlagi predložitve potrdila, da je ustrezni ukrep v skladu z določbami temeljnega akta ali pogodbe in zajema enega ali več naslednjih postopkov:

(a) plačilo celotnega zneska, ki se dolguje;

(b) plačilo zneska, ki se dolguje, na katerega od naslednjih načinov:

(i) v obliki vnaprejšnjega financiranja, ki se lahko razdeli v več plačil;

(ii) z enim vmesnim plačilom ali več;

(iii) v obliki plačila razlike zneska, ki se dolguje.

2. V poslovnih knjigah je treba ob plačilu razlikovati med različnimi vrstami plačila iz odstavka 1.

Člen 82

Plačilo izdatka izvrši računovodja v okviru razpoložljivih sredstev.

Oddelek 5

Roki za izvršitev izdatkov

Člen 83

Potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov morajo biti izvedeni v rokih, določenih v izvedbenih določbah, ki tudi določajo okoliščine, v katerih so upniki, ki prejmejo plačilo z zamudo, upravičeni do zamudnih obresti v breme proračunske postavke, s katere je bila plačana glavnica.

POGLAVJE 7

Informacijski sistemi

Člen 84

Kadar se prihodki in odhodki vodijo z računalniškimi sistemi, se dokumenti lahko podpisujejo z računalniškim ali elektronskim postopkom.

POGLAVJE 8

Notranji revizor

Člen 85

Vsaka institucija vzpostavi funkcijo notranjega revizorja, ki se mora izvajati v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi. Notranji revizor, ki ga imenuje institucija, je tej instituciji odgovoren za preverjanje pravilnega delovanje sistemov in postopkov za izvrševanje proračuna. Notranji revizor ne sme biti niti odredbodajalec ali računovodja.

Člen 86

1. Notranji revizor svoji instituciji svetuje glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov poslovodenja in kontrol ter s priporočili za izboljšanje pogojev izvajanja postopkov in spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja.

Odgovoren je zlasti za:

(a) ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov za poslovodenje in dela služb pri izvajanju politik, programov in ukrepov glede na tveganja, povezana z njimi;

(b) ocenjevanje ustreznosti in kakovosti sistemov notranjega kontroliranja in revizije, ki se uporabljajo za vsako operacijo izvrševanja proračuna.

2. Notranji revizor opravlja te naloge za vse dejavnosti in službe institucije. Notranji revizor ima popoln in neomejen dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog, po potrebi na kraju samem in tudi v državah članicah ter v tretjih državah.

3. Notranji revizor poroča instituciji o svojih ugotovitvah in priporočilih. Institucija zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil, izdanih pri revizijah. Notranji revizor instituciji tudi predloži letnonotranje revizijsko poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

4. Institucija vsako leto organu, ki da za razrešnico, pošlje poročilo, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, priporočila in sprejete ukrepe na podlagi teh priporočil.

Člen 87

Institucija določi posebna pravila za notranjega revizorja, ki morajo biti taka, da zagotavljajo popolno neodvisnost notranjega revizorja pri opravljanju njegovih nalog in ki določajo njegovo odgovornost.

Če je notranji revizor uradnik ali drug uslužbenec, prevzame odgovornost v skladu s kadrovskimi predpisi in izvedbenimi določbami.

NASLOV V

JAVNA NAROČILA

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Oddelek 1

Področje uporabe in načela za oddajo javnih naročil

Člen 88

1. Javna naročila so pogodbe za finančno udeležbo, ki jih pisno sklene naročnik v smislu členov 104 in 167, da bi proti plačilu cene, ki se v celoti ali delno plača iz proračuna, pridobil premičnine ali nepremičnine, gradbena dela ali storitve.

Te pogodbe obsegajo:

(a) pogodbe za nakup ali najem stavbe;

(b) pogodbe za nakup blaga;

(c) pogodbe za gradbena dela;

(d) pogodbe za izvajanje storitev.

2. Ta naslov se ne nanaša na donacije.

Člen 89

1. Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.

2. Za vsa javna naročila je treba zagotoviti zbiranje ponudb iz najširšega možnega kroga ponudnikov, razen če se ne uporabi postopek s pogajanji iz člena 91(1)(d).

Oddelek 2

Objava

Člen 90

1. Vsi razpisi za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti iz člena 105 ali člena 167, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Obvestilo o javnem naročilu se objavi vnaprej, razen v primerih iz člena 91(2) in za javna naročila storitev iz izvedbenih določb.

Objava nekaterih informacij po oddaji javnega naročila se lahko opusti, če bi ovirala uporabo prava, bila v nasprotju z javnim interesom ali škodovala zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko izkrivljala pošteno konkurenco med njimi.

2. Javna naročila v vrednosti pod mejnimi vrednostmi iz člena 105 ali člena 167 se objavijo na ustrezen način.

Oddelek 3

Postopki oddaje javnega naročila

Člen 91

1. Postopki za oddajo javnih naročil imajo eno od naslednjih oblik:

(a) odprti postopek;

(b) omejeni postopek;

(c) natečaj;

(d) postopek s pogajanji.

2. Za javna naročila, pri katerih vrednost presega mejne vrednosti iz členov 105 ali člena 167, se uporaba postopka s pogajanji dovoli samo v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pogodbe za storitve, navedene v izvedbenih določbah.

3. Mejne vrednosti, pod katerim lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji ali, z odstopanjem od prvega pododstavka člena 88(1), enostavno plača stroške na podlagi računa, se določijo v izvedbenih določbah.

Člen 92

V razpisni dokumentaciji mora biti predmet naročila opisan v celoti, jasno in natančno.

Člen 93

1. Kandidati ali ponudniki so izključeni iz sodelovanja v postopku za oddajo naročila:

(a) če je proti ponudniku uveden stečajni ali likvidacijski postopek ali postopek prisilne poravnave, če je sklenil dogovor z upniki, prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ali je proti njemu uveden postopek, ki se nanaša na te postopke, ali je v kakršnih koli podobnih okoliščinah, ki nastanejo iz podobnega postopka, predvidenega v nacionalni zakonodaji ali drugih predpisih;

(b) če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z njegovim poslovanjem;

(c) če mu lahko naročnik na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže hujšo kršitev poklicnih pravil;

(d) če ni poravnal obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost ali davkov v skladu s zakonitimi predpisi države, v kateri ima sedež, ali države, v kateri ima sedež naročnik, ali države, v kateri naj bi se pogodba izvajala;

(e) če je bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, korupcije, sodelovanja v kriminalni združbi ali druge nezakonite dejavnosti, ki škodi finančnim interesom Skupnosti;

(f) če se je v drugem postopku za oddajo naročila ali za odobritev donacije, ki se financira iz proračuna Skupnosti, ugotovilo resno kršitev pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

2. Kandidati ali ponudniki morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 1.

Člen 94

V postopku oddaje javnega naročila tega ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom:

(a) pri katerih se ugotovi navzkrižje interesov;

(b) ki so dali zavajajoče informacije glede na zahteve naročnika, ki so pogoj za sodelovanje v razpisnem postopku, ali pa teh informacij sploh niso dali.

Člen 95

Vsaka institucija vzpostavi centralno podatkovno zbirko s podatki o kandidatih in ponudnikih, ki so v kateri od situacij, opisanih v členih 93 in 94. Edini namen podatkovne zbirke je v skladu s pravili Skupnosti o obdelavi osebnih podatkov zagotoviti pravilno uporabo členov 93 in 94. Vsaka institucija ima dostop do podatkovnih zbirk drugih institucij.

Člen 96

Naročnik lahko kandidatom ali ponudnikom, za katere velja kateri od primerov izključitve iz členov 93 in 94, izreče upravne ali denarne kazni, vendar šele, ko jim da možnost, da predložijo svoje pripombe.

Te kazni so lahko:

(a) izključitev kandidata ali ponudnika za največ pet let iz oddaje javnih naroči ali odobravanja donacij, ki se financirajo iz proračuna;

(b) plačilo denarne kazni, ki jo izvajalec plača v primeru iz člena 93(1)(f) in kandidat ali ponudnik v primerih iz člena 94, če so kršitve resne, pri čemer kazni ne sme preseči vrednosti zadevne pogodbe.

Izrečene kazni morajo biti sorazmerne s pomembnostjo pogodbe in resnostjo kršitve.

Člen 97

1. Merila za ocenitev sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.

2. Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.

Člen 98

1. Izbira postopka za predložitev ponudb zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.

2. Naročnik lahko zahteva, da ponudnik v skladu z izvedbenimi določbami predloži zavarovanje kot jamstvo, da ne bo umaknil ponudbe.

3. Razen pri naročilih za majhne zneske iz člena 91(3), vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrže.

4. Vse vloge ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, komisija, imenovana v ta namen, oceni na podlagi meril za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, in pripravi predlog za oddajo naročila.

