32001D0048

Odločba Sveta

z dne 22. decembra 2000

o sprejetju večletnega programa Skupnosti za spodbujanje razvijanja in uporabe evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih in za pospeševanje jezikovne raznolikosti v informacijski družbi

(2001/48/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 157(3),

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Razvoj informacijske družbe in znanja bi moral vplivati na življenje vseh državljanov Evropske unije in, med drugim, ponuditi nove pogoje za dostop do znanja in nove načine za njegovo pridobivanje.

(2) Srečanje na vrhu v Lizboni je poudarilo potrebo po premostitvi digitalnega razkoraka v nastajajoči informacijski družbi in krepitvi socialne kohezije.

(3) Digitalne vsebine igrajo v tem razvoju vodilno vlogo, saj je trenutno v tem sektorju zaposlenih štiri milijone Evropejcev. V zadnjih letih proizvodnja vsebin omogoča in bo tudi v prihodnje omogočala hitro ustvarjanje delovnih mest, predvsem v nastajajočih malih podjetjih. To bo korenito spremenilo pogoje za dostop do znanja oziroma pogoje za njegovo pridobivanje in tako ustvarja bistveno podlago za gospodarsko rast, podjetništvo in zaposlovanje ter izboljšuje današnji in prihodnji poklicni, socialni in kulturni razvoj kakor tudi kreativnost in inovativno sposobnost državljanov Evropske unije.

(4) Gospodarski in socialni potencial razvoja digitalnih vsebin se širi na področja kulture, vzgoje, izobraževanja in prostega časa.pri

(5) Strukture in poslovno okolje digitalnih industrij se hitro spreminjajo.

(6) Spoštovanje intelektualne lastnine in označevanje del sta predpogoja za povečano razširjanje in uporabo digitalnih vsebin v globalnih omrežjih.

(7) Postavljajo se številne ovire celovitemu razvoju evropskih industrij in trgov digitalnih vsebin.

(8) Izjava ministrov na konferenci v Bonnu, ki je potekala med 6. in 8. julijem 1997 na temo vloga globalnih omrežij za informacijsko družbo, namenja posebno pozornost gospodarskemu razvoju interneta in služi za podlago nadaljnjim razpravam o vsebinah na internetu, vidikih upravljanja in elektronskem poslovanju.

(9) komisija je 8. decembra 1999 sprejela pobudo "e-Evropa", ki je nato naletela na ugoden odziv pri državah članicah na zasedanju Evropskega sveta v Helsinkih 10. in 11. decembra 1999.

(10) Svet je v svojih sklepih o industriji kulture in zaposlovanja v Evropi, sprejetih 17. decembra 1999 [5], poudaril, da je napredek komunikacijskih tehnologij in informacijske družbe povzročil občutno povišanje števila distribucijskih kanalov, kar je spodbudilo povpraševanje po novih programskih vsebinah.

(11) Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni, ki je potekalo 23. in 24. marca 2000, je bila posebej poudarjena vloga industrije vsebin pri ustvarjanju dodane vrednosti z uporabo in omrežnim razširjanjem evropske kulturne raznolikosti.

(12) Ukrepi Skupnosti bi morali glede vsebine informacij upoštevati večjezikovni in večkulturni značaj Evropske unije in vzpodbujati pobude, ki omogočajo lažji dostop do digitalnih informacij v jezikih držav članic in držav kandidatk.

(13) Vmesne ocene programa INFO 2000, izdelanega na podlagi Odločbe Sveta 96/339/ES [6], in programa MLIS (pobuda za večjezikovno informacijsko družbo), izdelanega na podlagi Odločbe Sveta 96/664/ES [7], priporočajo strogo spremljanje ukrepov na področju digitalnih vsebin ter jezikovne in kulturne raznolikosti.

(14) Treba bi bilo sprejeti ukrepe za spodbujanje sodelovanja malih in srednje velikih podjetij (MSP) v razvoju informacijske družbe.

(15) Posebno pozornost je treba nameniti različnim hitrostim razvoja zagotavljanja in uporabe informacijskih storitev in novih komunikacijskih tehnik ter njihovih vsebin v sedanjih državah članicah in državah kandidatkah in pri tem upoštevati notranjo povezanost Skupnosti in tveganja, povezana z informacijsko družbo dveh hitrosti. Prisotnost digitalnih vsebin v različnih jezikih pripomore k temu, da imajo vsi enak dostop do informacijske družbe in zmanjšuje diskriminacijo.

