31999R1255

Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999

z dne 17. maja 1999

o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [5],

(1) ker bi morala delovanje in razvoj skupnega trga kmetijskih izdelkov spremljati vzpostavitev skupne kmetijske politike, ki bi vključevala še posebej skupno kmetijsko tržno ureditev, ki ima lahko različne oblike, odvisno od proizvoda;

(2) ker je namen skupne kmetijske politike doseči cilje, zastavljene v členu 33 Pogodbe; ker je potrebno, da lahko v sektorju mleka intervencijske agencije za stabilizacijo trgov in zagotovitev pravičnega življenjskega standarda kmetijske skupnosti sprejmejo intervencijske ukrepe na trgu na podlagi sistema enotnih cen, vključno z odkupom masla in posnetega mleka v prahu in odobritvijo pomoči za zasebno skladiščenje teh izdelkov; ker bi bilo seveda treba te ukrepe standardizirati, da ne bi ovirali prostega pretoka tega blaga v Skupnosti;

(3) ker je bil z Uredbo Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 [6] uveden projekt dodatne dajatve za trg mleka in mlečnih izdelkov, da bi omilili neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu mleka in mlečnih izdelkov in iz tega izhajajoče strukturne presežke; ker se bo ta projekt uporabljal osem novih zaporednih obdobij po dvanajst mesecev z začetkom 1. aprila 2000;

(4) ker bi bilo treba za spodbuditev porabe mleka in mlečnih izdelkov v Skupnosti in za izboljšanje konkurenčnosti teh izdelkov na mednarodnih trgih znižati raven podpore trgu, še posebej s postopnim znižanjem ciljnih cen in intervencijskih cen za maslo in posneto mleko v prahu z začetkom 1. julija 2005;

(5) ker bi moralo izvajanje intervencijskega sistema za maslo ohranjati konkurenčni položaj masla na trgu in zagotoviti najučinkovitejše skladiščenje; ker zahteve glede kakovosti, ki jih je treba upoštevati v zvezi z maslom, predstavljajo odločujoč dejavnik za dosego teh ciljev; ker bi moralo, če je to potrebno za ohranjanje stabilnosti trga glede na tržno ceno masla v državah članicah, priti do intervencijskega odkupa, ki bi se moral opraviti po razpisnem postopku;

(6) ker v primeru pomoči za zasebno skladiščenje masla ustreza omejiti njeno odobritev na maslo, izdelano iz smetane in mleka po poreklu v Skupnosti in kot pogoj za izpolnjevanje pogojev za pomoč, ohraniti upoštevanje nacionalnih stopenj kakovosti;

(7) ker so poleg intervencije v zvezi z maslom in svežo smetano potrebni še drugi intervencijski ukrepi Skupnosti, ki omogočajo pridobitev najboljšega zaslužka iz mlečnih beljakovin in podpirajo cene izdelkov, ki so posebnega pomena pri določanju proizvajalčevih cen za mleko; ker bi morali biti ti ukrepi v obliki odkupa posnetega mleka v prahu in odobritve pomoči za zasebno skladiščenje tega izdelka; ker je seveda ob dosegu določene količine mogoče ustaviti običajni intervencijski odkup posnetega mleka v prahu in ga zamenjati z odkupom po razpisnem postopku;

(8) ker bi bilo treba, da bi se izognili neenakim pogojem med subjekti, ki prodajajo po javni intervenciji, in v interesu ustreznega razporejanja skladov Skupnosti, določiti minimalno zahtevo za beljakovinsko vsebnost posnetega mleka v prahu, odkupljenega z intervencijo; ker bi bilo treba vsebnost določiti ob upoštevanju sedanjih komercialnih standardov in na tak način, da ne more biti merilo za izključitev pri intervenciji;

(9) ker bi bilo treba kot prispevek k uravnoteženju trga mleka in za stabilizacijo tržnih cen mleka in mlečnih izdelkov zagotoviti vse potrebno za dopolnilne ukrepe, ki povečujejo možnost odstranitve mlečnih izdelkov; ker bi ti ukrepi po eni strani morali vključevati odobritev pomoči za zasebno skladiščenje za določene vrste sirov in po drugi odobritev pomoči za trženje določenih mlečnih izdelkov glede na specifične uporabe in namembne kraje;

(10) ker bi bilo treba za spodbudo porabe mleka med mladimi zagotoviti, da Skupnost pokrije del stroškov za odobritev pomoči za dobavo mleka otrokom v šolah;