Člen 99

Med postopkom za oddajo javnega naročila morajo vsi stiki med naročnikom in kandidati ali ponudniki potekati tako, da je zagotovljena preglednost in enaka obravnava. Ne smejo pripeljati do spremembe pogojev pogodbe ali pogojev razpisa.

Člen 100

1. Odredbodajalec sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z merili za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine ponudbe, določenimi vnaprej v razpisni dokumentaciji in v pravilih za oddajo javnega naročila.

2. Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene, o razlogih za zavrženje in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednosti izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.

Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.

Člen 101

Naročnik lahko pred podpisom pogodbe bodisi odstopi od razpisa bodisi prekliče razpis za oddajo naročila, ne da bi bili kandidati ali ponudniki upravičeni zahtevati odškodnino.

Odločitev mora biti utemeljena in jo je treba sporočiti kandidatom ali ponudnikom.

Oddelek 4

Garancije in nadzor

Člen 102

Naročnik lahko in, v nekaterih primerih, določenih v izvedbenih določbah, mora zahtevati, da izvajalci predložijo garancijo vnaprej, da:

(a) zagotovi celovito izvedbo pogodbe;

(b) omeji finančno tveganje v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja.

Člen 103

Kadar se v postopku za oddajo naročila ali pri izvajanju pogodbe pojavijo večje napake ali nepravilnosti ali goljufije, institucije prekinejo izvajanje pogodbe.

Če se takšne napake, nepravilnosti ali goljufije lahko pripišejo izvajalcu, lahko institucije tudi zavrnejo plačilo ali izterjajo že plačane zneske sorazmerno z resnostjo napak, nepravilnosti ali goljufij.

POGLAVJE 2

Določbe, ki se uporabljajo za naročila, ki jih oddajo institucije Skupnosti v lastnem imenu

Člen 104

Institucije Skupnosti se štejejo za naročnike pri naročilih, ki jih oddajo za svoj račun.

Člen 105

S pridržkom naslova IV drugega dela te uredbe se lahko v direktivah Evropskega parlamenta in Sveta o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago, storitve in gradnje predpišejo mejne vrednosti, ki določajo:

(a) način objave iz člena 90;

(b) izbiro postopkov iz člena 91;

(c) ustrezne roke.

Člen 106

Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse fizične in pravne osebe, ki spadajo v področje uporabe Pogodb, in za vse fizične in pravne osebe iz tretjih držav, ki imajo poseben sporazum z Evropskimi skupnostmi na področju oddaje javnih naročil, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

Člen 107

Če se uporablja večstranski Sporazum o vladnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, so pogodbe odprte tudi za državljane držav, ki so ratificirale ta sporazum, pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.

NASLOV VI

DONACIJE

POGLAVJE 1

Področje uporabe

Člen 108

1. Donacije so neposredni finančni prispevki v obliki nepovratnih sredstev iz proračuna za financiranje:

(a) ukrepa, namenjenega kot pomoč za dosego ciljev, ki so del politike Evropske unije;

(b) ali za delovanje organa, ki si prizadeva za cilj v splošnem evropskem interesu ali ima cilj, ki je del politike Evropske unije.

O donacijah se sklene pisni sporazum.

2. Za donacije v smislu tega naslova se ne štejejo:

(a) izdatki za plače delavcev institucij, posojila in poslovne deleže, javna naročila iz člena 88 in pomoč, ki se plača kot makrofinančna pomoč;

(b) izdatki, ki se izvršujejo kot del deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja v smislu člena 53 te uredbe;

(c) plačila organom, na katere je Komisija prenesla naloge, iz členov 54 in 55 te uredbe in drugim organom Skupnosti iz člena 185 te uredbe.

POGLAVJE 2

Načela za dodeljevanje

Člen 109

1. Za dodeljevanje donacij veljajo načela preglednosti in enakega obravnavanja. Donacije se ne smejo kopičiti ali dodeljevati za nazaj in zahteva se sofinanciranje.

2. Donacija ne sme imeti namena ali učinka ustvarjanja dobička za upravičenca.

Člen 110

1. Pogoj za dodelitev donacije je letni program, ki se objavi na začetku leta, razen pri pomoči za krizno upravljanje in pri humanitarni pomoči.

Ta delovni program se izvaja z objavljanjem razpisov, razen v upravičenih izjemnih in nujnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti.

2. Vse donacije, dodeljene med proračunskim letom, se objavijo enkrat letno, pri čemer je treba ustrezno upoštevati zahteve glede zaupnosti in varnosti.

Člen 111

1. Za en ukrep se lahko za posameznega upravičenca dodeli samo ena donacija iz proračuna.

2. Upravičencu se v proračunskem letu lahko iz proračuna dodeli samo ena donacija za poslovanje.

Člen 112

1. Donacija se lahko dodeli za ukrep, ki se je že začel izvajati samo, kadar lahko vlagatelj dokaže, da je bilo nujno začeti ukrep pred podpisom sporazuma.

V takih primerih upravičeni izdatki za financiranje ne smejo nastati pred datumom predložitve vloge za donacijo, razen v upravičenih in izjemnih primerih, ki jih predvideva temeljni akt ali izvedbene določbe za izdatke, ki so nujni za pravilno izvajanje pomoči za krizno upravljanje ali humanitarno pomoč.

Nobene donacije ni mogoče dodeliti za nazaj za ukrepe, ki so že končani.

2. Sporazum o donaciji za poslovanje se ne sme podpisati več kakor štiri mesece po začetku proračunskega leta upravičenca. Upravičeni izdatki za financiranje ne smejo nastati preden je bila vložena vloga za donacijo ali pred začetkom proračunskega leta upravičenca.

Člen 113

1. Z donacijo se ne morejo financirati celotni stroški ukrepa, s pridržkom naslova IV drugega dela.

Z donacijo se ne smejo financirati celotni poslovni izdatki upravičenca.

2. Kadar se donacije za poslovanje obnovijo, se postopoma znižujejo, razen če ni drugače določeno v temeljnem aktu za organe, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu.

POGLAVJE 3

Postopek dodeljevanja

Člen 114

1. Izbira se opravi izmed pisnih vlog, ki jih predložijo pravne osebe.

Izjemoma in odvisno od narave ukrepa ali ciljev vlagatelja lahko temeljni akt določa, da lahko donacije prejmejo tudi fizične osebe.

2. Donacij ni mogoče dodeliti vlagateljem, ki so v času izvajanja postopka za dodelitev donacije v kateri od situacij iz členov 93 in 94.

Vlagatelji morajo potrditi, da niso v kateri od situacij iz odstavka 93.

3. Upravne in denarne kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, lahko vlagateljem, ki so izključeni na podlagi odstavka 2, izreče odredbodajalec v skladu s členi 93 od 96 in določbami za izvajanje teh členov.

Člen 115

1. Merila za ocenitev sposobnosti so takšna, da omogočajo oceno sposobnosti vlagatelja za končanje predlaganega ukrepa ali delovnega programa.

2. Merila za ocenitev vsebine vloge, ki se objavijo vnaprej v razpisu, so takšna, da omogočajo oceno kakovosti predloženih predlogov glede na cilje in prednostne naloge.

Člen 116

1. Predloge oceni komisija za ocenjevanje, ustanovljena v ta namen, na podlagi vnaprej določenih meril za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vlog, in določi, kateri predlogi se lahko financirajo.

2. Odgovorni odredbodajalec nato na podlagi ocene iz odstavka 1 pripravi seznam upravičencev in odobrenih zneskov.

3. Odgovorni odredbodajalec pisno obvesti vlagatelje o odločitvi glede njihove vloge. Če zaprošena donacija ni odobrena, institucija navede razloge za zavrnitev vloge, zlasti glede na merila za ocenitev sposobnosti in za ocenitev vsebine vloge, ki so bila predhodno objavljena.

POGLAVJE 4

Plačilo in nadzor

Člen 117

Hitrost plačil se določi glede na finančno tveganje, trajanje in napredek ukrepa ali stroške upravičenca.

Člen 118

Odgovorni odredbodajalec lahko zahteva, da upravičenec vnaprej predloži garancijo, da zmanjša finančna tveganja v zvezi s plačilom vnaprejšnjega financiranja.

Člen 119

1. Znesek donacije ni dokončen, dokler institucija ne sprejme končnih poročil in zaključnega računa, brez poseganja v poznejše kontrole institucije.

2. Če upravičenec ne ravna v skladu s pravnimi in pogodbenimi obveznostmi, se donacija ustavi in zniža ali prekine v primerih, ki so predvideni v izvedbenih določbah, potem ko se upravičencu da možnost dati svoje pripombe.

POGLAVJE 5

Izvajanje

Člen 120

1. Kadar izvajanje ukrepa zahteva, da upravičenec odda javna naročila, za ta naročila veljajo načela iz naslova V tega dela.