(16) Komisija je januarja 1999 objavila zeleno knjigo o informacijah javnega sektorja v informacijski družbi, ki je sprožila evropsko debato na to temo.

(17) Pri dostopu do informacij javnega sektorja je treba upoštevati posebne obveznosti javnih organov in potrebo po varovanju zaupnosti osebnih podatkov skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES [8].

(18) Pri uporabi informacij javnega sektorja bi morali upoštevati določbe držav članic o lastninskih pravicah pri digitiziranih izdelkih.

(19) Spodbuditi je treba odstranjevanje ovir pri dostopu do informacij javnega sektorja, med drugim s pospeševanjem izmenjave najboljše prakse.

(20) Ker države članice zaradi čezdržavnega značaja obravnavanih zadev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in se lahko ti zaradi razsežnosti Evrope in učinkov ukrepov lažje uresničijo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, navedenim v tem členu, ta odločba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(21) Vsak ukrep v zvezi s politiko vsebin bi moral dopolnjevati druge tekoče pobude Skupnosti in se izvajati v sinergiji z ukrepi petega okvirnega programa za raziskave in razvoj, okvirnega programa za kulturo, programov o medijih in z ukrepi Skupnosti na področju izobraževanja, na področju MSP, s strukturnimi skladi, z akcijskim načrtom "e-Evropa" in akcijskim načrtom o tveganem kapitalu.

(22) Komisija bi morala z ustreznimi koordinacijskimi mehanizmi zagotoviti dopolnjevanje in sinergijo s sorodnimi pobudami in programi Skupnosti.

(23) Napredek tega programa bi morali redno in sistematično nadzorovati in ga po potrebi prilagajati razvoju trga digitalnih vsebin. V ustreznem trenutku bi se morala o napredku programa opraviti neodvisna ocena zaradi zagotavljanja pomembnih informacij, potrebnih za določanje ciljev nadaljnjih ukrepov na področju vsebin. To poročilo o vmesni oceni bi morali predložiti dovolj zgodaj, da bi lahko v drugi fazi programa uvedli ukrepe za izboljšanje. Ob izteku programa bi morali opraviti končno oceno doseženih rezultatov in Evropskemu parlamentu predložiti poročilo o prihodnji politiki vsebin in uspešnosti ter vplivu tega programa na uresničevanje ciljev, določenih v tej odločbi.

(24) Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami pri izvajanju tega programa se lahko izkaže za koristno.

(25) V to odločbo je za celotno trajanje programa vključen finančni referenčni znesek v smislu točke 34 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 [9], ne da bi se pri tem posegalo v pooblastila organa za izvajanje proračuna, kakor so določena s Pogodbo.

(26) Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10] –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Sprejme se večletni program "Evropske digitalne vsebine za globalna omrežja" (v nadaljevanju "e-Vsebine")

Cilji programa so naslednji:

(a) pospeševanje uporabe interneta in dostopa vseh do interneta z izboljšanjem razpoložljivosti evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih, zato da bi se podprl poklicni, socialni in kulturni razvoj državljanov Evropske unije in olajšalo gospodarsko in socialno vključevanje državljanov iz držav kandidatk v informacijsko družbo;

(b) spodbujanje dostopa do evropskih digitalnih vsebin in izkoriščanje možnosti, ki jih te ponujajo, in zlasti pospeševanje učinkovitejše uporabe informacij javnega sektorja;

(c) pospeševanje kulturne raznolikosti in večjezikovnosti, zlasti v jezikih Evropske unije, digitalnih vsebin v globalnih omrežjih ter prek kulturnega in jezikovnega prilagajanja povečanje izvoznih možnosti evropskih ponudnikov vsebin, zlasti MSP;

(d) ustvarjanje ugodnih pogojev za zmanjšanje razdrobljenosti trga ter za trženje, razširjanje in uporabo evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih zaradi spodbujanja gospodarske dejavnosti in izboljšanja zaposlitvenih možnosti.

Člen 2

Za uresničevanje ciljev iz člena 1 se pod vodstvom Komisije skladno s področji ukrepov iz Priloge I in z uporabo sredstev za izvajanje programa iz Priloge III izvedejo naslednji ukrepi:

(a) izboljšanje dostopa do informacij javnega sektorja in razširitev uporabe teh informacij;

(b) izboljšanje proizvodnje vsebin v večjezikovnem in večkulturnem okolju;

(c) povečanje dinamike trga digitalnih vsebin.