(11) ker bi bilo treba kot posledica zmanjšane tržne podpore v sektorju mleka uvesti ukrepe podpore za proizvajalce mleka; ker bi morali biti ti ukrepi v obliki mlekarske premije, raven katere bi se morala razviti vzporedno s postopnim zmanjšanjem tržne podpore; ker bi bilo treba raven posamezne podpore izračunati na podlagi posameznih referenčnih količin prizadetih proizvajalcev; ker bi bilo treba za zagotovitev pravilnega izvajanja projekta, za upoštevanje mnogostranskih obvez Skupnosti in zaradi proračunskega nadzora zagotoviti vse potrebno za ohranjanje celotne podpore na ravni skupnih referenčnih količin držav članic, kot se uporabljajo na začetku veljavnosti te uredbe;

(12) ker se pogoji proizvodnje mleka in dohodkovni položaj proizvajalcev na različnih proizvodnih območjih Skupnosti precej razlikujejo; ker bi bil projekt za vso Skupnost z enotnimi mlekarskimi izplačili vsem proizvajalcem preveč tog, da bi ustrezno odgovarjal strukturnim in naravnim neskladjem in različnim potrebam, ki iz njih izhajajo; ker je zato primerno zagotoviti prožen okvir za dodatna plačila Skupnosti, ki jih določijo in izplačajo države članice znotraj določenih globalnih zneskov in v skladu z določenimi skupnimi merili; ker bi bilo treba globalne zneske dodeliti državam članicam na podlagi njihove skupne referenčne količine za mleko; ker so skupna merila med drugim namenjena preprečevanju, da bi dodatna izplačila povzročila diskriminacijske učinke in polnemu upoštevanju ustreznih mnogostranskih obveznosti Skupnosti; ker je predvsem bistvenega pomena, da države članice obvezno uporabijo svoja pooblastila izključno na podlagi objektivnih meril, da v celoti upoštevajo zasnovo enake obravnave in se izogibajo motenju trga in izkrivljanju konkurence; ker bi bilo primerno zagotoviti, v kakšnih oblikah so lahko dodatna izplačila; ker bi morale biti te oblike premijski dodatki in regionalna izplačila;

(13) ker bi bilo treba premijske dodatke odobriti poleg zneskov mlekarskih premij, odobrenih na tono razpoložljivih premijskih referenčnih količin; ker je treba tudi omejiti skupni znesek podpore, ki sme biti odobrena na premijsko količino v enem letu;

(14) ker bi bilo treba dodatna regionalna izplačila odobriti samo za trajno pašo, ki ni deležna drugih podpornih ukrepov trga Skupnosti; ker bi bilo treba regionalna izplačila uporabljati v mejah regionalnih temeljnih območij trajne paše, ki bi jih morale države članice določiti v skladu s historičnimi referenčnimi podatki; ker bi moral biti najvišji znesek regionalnega izplačila, ki se lahko odobri na hektar, vključno z dodatnimi območnimi izplačili po skupni tržni ureditvi za govedino in teletino primerljiv s povprečno podporo na hektar po sistemu podpor za proizvajalce določenih ornih pridelkov;

(15) ker je treba za dosego želenega gospodarskega učinka neposredna izplačila odobriti v določenih rokih;

(16) ker bi morala Komisija, če bi bila po pravu Skupnosti prepovedana uporaba govejega somatropina pri kravah molznicah, vpeljati kazni podobne tistim, ki so predvidene v skupni tržni ureditvi za govedino in teletino v primeru uporabe določenih prepovedanih snovi v proizvodnji govedine;

(17) ker oblikovanje skupnega trga Skupnosti za mleko in mlečne izdelke vključuje uvedbo enotnega sistema trgovanja na zunanjih mejah Skupnosti; ker bi moral sistem trgovanja vključno z uvoznimi carinami in izvoznimi nadomestili poleg intervencijskih ukrepov načeloma stabilizirati trg Skupnosti; ker bi moral sistem trgovanja temeljiti na obvezah, sprejetih v Urugvajskem krogu mnogostranskih trgovinskih pogajanj;

(18) ker bi bilo treba za spremljanje obsega trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki s tretjimi državami zagotoviti vse potrebno za sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj za določene izdelke, kar vključuje polog varščine, ki jamči, da se posli za katere so ta dovoljenja odobrena, izvedejo;

(19) ker bi bilo treba za preprečitev ali izenačitev škodljivih učinkov na trg Skupnosti, ki bi jih lahko povzročil uvoz določenih kmetijskih izdelkov, na uvoz enega ali več teh izdelkov predpisati plačilo dodatne uvozne dajatve, če so izpolnjeni določeni pogoji;

(20) ker je pod določenimi pogoji primerno na Komisijo prenesti pooblastilo, da odpre in uporablja carinske kontingente, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali iz drugih aktov Sveta; ker bi morala Komisija poleg tega imeti podobna pooblastila v zvezi z določenimi carinskimi kontingenti, ki so jih odprle tretje države;