2. Vsak sporazum o donaciji izrecno določa, da imata Komisija in Računsko sodišče pooblastila za nadzor dokumentacije in prostorov pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

NASLOV VII

PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA IN RAČUNOVODSTVO

POGLAVJE 1

Priprava zaključnega računa

Člen 121

Zaključni račun Skupnosti zajema:

(a) finančne izkaze institucij iz člena 126 in organov iz člena 185;

(b) konsolidirane finančne izkaze, ki v agregatni obliki predstavljajo finančne informacije iz finančnih izkazov institucij in organov iz točke (a);

(c) poročila o izvrševanju proračuna institucij in proračunov organov iz člena 185;

(d) konsolidirana poročila o izvrševanju proračuna, ki v agregatni obliki predstavljajo informacije iz poročil iz točke (c).

Člen 122

Zaključnim računom institucij in organov in člena 185 je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Člen 123

Zaključni račun mora biti pripravljen v skladu s pravili, biti točen in izčrpen ter predstavljati resnično in pošteno sliko:

(a) v zvezi s finančnimi izkazi sredstev in obveznosti do virov, izdatkov in prejemkov, upravičenosti in obveznosti, ki niso prikazane kot sredstva ali obveznosti, ter denarnega toka;

(b) v zvezi s poročili o izvrševanju proračuna, prihodkov in odhodkov.

Člen 124

Finančni izkazi se pripravijo v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli:

(a) kontinuirane dejavnosti;

(b) varnega poslovanja;

(c) doslednosti uporabe računovodskih metod;

(d) primerljivosti informacij;

(e) pomembnosti;

(f) nobene neto izravnave;

(g) vsebine nad obliko;

(h) računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Člen 125

1. V skladu z načelom računovodskega evidentiranja na podlagi nastanka poslovnih dogodkov finančni izkazi prikazujejo odhodke in prihodke za proračunsko leto ne glede na datum plačila ali izterjave.

2. Vrednost sredstev in obveznosti se določi v skladu s pravili vrednotenja iz člena 133.

Člen 126

1. Finančni izkazi se pripravijo v milijonih evrov in zajemajo:

(a) bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki predstavlja sredstva in obveznosti ter finančni položaj in izid poslovanja na dan 31. decembra preteklega leta; predstavljena sta v obliki, določeni z direktivami Evropskega parlamenta in Sveta o zaključnih računih nekaterih vrst družb, pri čemer se upošteva posebna narava dejavnosti Skupnosti;

(b) izkaz denarnega toka, ki prikazuje zneske, pobrane in plačane med letom ter končno stanje denarja zakladnice;

(c) izkaz gibanja kapitala, ki podrobno prikazuje povečanja in zmanjšanja vsake postavke kapitala med letom.

2. Priloga k finančnim izkazom dopolnjuje in pojasnjuje informacije, predstavljene v izkazih iz odstavka 1 in daje vse dodatne informacije, predpisane z mednarodno sprejeto računovodsko prakso, kadar so take informacije pomembne za dejavnosti Skupnosti.

Člen 127

Poročila o izvrševanju proračuna so predstavljena v milijonih evrov. Obsegajo:

(a) izkaz realizacije proračuna, ki navaja vse proračunske operacije za leto kot prihodke in odhodke; struktura predstavitve je enaka kot za sam proračun;

(b) prilogo k izkazu realizacije proračuna, ki dopolnjuje in pojasnjuje informacije v izkazu.

Člen 128

Računovodje drugih institucij in organov iz člena 185 pošljejo računovodji Komisije najpozneje do 1. marca naslednjega leta svoje začasne zaključne račune, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom.

Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune in najpozneje do 31. marca naslednjega leta pošlje Računskemu sodišču začasni zaključni račun vsake institucije in vsakega organa iz člena 185, skupaj z začasnim konsolidiranim zaključnim računom.

Do istega datuma Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju vsake institucije in organa iz člena 185.

Člen 129

1. Računsko sodišče najpozneje do 15. junija da svoje pripombe o začasnem zaključnem računu vsake institucije in vsakega organa iz člena 185.

2. Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 pripravi svoj zaključni račun ter ga pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču najpozneje do 1. julija naslednje leto za pripravo konsolidiranega zaključnega računa.

3. Po potrditvi končnega konsolidiranega zaključnega računa ga Komisija do 31. decembra naslednje leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

4. Končni konsolidirani zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti skupaj z izjavo o zanesljivosti, ki jo da Računsko sodišče, v skladu s členom 248 Pogodbe ES in členom 160c Pogodbe Euratom do 31. oktobra naslednjega proračunskega leta.

POGLAVJE 2

Informacije o izvrševanju proračuna

Člen 130

Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija dvakrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o proračunskih poroštvih in tveganjih, povezanimi z njimi.

Te informacije hkrati pošlje Računskemu sodišču.

Člen 131

1. Poleg izkazov iz členov 126 in 127 Komisija enkrat mesečno pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu zbirne podatke o izvrševanju proračuna najmanj na ravni programa za prihodke, pa tudi za odhodke glede na celotna odobrena proračunska sredstva.

Ti zneski tudi vsebujejo podatke o porabi prenesenih proračunskih sredstev.

Komisija podatke pošlje v 10 dneh po koncu vsakega meseca.

2. Trikrat letno v 30 delovnih dneh po 31. maju, 31. avgustu in 31. decembru Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvrševanju proračuna, ki zajema prihodke in odhodke, razčlenjene na programe, člene in postavke.

To poročilo prav tako vsebuje podatke o porabi proračunskih sredstev, prenesenih iz preteklih proračunskih let.

3. Zneske in poročilo o izvrševanju proračuna hkrati pošlje tudi Računskemu sodišču.

POGLAVJE 3

Računovodstvo

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 132

1. Računovodski sistem institucij je sistem, ki omogoča tako organizacijo proračunskih in finančnih informacij, da se lahko številke knjižijo, arhivirajo in evidentirajo.

2. Računovodstvo se deli na splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Računovodske evidence se vodijo v evrih na osnovi koledarskega leta.

3. Vrednosti v splošnem in proračunskem knjigovodstvu se zaključijo ob koncu proračunskega leta, tako da se lahko pripravi zaključni račun iz poglavja I.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 odredbodajalec na podlagi prenosa nalog lahko vodi tudi analitične konte.

Člen 133

1. Računovodja Komisije po posvetovanju z računovodji drugih institucij in organov iz člena 185 sprejme računovodska pravila in metode ter usklajeni kontni okvir, ki ga uporabljajo institucije, uradi iz naslova V drugega dela in vsi organi iz člena 185.

2. Pri sprejemanju računovodskih pravil in metod iz odstavka 1 računovodja Komisije ravna po mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor, če pa je to upravičeno zaradi posebne narave dejavnosti Skupnosti, pa lahko ravna tudi v nasprotju z njimi.

Oddelek 2

Splošno računovodstvo

Člen 134

Splošno računovodstvo v kronološkem vrstnem redu in na podlagi dvostavnega knjigovodstva evidentira vse poslovne dogodke in aktivnosti, ki vplivajo na gospodarski in finančni položaj ter na sredstva in obveznosti institucij in organov iz člena 185.

Člen 135

1. Promet na računih in stanja se evidentirajo v računovodskih knjigah.

2. Vse vknjižbe, vključno s popravki na kontih, morajo biti utemeljene z listinami, na katere se nanašajo.

3. Računovodski sistem mora biti takšen, da zagotavlja sledenje vseh vknjižb.

Člen 136

Ob zaključku proračunskega leta in do datuma priprave zaključnega računa računovodja izvede vse popravke, ki nimajo za posledico plačil ali izterjave sredstev za navedeno leto, vendar so potrebni za resnično in pošteno predstavitev zaključnega računa v skladu s pravili.

Oddelek 3

Proračunsko računovodstvo

Člen 137

1. Proračunsko računovodstvo omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna.

2. Za namene uporabe odstavka 1 proračunsko računovodstvo evidentira proračunske prihodke in odhodke iz naslova IV prvega dela.

POGLAVJE 4

Vodenje evidence premoženja

Člen 138

1. Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 vodi evidenco premoženja, ki prikazuje količino in vrednost vseh opredmetenih, neopredmetenih in finančnih sredstev Skupnosti v skladu z vzorcem, ki ga pripravi računovodja Komisije.

Vsaka institucija in vsak organ iz člena 185 preveri, da vknjižbe v evidenco ustrezajo dejanskemu stanju.

2. Prodaja premičnin se ustrezno objavi.

NASLOV VIII

ZUNANJA REVIZIJA IN RAZREŠNICA

POGLAVJE 1

Zunanja revizija

Člen 139

1. Evropski parlament, Svet in Komisija čim prej obvestijo Računsko sodišče o vseh odločitvah in pravilih, sprejetih v skladu s členi 9, 13, 18, 22, 23, 26 in 36.

2. Institucije pošljejo Računskemu sodišču vsa notranja pravila v zvezi s finančnimi zadevami, ki jih sprejmejo.

3. Računsko sodišče se obvesti o vseh imenovanjih odredbodajalcev, notranjih revizorjev, računovodij in vodij blagajn predplačil ter o odločitvah o prenosu nalog na podlagi členov 51, 61, 62, 63 in 85.