Člen 3

1. Program zajema obdobje štirih let, ki se štejejo od datuma njegove objave v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

2. Finančni referenčni znesek za izvajanje programa za obdobje iz odstavka 1 znaša 100 milijonov evrov.

Letna sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančnih predvidevanj.

Okvirna razdelitev izdatkov je predstavljena v Prilogi II.

Člen 4

1. Komisija je odgovorna za izvajanje programa in za njegovo usklajevanje z drugimi programi Skupnosti. Komisija vsaki dve leti izdela delovni program na podlagi te odločbe.

2. Pri izvajanju programa Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami skrbi za njegovo splošno doslednost in povezljivost z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti, ki prispevajo k razvoju in uporabi evropskih digitalnih vsebin in spodbujanju jezikovne raznolikosti v informacijski družbi.

3. Komisija deluje skladno s postopkom iz člena 5(2) glede:

(a) sprejetja delovnega programa;

(b) določitve meril in vsebine razpisov za predloge skladno s cilji iz člena 1;

(c) ocenjevanja predlaganih projektov v okviru razpisov za predloge za finančna sredstva Skupnosti, če je ocenjeni znesek prispevka Skupnosti enak ali višji od 700000 evrov;

(d) vsakega odstopanja od pravil iz Priloge III;

(e) dovolitve sodelovanja pravnih oseb iz tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki niso navedene v členu 7(1) in (2), v kateremkoli projektu.

4. Če je znesek za projekte iz odstavka 3(c) nižji od 700000 evrov, Komisija samo obvesti odbor, ustanovljen s členom 5(1), o teh projektih in rezultatu njihove ocenitve. Ta prag se lahko ustrezno s pridobljeno izkušnjo ponovno prouči po izteku dveh let od datuma objave te odločbe.

Komisija najmanj dvakrat letno obvesti odbor o napredku pri izvajanju celotnega programa.

Člen 5

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

Člen 6

1. Komisija zaradi zagotavljanja učinkovite porabe sredstev Skupnosti poskrbi, da se za ukrepe, ki jih predvideva ta odločba, izvede predhodna ocena, nadzor in naknadna ocena.

2. Med izvajanjem in ob končanju projektov Komisija oceni način in učinke njihovega izvajanja, zato da oceni, ali so bili prvotno zastavljeni cilji doseženi.

3. Izbrani upravičenci predložijo Komisiji letno poročilo.

4. Po dveh letih od datuma objave te odločbe in ob koncu programa Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o oceni rezultatov, doseženih pri izvajanju ukrepov iz člena 2. Komisija lahko na podlagi teh rezultatov predloži uskladitev usmeritve programa.

Člen 7

1. V tem programu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), skladno z določbami Sporazuma o EGP.

2. Države kandidatke lahko v programu sodelujejo na naslednji podlagi:

(a) države iz Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) skladno s pogoji, določenimi v evropskih sporazumih, njihovih dodatnih protokolih in sklepih ustreznih pridružitvenih svetov;

(b) Ciper, Malta in Turčija skladno z dvostranskimi sporazumi, ki jih je treba še skleniti.

3. Skladno s postopkom iz člena 5(2) se lahko določi, da brez finančne podpore Skupnosti iz tega programa sodelujejo tudi pravne osebe s sedežem v tretjih državah in mednarodne organizacije, če to sodelovanje resnično prispeva k izvajanju programa, pri čemer se upošteva načelo medsebojne koristi.

Člen 8

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. decembra 2000

Za Svet

Predsednik

C. Pierret

[1] UL C 337E, 28.11.2000, str. 31

[2] Mnenje z dne 14.12.2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje z dne 29.11.2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] Mnenje z dne 14.12.2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[5] UL C 8, 12.1.2000, str. 10.

[6] UL L 129, 30.5.1996, str. 24.

[7] UL L 306, 28.11.1996, str. 40.