Člen 140

1. Računsko sodišče pri pregledovanju, ali so bili vsi prihodki prejeti in ali so vsi izdatkinastali na zakonit in pravilen način, upošteva določbe Pogodb, proračuna, te uredbe, izvedbenih določb in vseh drugih aktov, sprejetih na podlagi Pogodb.

2. Pri izvajanju svoje naloge ima Računsko sodišče pravico, da na način iz člena 142 pregleda vso dokumentacijo in informacije v zvezi s finančnim poslovodenjem služb ali organov za operacije, ki jih financirajo ali sofinancirajo Skupnosti. Računsko sodišče ima pooblastilo, da lahko zasliši vsakega uradnika, ki je odgovoren za prihodke in odhodke, in uporabi vse revizijske postopke, ki so primerni za navedene službe ali organe. V državah članicah opravlja revizijo skupaj z nacionalnimi revizijskimi organi ali, če ti nimajo potrebnih pooblastil, s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

Računsko sodišče, da bi pridobilo vse potrebne informacije za opravljanje naloge, ki mu je zaupana s Pogodbami ali akti, sprejetimi na njihovi podlagi, lahko na lastno pobudo sodeluje pri vseh revizijah, ki jih v okviru izvrševanja proračuna izvede institucija Skupnosti ali se izvajajo v njenem imenu.

Na zahtevo Računskega sodišča vsaka institucija finančnim institucijam, pri katerih ima Skupnost depozite, dovoli, da Računskemu sodišču omogočijo preveritev, če se zunanji podatki skladajo s poslovnimi knjigami.

3. Računsko sodišče, da bi lahko izvajalo svojo nalogo, institucijam in organom, za katere se uporablja ta uredba, uradno sporoči imena svojih revizorjev, ki imajo pooblastilo za njihovo revidiranje.

Člen 141

Računsko sodišče zagotovi, da se vsi vrednostni papirji in gotovina na vpogled ali v blagajni preverijo s knjigovodskimi listinami, ki jih podpišejo depozitarji, ali z uradnimi zapisniki o gotovini in vrednostnih papirjih v blagajni. Te preverbe lahko opravi tudi samo.

Člen 142

1. Komisija, druge institucije, organi, ki vodijo prihodke ali odhodke v imenu Skupnosti, in končni upravičenci do plačil iz proračuna, dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva in vse informacije, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za izvajanje njegove naloge. Računskemu sodišču dajo na voljo vso dokumentacijo v zvezi z odobravanjem in izvajanjem pogodb, ki se financirajo iz proračuna Skupnosti, in vse poslovne knjige gotovine ali materiala, vse računovodske evidence ali dokazila in tudi upravne dokumente v zvezi z njimi, vse dokumente v zvezi s prihodki in odhodki, vse evidence premoženja, vse organigrame služb, za katere Računsko sodišče meni, da so potrebni za revidiranje izkaza realizacije proračuna in izkaza finančnega izida na podlagi evidenc ali na kraju samem, ter vse dokumente in podatke, pripravljene ali arhivirane na magnetnih medijih.

Druge službe in notranje revizijske službe zadevnih nacionalnih uprav dajo Računskemu sodišču na voljo vsa sredstva, za katera slednje meni, da so potrebna za izvajanje njegove naloge.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna Skupnosti.

2. Uradniki, katerih delo preverja Računsko sodišče:

(a) pokažejo svoje evidence gotovine v blagajni, druge gotovine, vrednostnih papirjev in materiala vseh vrst, pa tudi dokazila v zvezi z upravljanjem sredstev, za katerega so zadolženi, in tudi vse knjige, evidence in druge dokumente v zvezi s tem;

(b) predložijo korespondenco in vse druge dokumente, ki so potrebni za celovito izvedbo revizije iz člena 140(1).

Informacije iz točke (b) prvega pododstavka lahko zahteva samo Računsko sodišče.

3. Računsko sodišče ima pooblastilo za revidiranje dokumentacije v zvezi s prihodki in odhodki Skupnosti, ki jih hranijo službe institucij in zlasti službe, odgovorne za odločanje v zvezi s takimi prihodki in odhodki, organi, ki vodijo prihodke in odhodke v imenu Skupnosti, ter fizične in pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna.

4. Pri nalogi ugotavljanja, ali so bili prihodki prejeti in ali so odhodki nastali na zakonit in primeren način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro, se ugotavlja tudi, kako organi zunaj institucij uporabljajo sredstva, ki jih prejmejo v obliki donacij.

5. Za finančna sredstva Skupnosti, ki se plačajo upravičencem zunaj institucij, upravičenci ali njihovi izvajalci ali podizvajalci, če se izvajalci ne strinjajo, da Računsko sodišče revidira uporabo odobrenih sredstev, sklenejo pisne sporazume.

6. Komisija da Računskemu sodišču na njegovo zahtevo vse informacije o poslih zadolževanja in posojanja.

7. Uporaba integriranih računalniških sistemov ne sme poslabšati možnosti dostopa Računskega sodišča do dokazil.

Člen 143

1. Letno poročilo Računskega sodišča urejajo določbe odstavkov 2 do 6 tega člena.

2. Računsko sodišče pošlje Komisiji in zadevnim institucijam najpozneje do 15. junija vse ugotovitve, ki bi po njegovem mnenju morale biti vključene v letno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne. Vsaka institucija pošlje svoj odgovor Računskemu sodišču najpozneje do 30. septembra. Odgovori institucij, razen Komisije, se pošljejo hkrati tudi Komisiji.

3. Letno poročilo vsebuje oceno urejenosti finančnega poslovodenja.

4. Letno poročilo vsebuje poseben del za vsako institucijo. Računsko sodišče lahko po lastni presoji doda povzetek poročila ali splošne ugotovitve.

Računsko sodišče ukrene vse potrebno, da se odgovori vsake institucije na njegove ugotovitve objavijo takoj po ugotovitvah, na katere se nanašajo.

5. Računsko sodišče najpozneje do 31. oktobra pošlje organom odgovornim za razrešnico in drugim institucijam svoje letno poročilo, ki mu priloži odgovore institucij, ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

6. Ko Računsko sodišče pošlje letno poročilo, Komisija takoj obvesti zadevne države članice o vsebini tega poročila, ki se nanaša na upravljanje sredstev, za katero so odgovorne po veljavnih pravilih.

Države članice odgovorijo Komisiji v 60 dneh po prejemu takih informacij. Komisija pošlje povzetek Računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu do 15. februarja.

Člen 144

1. Računsko sodišče zadevne institucije uradno obvesti o vseh ugotovitvah, ki so po njegovem mnenju take, da bi morale biti vključene v posebno poročilo. Te ugotovitve morajo ostati zaupne.

Zadevna institucija mora v roku dveh mesecev in pol sporočiti Računskemu sodišču svoje pripombe, ki jih želi dati na te ugotovitve.

Računsko sodišče sprejme dokončno različico posebnega poročila v sledečem mesecu.

Posebna poročila se skupaj z odgovori zadevnih institucij nemudoma pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu, od katerih vsak odloči, kjer je primerno skupaj s Komisijo, kakšne ukrepe je treba sprejeti na podlagi tega poročila.

Če se Računsko sodišče odloči katero od posebnih poročil objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti, mu priloži tudi odgovore zadevnih institucij.

2. Mnenja iz člena 248(4) Pogodbe ES in člena 160c(4) Pogodbe Euratom, ki se ne nanašajo na predloge ali osnutke, za katere se ne uporablja zakonodajni postopek posvetovanja, lahko Računsko sodišče objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Računsko sodišče sprejme odločitev o objavi po posvetovanju z institucijo, ki je zahtevala mnenje ali na katero se mnenje nanaša. Skupaj z mnenji se objavijo vse pripombe zadevne institucije.

POGLAVJE 2

Razrešnica

Člen 145

1. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament Komisiji da razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto n do 30 aprila leta n + 2.

2. Če datuma iz odstavka 1 ni mogoče spoštovati, Evropski parlament ali Svet obvesti Komisijo o razlogih za odložitev sprejetja odločitve o razrešnici.

3. Če Evropski parlament odloži sprejetje odločitve o razrešnici, Komisija stori vse potrebno, da čim prej sprejme ukrepe za odpravo ali za hitrejšo odpravo ovir za sprejem te odločitve.

Člen 146

1. Odločitev o razrešnici zajema obračune vseh prihodkov in odhodkov Skupnosti, končno bilanco ter sredstva in obveznosti Skupnosti, prikazane v bilanci stanja.

2. Za sprejetje odločitve o razrešnici Evropski parlament, potem ko je to storil tudi Svet, pregleda poročila in izkaze stanja iz člena 275 Pogodbe ES in člena 179a Pogodbe Euratom. Pregleda tudi letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori institucij, v katerih je bila opravljena revizija,, posebna poročila Računskega sodišča za zadevno proračunsko leto ter izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov.

3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 276 Pogodbe ES.