[8] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[9] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PODROČJA UKREPOV

Področja ukrepov omogočajo evropski pristop k razvoju industrije digitalnih vsebin. Prispevati morajo k strateškim ciljem programa e-Vsebine, ki so bili določeni, kakor sledi:

- pomoč pri pospeševanju uporabe in dostopa vseh do interneta s povečanjem razpoložljivosti evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih, zato da bi se podprl poklicni, socialni in kulturni razvoj državljanov Evropske unije in olajšalo gospodarsko in socialno vključevanje državljanov iz držav kandidatk v informacijsko družbo,

- spodbujanje dostopa do in uporabe zmožnosti evropskih digitalnih vsebin, ki jih te ponujajo, in predvsem pospeševanje učinkovitejše uporabe informacij javnega sektorja,

- pospeševanje kulturne raznolikosti in večjezikovnosti, predvsem v jezikih Evropske unije, pri digitalnih vsebinah v globalnih omrežjih ter prek kulturne in jezikovne prilagoditve povečanje izvoznih priložnosti evropskih ponudnikov vsebin, predvsem MSP,

- ustvarjanje ugodnih pogojev za zmanjšanje razdrobljenosti trga ter za trženje, razširjanje in uporabo evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih zaradi spodbujanja gospodarske dejavnosti in izboljšanja možnosti zaposlovanja, varovanja kulturne raznolikosti, ovrednotenja evropske dediščine in lajšanja dostopa do znanja.

Tri področja ukrepov novega programa se med seboj tesno prepletajo. Tako so jezikovni vidiki bistvenega pomena za čezmejno uporabo informacij javnega sektorja; olajšanje dostopa novo ustanovljenih internetnih podjetij do kapitala je za industrijo jezikovne dejavnosti zelo pomembno; informacije javnega sektorja so priložnost, ki jo morajo izkoristiti internetna podjetja v sodelovanju z organi javnega sektorja; strateški vidiki, ki jih je treba obdelati v tesnem sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, bodo omogočili določiti prednostna področja, itd.

Program e-Vsebine namerava podpreti projekte, ki izpolnjujejo zgoraj navedene cilje in imajo nekatere skupne značilnosti. Ti projekti bi morali:

- služiti odpravi ovir, ki na evropski ravni preprečujejo uresničevanje in delovanje enotnega trga na področjih, na katera se nanašajo,

- biti projekti z velikim tveganjem in hkratno veliko donosnostjo,

- imeti čezsektorski in nadnacionalni značaj,

- biti prožni in delovati multiplikativno,

- biti uporabniško usmerjeni.

Ti projekti bodo zahtevali uporabo obstoječe tehnologije (najsodobnejše).

1. IZBOLJŠANJE DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA SEKTORJA IN RAZŠIRJANJE UPORABE TEH INFORMACIJ

Zelena knjiga o informacijah javnega sektorja v informacijski družbi, objavljena januarja 1999, je na evropski ravni sprožila debato o dostopu do informacij javnega sektorja in njihove uporabe. Ta debata je prispevala k večji ozaveščenosti na tem področju med strankami v javnem in zasebnem sektorju in bi lahko bila pomembno izhodišče za izboljšanje pogojev za vseevropsko uporabo vsebin z visoko dodano vrednostjo na vzgojnem, kulturnem, socialnem in strokovnem področju in za razvoj novih večpredstavnih izdelkov in storitev ob zagotavljanju širokega dostopa do teh informacij. Sočasno je treba pospešiti in razširiti partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki temeljijo na načelu medsebojne koristi in so zaživela v okviru programa INFO 2000. Poleg tega bo sodelovanje držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji v pobudah tega področja ukrepov olajšalo njihovo poznejše vključevanje. Boljše upravljanje informacij (na primer na področju vodenja zemljiških knjig, kulturne dediščine ali večjezikovnega dostopa do informacij javnega sektorja) je bistvenega pomena zato, da se tem državam omogoči oblikovanje preglednega pravnega okvira in spodbudi dobro delovanje notranjega trga po njihovem pristopu.

1.1 Poskusi pri konkretnih projektih

Javni sektor zbira in proizvaja velike količine informacij, pomemben del katerih je zanimiv za posameznike in podjetja in lahko industrijam/ponudnikom vsebin služi kot surovina za informacijske storitve z dodano vrednostjo. Vendar številne ovire preprečujejo pretvorbo tega potenciala v uporabne izdelke in storitve. Te ovire povzročajo negotovosti, ki povzročijo pomanjkanje naložb, tako javnih kot zasebnih, in s tem slabšajo raven storitev za uporabnike. Projekti, ki so lahko zgleden primer najboljše prakse in omogočajo razumevanje praktičnih težav, s katerimi se srečujejo partnerstva v javnem in zasebnem sektorju, bodo pripomogli k izboljšanju situacije. Ti projekti bodo ob zagotavljanju širokega dostopa do večjezikovnih informacij v globalnih omrežjih spodbujali partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem in prevzeli vlogo katalizatorja za nadaljnji razvoj na tem področju.

V okviru programa INFO 2000 so bili uvedeni predhodni ukrepi, ki so podprli omejeno število pilotnih in predstavitvenih projektov. Glede na ogromen potencial tega področja se bodo nadaljevali poskusi partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem s ciljem uporabe informacij javnega sektorja, zanimivih na evropski ravni. V okviru tega področja ukrepov se bo v upravah držav članic in institucijah Evropske unije pospeševala uporaba jezikovnih tehnologij.

Ti projekti se bodo usmerjali na glavne ovire, ki zavirajo razvoj enotnega trga na področju informacij javnega sektorja, in predvideli potrebo po določitvi skupnih standardov (na primer na področju zbiranja informacij) ali potrebo po vzpostavitvi preglednega oblikovanja cen za dostop do informacij javnega sektorja in njihove uporabe v različnih državah članicah. Ta cilj se bo uresničeval na področjih javnega interesa, kot so kulturna dediščina, zdravstvo ali izobraževanje ter tudi v bolj tržno usmerjenih sektorjih, kot so geografski podatki, poslovanje, okolje ali turizem.

Spodbujala se bo uporaba različnih in novih tehnologij (na primer mobilnih aplikacij).

Poleg tega bo to področje ukrepa omogočilo izvajanje projektov, katerih cilj je povezovanje ponudnikov vsebin in organov javnega sektorja v državah kandidatkah, in zagotovilo podjetjem in državljanom več zanesljivih javnih informacij.

1.2 Vzpostavitev evropskih digitalnih podatkovnih zbirk

Pilotni projekti, opisani v točki 1.1, praviloma zajemajo omejeno geografsko območje v Evropi. Spodbujati bo treba prisotnost v globalnih omrežjih tistih informacij, ki jih zbira in hrani javni sektor v obliki skladnih podatkovnih naborov, ki jih souporabljajo številne evropske države. Odsotnost popolnih podatkovnih naborov na evropski ravni je dejansko ena izmed ovir pri izkoriščanju potenciala vsebin. Zato se bo vzporedno s poskusnimi projekti prek finančne podpore spodbujala vzpostavitev evropskih podatkovnih zbirk za izdelavo vseevropske metapodatkovne zbirke za informacije javnega sektorja in prek projektov zbiranja informacij, v katere je vključeno pomembno število držav članic Evropske unije. Pri tem se bodo upoštevale določbe zakonodaje Skupnosti o varstvu osebnih podatkov.

Vzorčni projekt bi lahko bil povezava in uskladitev formatov arhivov državnih geodetskih agencij.

Interes in zavzetost javnih in zasebnih strank bosta odločilna pri izbiri vrste podatkov in področij, ki bodo zajeta, kakor tudi prispevek takih projektov za uresničevanje ciljev javnega interesa, med drugim na kulturnem, izobraževalnem in socialnem področju.

2. RAZVOJ PROIZVODNJE VSEBIN V VEČJEZIKOVNEM IN VEČKULTURNEM OKOLJU

Pomembno je, da se ustrezno spodbudi zagotavljanje večjezikovnih in čezkulturnih informacij, ker je dostop do njih ključnega pomena za razvoj evropskega množičnega trga sprotnih/sočasnih izdelkov in storitev in za večjo razširjenost evropskih vsebin v drugih regijah. Tehnični vidiki tega postopka so obširno obdelani v petem okvirnem programu. Vendar dejavnosti raziskav in tehnološkega razvoja (RTD) ne obravnavajo glavnega problema pretvorbe tehničnega napredka v izboljšanje poslovnih zmogljivosti in tržne prodornosti, vključno z novimi izvoznimi priložnostmi.

Program bo spodbudil in podprl ukrepe za pospeševanje sodelovanja med evropskima industrijama vsebin in jezikovnih dejavnosti in tako prispeval k večji konkurenčnosti obeh sektorjev. Ti ukrepi pomenijo logično nadaljevanje ukrepov prvotnega programa MLIS, prilagojenih potrebam vse bolj digitalnega in globalnega okolja. Posebna pozornost bo namenjena MSP in novo ustanovljenim podjetjem, uporabniškim vidikom in manj razširjenim jezikom Evropske unije in jezikom držav kandidatk.