Člen 147

1. V skladu s členom 276 Pogodbe ES in členom 180b Pogodbe Euratom Komisija in druge institucije sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi ugotovitev, izraženih v odločitvi o razrešnici Evropskega parlamenta, ter pripomb, priloženih priporočilom Sveta, ki se nanašajo na razrešnico.

2. Institucije na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi navedenih ugotovitev in pojasnil, zlasti pa o navodilih, ki so jih dale službam, odgovornim za izvrševanje proračuna. Države članice sodelujejo s Komisijo in jo obveščajo o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi teh ugotovitev, tako da jih Komisija lahko upošteva pri pripravi svojega lastnega poročila. Tudi poročila institucij se pošljejo Računskemu sodišču.

DRUGI DEL

POSEBNE DOLOČBE

NASLOV I

EVROPSKI KMETIJSKI USMERJEVALNI IN JAMSTVENI SKLAD, JAMSTVENI ODDELEK

Člen 148

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za izdatke organov in subjektov iz pravil za Jamstveni oddelek EKUJS in za prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu.

Člen 149

1. Za vsako proračunsko leto Jamstveni oddelek EKUJS vključuje nediferencirana proračunska sredstva.

2. Odobritve za plačila, ki se prenesejo v naslednje leto in niso porabljene do konca proračunskega leta, zapadejo.

3. Neporabljena sredstva Jamstvenega oddelka EKUJS za razvoj podeželja se lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto največ v višini 3 % sredstev pod zadevnim področjem porabe. Takšen prenos je mogoč samo, če sredstva, predvidena na ustreznih postavkah v proračunu za naslednje proračunsko leto, ne bodo dopuščala, da se nadoknadi nezadostno izvajanje programov za razvoj podeželja glede na stopnjo, sprejeto v preteklem letu. Komisija sprejme odločitev o prenosu najpozneje do 15. februarja v letu, na katerega se sredstva prenesejo, in o tem obvesti proračunski organ.

Člen 150

1. Komisija povrne izdatke, ki jih imajo države članice.

2. Odločitve Komisije, ki določajo zneske teh plačil, sestavljajo začasne celotne proračunske obveznosti, ki pa ne smejo preseči skupnih proračunskih sredstev, odobrenih za Jamstveni oddelek EKUJS.

3. Od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske poslovodne izdatke Jamstvenega oddelka EKUJS v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. Takšen prevzem obveznosti pa ne sme presegati polovice skupnih ustreznih proračunskih sredstev za tekoče proračunsko leto. Lahko se uporabljajo samo za izdatke, za katere je načelo določeno v obstoječem temeljnem aktu.

Člen 151

1. Izdatki, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za Jamstveni oddelek EKUJS, se odobrijo za program, člen in postavko v dveh mesecih po sprejetju poročil držav članic. Zneski se obračunajo kot plačila v istem obdobju, razen če države članice še niso izvršile plačila ali kadar obstaja dvom glede upravičenosti.

Te proračunske obveznosti se odštejejo od začasnih celotnih proračunskih obveznosti iz člena 150.

2. Začasne celotne proračunske obveznosti za določeno proračunsko leto, za katere niso bile prevzete obveznosti na specifičnih postavkah v proračunski nomenklaturi do 1. februarja naslednjega proračunskega leta, zapadejo glede na proračunsko leto, v katerem so bile določene.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata s pridržkom potrditve obračuna.

Člen 152

Izdatki se v poslovne knjige za proračunsko leto knjižijo na podlagi vračil Komisije državam članicam do najpozneje 31. decembra zadevnega leta, pod pogojem, da je računovodja prejel odredbo za plačilo najpozneje 31. januarja naslednjega proračunskega leta.

Člen 153

1. Kadar lahko Komisija prenese proračunska sredstva v skladu s členom 23, sprejme odločitev najpozneje do 31. januarja naslednjega proračunskega leta in o tem obvesti proračunski organ.

2. Razen v primerih iz odstavka 1 Komisija pošlje predloge za prenos proračunskemu organu najpozneje do 10. januarja naslednjega proračunskega leta.

Proračunski organ sprejme odločitve o takih prenosih po postopku iz člena 24 najpozneje v roku treh tednov.

Člen 154

Rezultat odločitev o potrditvi obračuna se vpiše v skupni člen kot nižji ali višji izdatki.

NASLOV II

STRUKTURNI SKLADI

Člen 155

1. Prvi in tretji del te uredbe se uporabljata za izdatke, ki jih imajo organi in subjekti iz pravil za strukturne sklade, kohezijski sklad ter predpristopne strukturne in kmetijske ukrepe ter za njihove prihodke, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Aktivnosti, ki jih neposredno izvaja Komisija, se izvajajo v skladu s pravili, določenimi v prvem in tretjem delu te uredbe.

3. Predpristopni strukturni in kmetijski ukrepi se lahko vodijo decentralizirano v skladu s členom 164.

Člen 156

1. Plačila finančnih prispevkov iz skladov Komisija izvede v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

2. Rok za vmesna plačila Komisije se določi v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

3. Obravnavo vračil držav članic in posledice za višino prispevka iz skladov urejajo pravila, navedena v členu 155.

Člen 157

Komisija avtomatično sprosti proračunska sredstva, ki so bila odobrena v skladu s pravili, navedenimi v členu 155.

Sproščena sredstva se lahko spet uporabijo v primeru očitne napake, ki jo je mogoče pripisati izključno Komisiji, ali v primeru višje sile, ki ima resne posledice za izvajanje ukrepov, ki dobivajo pomoč iz strukturnih skladov.

V ta namen Komisija preveri sproščena sredstva v prejšnjem proračunskem letu in se do 15. februarja tekočega leta na podlagi zahtev odloči, ali je ta sredstva treba spet dati na voljo.

Člen 158

V zvezi z izdatki za poslovanje iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen v smislu pravil iz člena 155.

Člen 159

Vidike v zvezi z vodenjem in izbiro projektov ter revizijo urejajo pravila, navedena v členu 155.

NASLOV III

RAZISKAVE

Člen 160

1. Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Ta sredstva se vnesejo bodisi v enega od proračunskih področij porabe za raziskovalne politike za neposredne ali posredne ukrepe bodisi v program za raziskave v drugem področju porabe.

Uporabljajo se za izvajanje ukrepov, naštetih v izvedbenih določbah.

2. V zvezi z izdatki za poslovanje iz tega naslova lahko Komisija sredstva prerazporedi z enega področja porabe na drugega, pod pogojem, da se zadevna proračunska sredstva odobrijo za isti namen.

3. Strokovnjaki, ki se plačajo iz proračunskih sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, se zaposlijo po postopku, ki ga določi Svet ob sprejetju posameznega okvirnega raziskovalnega programa.

Člen 161

1. Skupno raziskovalno središče lahko prejme financiranje v breme proračunskih sredstev zunaj področij porabe in programov iz člena 160(1), če na podlagi konkurenčnih postopkov ali postopkov pogajanj sodeluje v aktivnostih Skupnosti, ki se v celoti ali delno financirajo iz skupnega proračuna.

2. Proračunska sredstva za aktivnosti, v katerih skupno raziskovalno središče sodeluje na podlagi konkurenčnih postopkov, se obravnavajo kot namenski prejemki v smislu člena 18. Pravice za prevzem obveznosti na podlagi teh prejemkov so na voljo takoj, ko se terjatve ocenijo.

Uporaba teh proračunskih sredstev se prikazuje na analitičnih kontih v izkazu proračunskega izida za vsako kategorijo ukrepov, na katere se nanašajo; prikazana morajo biti ločeno od prihodkov od tretjih oseb (javnih ali zasebnih) iz financiranja in od prihodkov iz drugih storitev, ki jih opravlja Komisija za tretje osebe.

3. Pravila za oddajo naročil iz naslova V prvega dela se ne uporabljajo za dejavnosti skupnega raziskovalnega središča v imenu tretjih oseb.

4. Z odstopanjem od člena 23 lahko Komisija v okviru področja porabe proračuna, ki se nanaša na politiko "raziskave — neposredni ukrepi" prerazporedi med programi do 15 % proračunskih sredstev na postavki, s katere se prerazporedijo.

NASLOV IV

ZUNANJI UKREPI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 162

1. Prvi in tretji del se uporabljata za zunanje ukrepe, ki se financirajo iz proračuna, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

2. Proračunska sredstva za ukrepe iz odstavka 1 Komisija uporablja:

(a) v okviru pomoči, ki jo lahko odobri samostojno;

(b) ali v okviru sporazumov, ki jih sklene z eno tretjo državo upravičenko ali več;

(c) ali v okviru sporazumov z mednarodnimi organizacijami iz člena 53.

POGLAVJE 2

Izvajanje ukrepov

Člen 163

Ukrepe iz tega naslova lahko izvaja Komisija centralizirano ali tretja država upravičenka ali države upravičenke decentralizirano ali skupaj z mednarodnimi organizacijami. Proračunska sredstva za zunanje ukrepe se za doseganje skupnega cilja lahko kombinirajo s sredstvi iz drugih virov.