Predstavitvene in infrastrukturne projekte bodo dopolnjevali ciljni spremljevalni ukrepi, namenjeni seznanjanju z najboljšo prakso, spodbujanju izmenjav, krepitvi ozaveščenosti in doseganju prepletanja industrijskih, strokovnih in državnih dejavnosti na tem področju.

2.1 Pospeševanje novih partnerstev in sprejem večjezikovnih in večkulturnih strategij

Glavni cilj tega področja ukrepov je pospeševanje konkurenčnosti in izboljšanje tržnih priložnosti za evropsko industrijo vsebin in jezikovnih dejavnosti, predvsem za inovativna MSP in novo ustanovljena podjetja, kar bi okrepilo večjezikovno in večkulturno prisotnost Evrope v globalnih omrežjih. Pri teh ukrepih lahko sodelujejo:

- podjetja, dejavna v sektorju tržnih vsebin (ustvarjanje, snovanje, oblikovanje in razširjanje), ki si prizadevajo za razširitev svoje ponudbe (na primer spletni portali, mobilne storitve) in za prodor na nove trge,

- podjetja, dejavna v sektorju vsebin, ki si prizadevajo vstopiti na trg e-poslovanja ali na njem okrepiti svojo prisotnost (na primer spletno trženje in prodaja).

Ti ukrepi naj bi na primer zajemali:

- projekte za večjezikovno uporabo informacij javnega sektorja skladno s področjem ukrepov št. 1,

- projekte, ki povezujejo znanje na področjih kulturnega ustvarjanja, izobraževanja, trženja in tehnologije.

Ponudnike in razširjevalce vsebin javnega in zasebnega sektorja se bo od snovanja, prek oblikovanja do objave spodbujalo k temu, da bodo svoje izdelke in storitve ponudili v čim več jezikih. Ponudnike informacijskih tehnologij in telekomunikacijske operaterje se bo spodbujalo k zagotavljanju platform in distribucijskih kanalov, ki bodo omogočali dostop do večjezikovnih informacij in razširjanje vsebin, ki bodo zadovoljile kulturne zahteve ciljnih skupnosti. Ponudnike jezikovnih storitev se bo spodbujalo k prilagoditvi njihove ponudbe rastočemu krogu strank v industriji vsebin.

Treba je poudariti poseben pomen jezikov, če se upošteva razširitev geografske pokritosti programa na srednje- in vzhodnoevropske države.

2.2 Krepitev jezikovne infrastrukture

Razpoložljivost ustrezne jezikovne infrastrukture je nujen predpogoj za pravočasno in stroškovno učinkovito ustvarjanje, prilagajanje in uporabo večjezikovnih vsebin. Predstavlja strukturno podlago vsakega prizadevanja za internacionalizacijo in lokalizacijo, predvsem pri najmanj razširjenih jezikih, za katere tržne sile večinoma ponujajo zgolj nezadostne spodbude. Krepitev evropske jezikovne infrastrukture zajema oblikovanje odprtega okvira, ki obsega medobratovalne večjezikovne vire, kot so na primer večjezikovni glosarji in ontologije, prevajalski pomnilniki in terminološke zbirke ter sorodna orodja kot na primer programska oprema za računalniško podprto prevajanje. Te vire je treba združiti v široko dostopne zbirke, ki jih nato lahko uporabljajo ponudniki in razširjevalci vsebin ter ponudniki jezikovnih storitev.

To podpodročje ukrepov bo vključevalo široko zastavljena prizadevanja na naslednjih področjih:

- jezikovni centri: omreženje regionalnih in državnih centrov ter centrov, ki razpolagajo s podatki o specifičnih temah/disciplinah, povezanih z uporabniško prijaznimi iskalnimi pripomočki ter sprotnimi ("on-line") informativnimi in posredniškimi ("brokerskimi") storitvami, nasveti za uporabnika in preskušanje jezikovnih orodij, okvirni sporazumi in tehnični standardi, ki omogočajo delničarjem iz zasebnega in javnega sektorja skupno in ponovno uporabo obstoječih ali nastajajočih virov,

- poskusi z orodji informacijske tehnologije: vključitev in terensko preskušanje internetno podprtih programskih orodij na področju upravljanja lokalizacije vsebin in njihovega kroženja; skupna izdelava, uporaba in vzdrževanje razširjenih jezikovnih zbirk in čezjezikovno iskanje in zbiranje digitalnih vsebin,

- novi viri: ustvarjanje in nadnacionalno razširjanje novih podatkovnih naborov za jezike in področja, v katerih ne obstajajo ustrezni viri in tržne sile niso priskrbele ustreznih pobud za obravnavo tega problema.

Projekti in drugi ukrepi, določeni v prejšnjem odstavku, se bodo morali prednostno osredotočati na manj razširjene jezike Evropske unije in jezike držav kandidatk. Predvidijo se lahko specifični ukrepi za jezike glavnih trgovinskih partnerjev Evropske unije, če to opravičujeta interes Skupnosti in izvozni potencial. Poleg tega se bo ustrezno podprlo kooperativno industrijsko usposabljanje zaradi reševanja problemov, ki jih povzroča in jih bo povzročalo pomanjkanje specialistov.

3. POVEČANJE DINAMIKE TRGA DIGITALNIH VSEBIN

Razdrobljenost trga digitalnih vsebin in posledične negotovosti za akterje na trgu povzročajo otopelost in pomanjkanje naložb. To vpliva negativno na gospodarsko rast in zaposlenost. Treba je spodbuditi razvijanje skupne vizije, dostop do različnih razpoložljivih oblik investicijskega kapitala in zavzemanje za enoten evropski pristop do vprašanj v zvezi s spletnim trgovanjem s pravicami za večpredstavno proizvodnjo, zato da bi pospešili nove pobude in naložbe ter izboljšali globalno okolje za akterje na trgih digitalnih vsebin.

3.1 Premostitev razkoraka med industrijo digitalnih vsebin in trgi kapitala

Industrija vsebin se srečuje s specifičnimi težavami pri pridobivanju investicijskega kapitala, potrebnega za razvijanje novih aplikacij za digitalne vsebine in pri krepitvi inovacijske usposobljenosti. Potrebni so ukrepi za izboljšanje, da bi se olajšal dostop do kapitala in bi se tako predstavile vse možnosti, ki jih ponuja evropska industrija digitalnih vsebin in izboljšale njene možnosti na tržišču glede vrednotenja evropske kulturne dediščine, poslovnih modelov, inovativnih aplikacij, mobilnih multimedijev, itd. Ti ukrepi bodo skladno z načelom subsidiarnosti dopolnjevali druge programe Skupnosti in pobude posameznih držav.

Za spodbujanje izmenjave informacij in najboljše prakse se bodo ti ukrepi usmerjali predvsem na pospeševanje razširjanja izkušenj na področju vodenja in upravljanja, s katerim razpolagajo ekonomske fakultete in izobraževalni centri ter nova ekonomija, poleg tega se bodo osredotočali na razvijanje sistemov za učenje na daljavo. Dejavnosti za iskanje novih načinov zbiranja idej in sredstev bodo poskusnega značaja.

3.2 Trgovanje s pravicami med akterji na trgu digitalnih vsebin

Trgovanje s pravicami med nosilci pravic, ponudniki novih digitalnih storitev in izdelkov ter drugimi členi v verigi ustvarjanja vrednosti je bistvenega pomena za razvoj industrije vsebin. Uspešnost in učinkovitost postopkov za plačilo večpredstavnih pravic imata močan in neposreden vpliv na delovanje industrije vsebin. Študije izvedljivosti in razvoj prototipov, standardov in pilotnih sistemov s programom INFO 2000 so na evropski ravni pospeševali vključevanje in medobratovalnost porazdeljenih specializiranih plačilnih storitev. Potrebna je še nadaljnja podpora za spodbujanje enotnega evropskega pristopa na področju plačila pravic.

Prihodnji ukrepi se bodo praviloma nanašali na razširitev pilotnega projekta plačila multimedijskih pravic, na pomoč za ustanavljanje evropskih centrov za plačilo multimedijskih pravic in na posebne spremljevalne ukrepe za podporo državam kandidatkam, manj razvitim sektorjem in posebnim aplikacijam za javni sektor.