Člen 164

1. V okviru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da prenese upravljanje nekaterih ukrepov na organe v tretjih državah upravičenkah, potem ko preveri, da je pri upravljanju sredstev Skupnosti tretja država ali države upravičenke pomoči sposobna v celoti ali delno uporabljati naslednja merila glede na dogovorjeno stopnjo decentralizacije:

(a) dejansko ločitev nalog odredbodajalca in računovodje;

(b) obstoj učinkovitega sistem notranjih kontrol za upravljanje;

(c) za financiranje projektov, postopke za pripravo ločenih računovodskih izkazov, ki prikazujejo uporabo sredstev Skupnosti; za druge oblike podpore, uradno potrjeno letno poročilo o izdatkih, ki se da na voljo Skupnosti;

(d) obstoj nacionalne institucije za neodvisno zunanje revidiranje;

(e) pregleden, nediskriminatorni postopek za oddajo javnih naročil, ki preprečuje vsakršno navzkrižje interesov.

2. Država upravičenka se mora zavezati, da bo upoštevala člen 53(6).

Člen 165

Ukrepe, ki jih izvajajo tretje države upravičenke ali mednarodne organizacije, nadzira Komisija. Takšen nadzor se izvaja na podlagi predhodnega odobritev, naknadnih pregledov ali kombiniranega postopka.

Člen 166

1. Za izvajanje ukrepov se sklene:

(a) sporazum o financiranju med Komisijo v imenu Skupnosti in tretjo državo upravičenko ali državami upravičenkami ali organi, ki jih pooblastijo, v nadaljnjem besedilu: "upravičenci", ali

(b) pogodba ali sporazum o donaciji z nacionalnim ali mednarodnimi javnimi organi ali fizičnimi ali pravnimi osebami, ki so odgovorne za izvajanje ukrepov.

Pogodbe in sporazumi iz točk (a) in (b) tega odstavka določajo pogoje, pod katerimi lahko izvajalec upravlja zunanjo pomoč.

2. Sporazumi o financiranju s tretjo državo upravičenko iz odstavka 1(a) se sklenejo najpozneje do 31. decembra leta n + 1, pri čemer je leto n leto, v katerem se prevzamejo obveznosti v breme proračuna. Posamezne pogodbe in sporazumi za izvajanje takih sporazumov o financiranju se ne smejo skleniti pozneje kakor v treh letih po datumu prevzema obveznosti v breme proračuna. Posamezne pogodbe in sporazumi v zvezi z revidiranjem in ocenjevanjem se lahko sklenejo tudi pozneje.

POGLAVJE 3

Javna naročila

Člen 167

1. Za pogodbe, ki jih zajema ta naslov, in s pridržkom posebnih določb o mejnih vrednostih in načinih oddaje javnih naročil, določenih v izvedbenih določbah, se uporabljajo določbe člena 56 in poglavja I naslova V prvega dela o splošnih določbah o oddaji javnih naročil. Naročniki za namene tega poglavja so:

(a) Komisija v imenu in za račun enega upravičenca ali več;

(b) upravičenec ali upravičenci;

(c) nacionalni ali mednarodni javni organi ali fizične ali pravne osebe, ki so s Komisijo podpisale sporazum o financiranju ali sporazum o donaciji za izvajanje zunanjih ukrepov.

2. Postopki za oddajo javnih naročil morajo biti določeni v sporazumu o financiranju ali sporazumu o donaciji iz člena 166.

Člen 168

1. Sodelovanje v razpisnih postopkih je odprto pod enakimi pogoji za vse osebe, ki spadajo v okvir Pogodb, in v skladu s posebnimi določbami temeljnih instrumentov, ki urejajo sodelovanje zadevnega sektorja, za vse fizične in pravne osebe, ki so državljani tretjih držav upravičenk, ali za druge tretje države, ki so izrecno navedene v teh instrumentih.

2. V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih se lahko na podlagi posebnih pogojev, določenih v temeljnih aktih o sodelovanju, v javnih razpisih dovoli sodelovati tudi državljanom tretjih držav poleg tistih iz odstavka 1.

3. Kadar se uporablja sporazum o razširitvi trga za javna naročila blaga ali storitev, katerega pogodbenica je Skupnost, so pogodbe za naročila, ki se financirajo iz proračuna, odprte za državljane tretjih držav, poleg tistih iz odstavkov 1 in 2, pod pogoji iz tega sporazuma.

POGLAVJE 4

Dodeljevanje donacij

Člen 169

Ukrep se lahko v celoti financira iz proračuna samo, če se dokaže, da je njegova izvedba nujno potrebna.

POGLAVJE 5

Revidiranje računovodskih izkazov

Člen 170

Vsak sporazum o financiranju ali sporazum o donaciji mora izrecno določati, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti.

NASLOV V

EVROPSKI URADI

Člen 171

1. "Evropski uradi" so za namene uporabe tega naslova upravne strukture, ki jih ustanovi ena ali več institucij za izvajanje specifičnih horizontalnih nalog.

2. Ta naslov se uporablja tudi za Evropski urad za boj proti goljufijam.

3. Prvi in tretji del se uporabljata za delovanje evropskih uradov, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 172

1. Proračunska sredstva za vsak evropski urad, katerih skupni znesek se vpiše v posebno proračunsko postavko v delu proračuna za Komisijo, se natančneje določijo v prilogi k temu delu proračuna.

Priloga ima obliko izkaza prihodkov in odhodkov, razdeljenih na enak način kakor področja proračuna.

Proračunska sredstva, vpisana v Prilogi, pokrivajo vse finančne potrebe vsakega evropskega urada pri opravljanju nalog v imenu institucij.

2. Načrt delovnih mest vsakega evropskega urada se priloži k načrtu delovnih mest Komisije.

3. Direktor vsakega evropskega urada sprejema odločitve o prerazporeditvah znotraj priloge iz odstavka 1. Komisija o takih prerazporeditvah obvesti proračunski organ.

4. Zaključni račun vsakega evropskega organa je sestavni del zaključnega računa Skupnosti iz člena 121.

Člen 173

Komisija v zvezi s proračunskimi sredstvi, ki so navedena v prilogi za vsak evropski urad posebej, prenese pooblastila odredbodajalca na direktorja zadevnega evropskega urada ter določi omejitve in pogoje za ta prenesena pooblastila.

Člen 174

1. Vsak medinstitucionalni evropski urad pripravi analitično evidenco svojih izdatkov, ki omogoča, da se določi delež storitev, opravljen za vsako od institucij. Njegov nadzorni odbor določi merila, na katerih temelji računovodski sistem.

2. Pojasnila k proračunski postavki, v kateri so vpisana skupna proračunska sredstva za vsak medinstitucionalni evropski urad, prikazujejo oceno stroškov storitev, ki jih urad opravi za vsako od institucij. Ta temelji na analitičnem računovodstvu iz odstavka 1.

3. Vsak medinstitucionalni evropski urad uradno obvesti zadevne institucije o rezultatih analitičnega računovodstva.

Člen 175

1. Nadzorni odbor vsakega evropskega urada določi podrobne določbe za izvajanje tega naslova.

2. Če pristojnost evropskega urada vključuje opravljanje storitev za tretje osebe za denarno nadomestilo, nadzorni odbor določi posebne določbe za izvajanje teh storitev in za vodenje ustrezne evidence.

Člen 176

Ta naslov se uporablja za delovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), razen člena 174 in člena 175(2).

Direktor OLAF je pooblaščen za nadaljnji prenos svojih pooblastil na osebje, za katerega veljajo kadrovski predpisi.

NASLOV VI

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA UPRAVO

Člen 177

Prvi in tretji del se uporabljata za proračunska sredstva za upravo, razen če v tem naslovu ni določeno drugače.

Člen 178

1. Vsako leto od 15. novembra dalje se lahko prevzemajo obveznosti za rutinske upravne stroške v breme proračunskih sredstev za naslednjo proračunsko leto. Take obveznosti pa ne smejo presegati ene četrtine proračunskih sredstev na ustrezni proračunski postavki za tekoče proračunsko leto. Ne morejo se uporabljati za nove stroške, ki niso bili vnaprej odobreni v zadnjem proračunu, ki je bil pravilno sprejet.

2. Izdatki, ki jih je treba plačati vnaprej v skladu s pravnimi ali pogodbenimi določbami, na primer najemnine, se lahko od 1. decembra dalje plačujejo v breme proračunskih sredstev za naslednje proračunsko leto.

Člen 179

1. Proračunska sredstva za upravo so nediferencirana proračunska sredstva.

2. Upravni stroški na podlagi pogodb, ki zajemajo daljše obdobje od proračunskega leta bodisi v skladu z lokalno prakso bodisi se nanašajo na dobavo opreme, se plačajo v breme proračuna za proračunsko leto, v katerem nastanejo.

3. Institucije čim prej obvestijo obe veji proračunskega organa o vsakem projektu gradnje, ki bi lahko imel večje finančne posledice za proračun.

Obe veji proračunskega organa takoj uradno obvestita zadevno institucijo o svoji nameri, da ji izdata mnenje. Če odgovora ni, lahko zadevna institucija nadaljuje načrtovane ukrepe v okviru svoje upravne samostojnosti s pridržkom člena 282 Pogodbe ES in člena 185 Pogodbe Euratom o zastopanju Skupnosti.

Če obe veji proračunskega organa zadevno institucijo uradno obvestita o svoji nameri, da ji izdata mnenje, ji morata mnenje poslati v dveh tednih od uradnega obvestila.

TRETJI DEL

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

Člen 180

1. Če do 31. decembra 2006 Svet na morebitni predlog Komisije ne doseže soglasja o alternativni proračunski obravnavi negativnih kmetijskih izdatkov, se ti po 1. januarju 2007 nadomestijo s prejemki, ki so v celoti namenjeni EKUJS.

2. Če bi uporaba odstavka 1 pomenila nadomestitev negativnih izdatkov z namenskimi prejemki, se s 1. januarjem 2007:

(a) prvi stavek člena 42 nadomesti s "Proračun ne sme vsebovati negativnih prejemkov ali izdatkov.";

(b) člen 154 glasi: "Namenski prejemki pod tem naslovom se glede na izvor razporedijo bodisi na proračunska sredstva za Jamstveni oddelek EKUJS za financiranje izdatkov skupne kmetijske politike bodisi na proračunska sredstva za Jamstveni oddelek EKUJS za financiranje razvoja podeželja in spremljajočih ukrepov."

Člen 181

1. Klasifikacija izdatkov Komisije po namenu, kakor jo določa člen 41(2), se prvič uporabi za proračunsko leto 2004.

Za proračunsko leto 2003 del za Komisijo vsebuje:

(a) del A za izdatke za plače osebja institucije in za upravne zadeve;

(b) del B za poslovne izdatke, ki pa je glede na zahteve sestavljen iz več podpodročij.

Postopek za prerazporejanje iz členov 23, 158 in 160(2) se prvič uporabi za proračunska sredstva za proračunsko leto 2004. Za proračunska sredstva za proračunsko leto 2003 postopek za prerazporejanje proračunskih sredstev v delu za Komisijo ureja člen 26(3) in (4) Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001.

2. Roki iz drugega pododstavka člena 128, člena 129 in člena 143(2) in (5) se prvič uporabljajo za proračunsko leto 2005.

Za predhodna leta so ti roki:

(a) 1. maj za člen 128(2),

(b) 15. julij za člen 129 (1);

(c) 15. september za člen 129(2);

(d) 15. oktober za člen 129(3);

(e) 30. november za člen 129(4);

(f) 15. julij in 31. oktober za člen 143 (2);

(g) 30. november za člen 143(5).

Določbe naslova VII prvega dela se začnejo uporabljati postopoma glede na tehnične možnosti, v celoti pa se uporabljajo za proračunsko leto 2005.

3. Člen 113(2) se prvič uporabi za proračunsko leto 2005.

4. Poročilo odredbodajalca na podlagi prenosa iz člena 60(7) se prvič pripravi za proračunsko leto 2003.

5. Vsa sproščena proračunska sredstva za proračunsko leto 2002 se lahko dajo na voljo pod pogoji, določenimi v členu 7(6) Finančne uredbe z dne 21. decembra 1977, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001, brez poseganja v člen 157.

NASLOV II

KONČNE DOLOČBE

Člen 182

Evropski parlament in Svet sta pooblaščena zahtevati vse informacije ali pojasnila glede proračunskih zadev v njuni pristojnosti.

Člen 183

Komisija sprejme določbe za izvajanje te uredbe.

Člen 184

Vsaka tri leta ali kadar se izkaže za potrebno, se ta uredba pregleda po postopku iz člena 279 Pogodbe ES in člena 183 Pogodbe Euratom, ob uporabi spravnega postopka, če tako zahteva Evropski parlament.

Člen 185

1. Komisija sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo donacije v breme proračuna. Finančna pravila teh organov ne smejo odstopati od okvirne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni operativni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.

2. Razrešnico za izvrševanje proračunov organov iz odstavka 1 da Evropski parlament na priporočilo Sveta.

3. Notranji revizor Komisije ima ista pooblastila v zvezi z organi iz odstavka 1 kakor v zvezi s službami Komisije.

4. Organi iz odstavka 1 uporabljajo računovodska pravila iz člena 133, da se lahko njihovi računovodski izkazi konsolidirajo z računovodskimi izkazi Komisije.

Člen 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi.

Člen 187

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 25. junija 2002

Za Svet

Predsednik

J. Matas I Palou

[1] UL C 96 E, 27.3.2001, str. 1,in UL C 103 E, 30.4.2002, str. 292.

[2] UL C 153 E, 27.6.2002, str. 236.

[3] UL C 162, 5.6.2001, str. 1,in UL C 92, 17.4.2002, str. 1.

[4] UL C 260, 17.9.2001, str. 42.

[5] UL L 356, 31.12.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 762/2001 (UL L 111, 20.4.2001, str. 1).

[6] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[7] UL L 198, 21.07.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

PRIMERJALNA TABELA

iz člena 186

Finančna uredba z dne 21. decembra 1977 | Finančna uredba z dne 25. junija 2002 |

Del I — Določbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti | Del I — Skupne določbe |

Naslov I: Splošna načela | Naslov II: Proračunska načela |

Člen 1, 1(1) | Člen 4, 4(1) in 4(2) |

Člen 1, 1(2) | Člen 6 |

Člen 1, 1(3) | Člen 179, 179(2) |

Člen 1, 1(4) in 1(5) | Člen 7 |

Člen 1, 1(6) | Črtan |

Člen 1, 1(7) | Člen 77, 77(3) |

Člen 2 | Členi 27 in 48, 48(2) |

Člen 3 | Člen 28 |

Člen 4, 4(1) | Člen 17 |

Člen 4, 4(2) | Člena 17 in 18 |

Člen 4, 4(3) | Člen 19 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člena 6 in 8 |

Člen 7, 7(1) | Člen 9 (1), 9(2), 9(4) in 9(6) |

Člen 7, 7(2) | Člen 9 (1), 9(2), 9(3), 9(5) in 9(6) |

Člen 7, 7(3) | Črtan |

Člen 7, 7(4) | Člen 10 |

Člen 7, 7(5) | Člen 9(1) |

Člen 7, 7(6) | Člena 11 in 157 |

Člen 7, 7(7) | Črtan, razen člena 156, 156 (3) |

Člen 7, 7(8) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 7, 7(9) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 8, 8(1) | Člen 12 |

Člen 8, 8(2) in 8(3) | členi 150, 150 (3) in 178 |

Člen 9 | Člen 13 |

Člen 10 | Člen 29, 29(2) |

Člen 11 | Člen 16 |

Naslov II: Določitev in sestava proračuna | NASLOV III Določitev in sestava proračuna |

Oddelek I: Določitev proračuna | Poglavje I: Določitev proračuna |

Člen 12 | Člen 31 |

Člen 13 | Člen 33 |

Člen 14 | Člen 34 |

Člen 15, razen 15 (2) | Člen 37 |

Členi 15, 15(2) in 16, 16(2) | Člen 38 |

Člen 16, 16(1) | Člen 35 |

Člen 17 | Člen 36 |

Člen 18 | Člen 39 |

Oddelek II: Sestava in priprava proračuna | Poglavje 2: Sestava in priprava proračuna |

Člen 19, 19(1) | Člena 40 in 41 |

Člen 19, 19(2) in 19(3) | Člen 41 |

Člen 19, 19(4) | Člen 43 |

Člen 19, 19(5) | Člen 44 |

Člen 19, 19(6) | Črtan |

Člen 19, 19(7) | Člen 30, 30(1) |

Člen 19, 19(8) | Člen 45 |

Člen 20, razen 20 (4) | Člen 46 |

Člen 20, 20(4) | Člen 47 |

Naslov III Izvrševanje proračuna | Naslov IV: Izvrševanje proračuna |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 21 | Člen 58 |

Člen 22, 22(1) | Člena 48 in 49 |

Člen 22, 22(2) | Člen 50, 54(1) in 57(1) |

Člen 22, 22(3) | Črtan |

Člen 22, 22(4) | Členi 51, 52 in 59 |

Člen 22, 22(4a) | Člen 56 |

Člen 22, 22(5) | Člen 1(2) |

Člen 23 | Člen 84 |

Člen 24 | Črtan |

Člen 24a | Člena 85 in 86 |

Člen 25 | Člen 61 |

Člen 26, 26(1) | Člen 21 |

Člen 26, 26(2) in 26(4) | Člen 22 |

Člen 26, 26(3) | Člen 23 |

Člen 26, 26(5) | Člen 24 |

Člen 26, 26(6) in (7) | Črtan |

Člen 26, 26(8) in (9) | Člen 25 |

Člen 26, 26(10) in (11) | Člen 26 |

Člen 27, 27(1) | Člen 20, 20(1) |

Člen 27, 27(2) in (5) | Črtan |

Člen 27, 27(2a) | Člen 20, 20(2) |

Člen 27, 27(3) | Črtan |

Člen 27, 27(4) | Člen 20, 20(3) |

Oddelek II: Proračunski prihodki, upravljanje razpoložljivih sredstev | Poglavje 5: Prihodki |