3.3 Določitev in souporaba skupnih vizij

Skupna vizija javnega in zasebnega sektorja za prihodnji razvoj bo zmanjšala negotovosti in pospešila konkretno izvajanje pobud in naložb. Kontinuirano skupno delovanje subjektov zasebnega in javnega sektorja bo pridobilo na pomenu, saj predstavlja ključni mehanizem pri razvijanju skupne vizije. Redno in dosledno spremljanje konvergenčnega razvoja trga vsebin in jezikovnih dejavnosti v tesnem sodelovanju s tržnimi subjekti bo zagotavljalo osnovne informacije, potrebne za posodabljanje procesa gradnje skupne vizije.

Ukrepi bodo usmerjeni predvsem na določanje in zbiranje ustreznih statističnih podatkov, ugotavljanje in pospeševanje najboljše evropske prakse ter na razvijanje in posodabljanje sistema za stalno zgledovalno primerjanje s tretjimi državami.

Izvedbo programa bodo podprli ukrepi za razširjanje rezultatov (na primer: objave, strani na svetovnem spletu, konference za predstavitev projektov) in strateške študije, v katerih bodo predstavljeni novi fenomeni na trgu.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

OKVIRNA RAZDELITEV STROŠKOV

1.Izboljšanje dostopa do informacij javnega sektorja in razširitev njihove uporabe | 40 do 45 % |

2.Razvoj proizvodnje vsebin v večjezikovnem in večkulturnem okolju | 40 do 45 % |

3.Povečanje dinamike trga digitalnih vsebin | 10 do 15 % |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SREDSTVA ZA IZVAJANJE PROGRAMA

1. Komisija izvaja program skladno s tehnično vsebino iz Priloge I.

2. Program se izvaja s posrednimi ukrepi in po možnosti na podlagi delitve stroškov.

3. Izbira projektov, za katere se bodo stroški razdelili, načeloma temelji na običajnem postopku razpisa za predloge, objavljenega v Uradnem listu Evropskih Skupnosti. Vsebina razpisa za predloge se določi na podlagi natančnega posvetovanja s strokovnjaki iz tega področja in skladno s postopki iz člena 5 te odločbe. Glavno merilo za izbiro projektov z razpisi z razpisi za predloge je njihov morebitni prispevek k uresničevanju ciljev programa.

4. Vloge za pomoč Skupnosti morajo, kjer je to potrebno, vsebovati finančni načrt, v katerem so našteti vsi elementi financiranja projekta, vključno s finančno podporo, za katero se zaprosi Skupnost, in vse druge zahtevke za pomoč ali pomoč, odobreno iz drugih virov.

5. Komisija lahko uporabi tudi finančne modele, ki so fleksibilnejši od razpisa za predloge, zato da bi spodbudila nastajanje partnerstev, predvsem med MSP in ustanovami iz območij z omejenimi možnostmi, in druge raziskovalne dejavnosti v različnih segmentih trga večpredstavnih vsebin. Takšni modeli bi lahko delovali neprekinjeno.

6. Podrobnosti za postopke iz točke 3 se določijo po posvetovanju z odborom iz člena 4 te odločbe ob uporabi pravil iz člena 5 te odločbe in skladno s finančnimi predpisi. Objavljene so v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

7. Projekti, ki jih v okviru študijskih pogodb in pogodb o opravljanju storitev v celoti financira Komisija, se izvajajo na podlagi razpisa skladno z veljavnimi finančnimi predpisi. Preglednost se zagotovi z objavo delovnega programa in njegovim posredovanjem zainteresiranim organom.

8. Za izvajanje programa bo Komisija opravila pripravljalne, spremljevalne in podporne dejavnosti, predvidene za dosego splošnih ciljev programa in posebnih ciljev vsakega področja ukrepa. Te dejavnosti vključujejo npr. študije in svetovanje v podporo temu programu; pripravljalne ukrepe za prihodnje dejavnosti; ukrepe, namenjene lažjemu sodelovanju v programu in dostopu do rezultatov, doseženih v okviru tega programa; objave in dejavnosti razširjanja, seznanjanja in uporabe rezultatov: brošure, elektronske publikacije (CD-ROM, DVD, spletne strani, itd.), sodelovanje na sejmih, pripravljanje gradiva za tisk, itd.; analizo morebitnih družbenoekonomskih posledic programa; podporne dejavnosti, kot na primer razširjanje uporabe standardov za digitalne vsebine in spodbujanje razvijanja usposobljenosti na evropski ravni.

9. Pri vseh projektih, ki prejemajo finančno podporo v okviru programa, se je treba na izdelkih sklicevati na to podporo.

--------------------------------------------------