Člen 28, 28(1) | Člen 70, 70(1) |

Člen 28, 28(2) | Člen 71, 71(2) |

Člen 28, 28(3) | Člen 70, 70(2) |

Člen 28a | Člen 74 |

Člen 29 | Člen 73 |

Člen 30 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 31 | Člen 69 |

Člen 32 | Člen 15 |

Člen 33 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 34 | Člen 131 |

Člen 35 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Prevzem obveznosti, potrjevanje, odobravanje in plačilo izdatkov | Poglavje 6: Izdatki |

Člen 36 | Členi 77, 77(1) in (2) in 166, 166(2) |

Člen 37 | Črtan |

Člen 38 | Črtan |

Člen 39 | Črtan |

Člen 40 | Člen 79 |

Člen 41 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 42 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 43 | Člen 80 |

Člen 44 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 45 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 46 | Člen 81 |

Člen 47 | Črtan |

Člen 48 | Črtan |

Člen 49 | Člen 71, 71(4) |

Člen 50 | Črtan |

Člen 51, 51(1) | Črtan |

Člen 51, 51(2) | Člen 82 |

Člen 51, 51(3) | Črtan |

Člen 52 | Črtan |

Člen 53 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 54 | Člen 63 |

Oddelek IV: Upravljanje delovnih mest | |

Člen 55 | Črtan |

Naslov IV: Sklepanje pogodb, evidence sredstev, računovodstvo | Naslov V: Javna naročila |

Oddelek I: Javna naročila blaga in storitev; pogodbe o nakupu in najemu | |

Člen 56 | Člen 105 |

Člen 57 | Črtan |

Člen 58, 58(1) | Členi 88, 89, 89(2) in 91 |

Člen 58, 58(2) | Člen 90 |

Člen 58, 58(3) | Člen 97, 97(1) |

Člen 58, 58(4) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 59 | Člen 91, 91(2) |

Člen 60 | Člen 91, 91(3) |

Člen 61 | Črtan |

Člen 62 | Člen 89, 89(1) |

Člen 63 | Črtan |

Člen 64 | Črtan |

Člen 64a | Člen 102 |

Oddelek II: Evidenca premičnin in nepremičnin | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo |

| Poglavje 4: Vodenje evidence premoženja |

Člen 65 | Člen 138, 138(1) |

Člen 66 | Člen 138, 138(2) |

Člen 67 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 68 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek III: Računovodstvo | Poglavje 3: Računovodstvo |

Člen 69 | Člena 132 in 133 |

Člen 70 | Členi 132, 133, 134 in 137 |

Člen 70a | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 71 | Črtan |

Člen 72 | členi 132, 132 (3) in 136 |

Naslov V: Odgovornosti odredbodajalca, finančnega kontrolorja, računovodij in upravljavca predplačil | Naslov IV: Izvrševanje proračuna Poglavje 4: Odgovornost finančnih udeležencev |

Člen 73 | Člen 66 |

Člen 74 | Črtan |

Člen 75, 75(1) | Člen 67 |

Člen 75, 75(2) | Člen 68 |

Člen 75, 75(3) | Črtan |

Člen 75, 75(4) | Črtan |

Člen 75, 75(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 76 | Člen 65, 65(2) |

Člen 77 | Črtan |

Naslov VI: Priprava in revizija računovodskih izkazov | Naslov VII: Priprava zaključnega računa in računovodstvo Poglavje 1: Priprava zaključnega računa |

Člen 78 | Člen 128 |

Člen 79 | Člen 128 |

Člen 80 | Člena 122 in 127 |

Člen 81 | Člena 126 in 128 |

Člen 82 | Člen 128, 128(2) |

Člen 83, 83(1) | Člen 140, 140(3) |

Člen 83, 83(2) do (4) | Člen 139 |

Člen 84 | Črtan |

Člen 85 | Člen 140, 140(1) in (2) |

Člen 86 | Člen 141 |

Člen 87 | Člen 142, 142(1) do (5) |

Člen 88 | Člen 143 |

Člen 88a | Črtan |

Člen 89, 89(1) | Člen 145, 145(1) |

Člen 89, 89(2), (3) in (5) | Člen 146 |

Člen 89, 89(4) | Člen 145, 145(2) in (3) |

Člen 89, 89(6) | Črtan |

Člen 89, 89(7) in (8) | Člen 147 |

Člen 89, 89(9) in (10) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 90 | Člen 144 |

Naslov VII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za proračunska sredstva za raziskave in tehnološki razvoj | Drugi del: Posebne določbe NASLOV III Raziskave |

Člen 91 | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(1) in (2) | Člen 160, 160(1) |

Člen 92, 92(3) | Člen 161, 161(1) |

Člen 92, 92(4) | Člen 161, 161(3) |

Člen 93 | Črtan |

Člen 94 | Črtan |

Člen 95 | Člen 161, 161(4) |

Člen 96, 96(1) in (4) | Člen 161, 161(2) |

Člen 96, 96(2) in (3) | Črtan |

Člen 97 | Črtan |

Naslov VIII: Posebne določbe, ki se uporabljajo za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek | Drugi del: Posebne določbe Naslov I: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Jamstveni oddelek |

Člen 98 | Člen 148 |

Člen 99, 99(1) | Člen 150, 150(1) in (2) |

Člen 99, 99(2) | Črtan |

Člen 100 | Člen 151, 151(1) |

Člen 101 | Člen 152 |

Člen 102 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 103 | Člen 151, 151(2) |

Člen 104 | Člen 153 |

Naslov IX: Posebne določbe, ki se uporabljajo za zunanjo pomoč | Drugi del: Posebne določbe Naslov IV: Zunanji ukrepi |

Oddelek I: Splošne določbe | Poglavje 1: Splošne določbe |

Člen 105, 105(1) in (2) | Člen 162 |

Člen 105, 105(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 105, 105(4) | Črtan |

Člen 105, 105(5) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 106, 106(1) | Člen 166 |

Člen 106, 106(2) | Črtan |

Člen 106, 106(3) | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Oddelek II: Izvajanje | Poglavje 2: Izvajanje ukrepov |

Člen 107 | Črtan |

Člen 108 | Črtan |

Člen 109 | Črtan |

Člen 110 | Črtan |

Člen 111 | Črtan |

Oddelek III: Oddaja javnih naročil | Poglavje 3: Javna naročila |

Člen 112 | Člen 167, 167(1) |

Člen 113 | Člen 167, 167(2) |

Člen 114 | Člen 168 |

Člen 115 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 116 | Črtan |

Člen 117 | Črtan |

Člen 118 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 119 | Črtan |

Oddelek IV: Revidiranje računovodskih izkazov | Poglavje 4: Revidiranje računovodskih izkazov |

Člen 120 | Člen 170 |

Naslov X: Posebne določbe, ki se uporabljajo za upravljanje proračunskih sredstev za osebje v uradih in poduradih Skupnosti in v delegacijah zunaj Skupnosti in za njihovo upravo | Črtan |

Člen 121 | Črtan |

Člen 122 (Črtan) | Črtan |

Člen 123 | Črtan |

Naslov XI: Posebne določbe, ki se uporabljajo za finančno udeležbo tretjih oseb in zunanjih organov v dejavnostih Skupnosti | Črtan |

Oddelek I: Splošne določbe | |

Člen 124 do 126 | Člen 18 (1) (d) |

Oddelek II: Določbe, ki se uporabljajo za sodelovanje, predvideno na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru | |

Člen 127 do 132 | Člen 18 (1) (d) |

Naslov XIa: Posebne določbe o sankcijah iz Oddelka 4 Uredbe (ES) št. 1467/97 | |

Člen 132a | Člen 18(1)(b) |

Naslov XII: Posebne določbe o Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti | Naslov V: Evropski uradi |

Člen 133 | Člen 171 do 175 |

II. del Določbe, ki se uporabljajo za posle zadolževanja in posojanja Evropskih Skupnosti | |

Člen 134 | Člen 130 |

Člen 135 | Prenesen v predpis, predviden v členu 183 |

Člen 136 | Črtan |

Člen 137 | Člen 142, 142(6) |

III. del Prehodne in končne določbe | Tretji del: Prehodne in končne določbe |

Člen 138 | Člen 182 |

Člen 139 | Člen 183 |

Člen 140 | Člen 184 |

Člen 141 | Člen 186 |

Člen 142 | Člen 185 |

Člen 143 | Člen 187 |

--------------------------------------------------