(21) ker bi morali ukrepi za odobritev izvoznega nadomestila v tretje države na podlagi razlike med cenami v Skupnosti in na svetovnem trgu, ki spadajo v Sporazum STO o kmetijstvu [7], ustrezati varovanju udeležbe Skupnosti v mednarodni trgovini z mlekom in mlečnimi izdelki; ker bi morala biti ta nadomestila odvisna od količinskih in vrednostnih omejitev;

(22) ker bi bilo treba v času določanja nadomestil zagotoviti spoštovanje omejitev vrednosti s spremljanjem in nadzorovanjem izplačil po pravilih, ki se nanašajo na Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad; ker bi spremljanje in nadzorovanje lahko olajšali z obveznim vnaprejšnjim določanjem nadomestil in pri tem v primeru diferenciranih nadomestil dopustili možnost spremembe navedenega namembnega kraja na zemljepisnem območju, na katerega se enotna tarifa nadomestila nanaša; ker bi bilo treba v primeru spremembe namembnega kraja izplačati nadomestilo, ki velja za dejanski namembni kraj največ do višine zneska, ki se uporablja za vnaprej določen namembni kraj;

(23) ker zagotavljanje izpolnjevanja količinskih omejitev zahteva uvedbo zanesljivega in učinkovitega sistema spremljanja in nadzorovanja; ker bi bilo treba v ta namen odobritev nadomestil pogojiti z izvoznim dovoljenjem; ker bi bilo treba nadomestila odobravati do razpoložljivih omejitev odvisno od posebnega položaja vsakega posameznega izdelka; ker bi bilo treba izjeme pri tem pravilu dovoliti samo v primeru predelanih izdelkov, ki niso navedeni v Prilogi II k Pogodbi, za katere ne veljajo količinske omejitve in v primeru postopkov pomoči v hrani, ki so oproščeni vsake omejitve; ker bi bilo treba spremljanje in nadzorovanje količin, izvoženih z nadomestili med tržnimi leti, kot je omenjeno v Kmetijskem sporazumu STO, opraviti na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za vsako tržno leto;

(24) ker bi bilo treba poleg sistema opisanega zgoraj in v obsegu, potrebnem za pravilno delovanje, zagotoviti urejanje, ali kadar položaj na trgu tako zahteva, prepoved uvoza na dodelavo;

(25) ker je primerno poskrbeti za ukrepe, ki jih je treba sprejeti, ko precejšen dvig ali padec cen povzroča motnje na trgu Skupnosti ali z njimi grozi;

(26) ker sistem carinskih dajatev omogoča opustitev vseh drugih zaščitnih ukrepov na zunanjih mejah Skupnosti; ker bi se seveda lahko mehanizem notranjega trga in dajatev v izjemnih okoliščinah izkazal za pomanjkljivega; ker bi morala biti v teh primerih Skupnost, da ne bi trg Skupnosti ostal brez obrambe pred motnjami, ki lahko pri tem nastanejo, sposobna sprejeti vse potrebne ukrepe brez odlašanja; ker bi morali biti ti ukrepi v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz ustreznih sporazumov STO;

(27) ker bi lahko omejitve prostega pretoka, ki izhajajo iz uporabe ukrepov, namenjenih preprečitvi širjenja živalskih bolezni, povzročile težave na trgu ene ali več držav članic; ker bi bilo treba pripraviti vse potrebno za uvedbo izjemnih ukrepov v podporo trgu, da bi take razmere izboljšali;

(28) ker bi bila vzpostavitev enotnega trga ogrožena z odobritvijo določenih pomoči; ker bi morale zato v skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke veljati določbe Pogodbe, ki dovoljujejo presojo pomoči, ki jo odobrijo države članice in prepoved tistih, ki niso združljive s skupnim trgom;

(29) ker bi morale države članice in Komisija z razvojem skupnega trga mleka in mlečnih izdelkov druga drugi dostavljati informacije, potrebne za uporabo te uredbe;

(30) ker bi bilo treba za lažje uresničevanje predlaganih ukrepov zagotoviti postopek za vzpostavitev tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v Upravljalnem odboru;

(31) ker bi morala izdatke, ki jih imajo države članice zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, financirati Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [8];

(32) ker bi morala skupna tržna ureditev za mleko in mlečne izdelke istočasno ustrezno upoštevati cilje, določene v členih 33 in 131 Pogodbe;

(33) ker je bila skupna tržna ureditev za mleko in mlečne izdelke predpisana v Uredbi Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke [9] večkrat spremenjena; ker so ta besedila zaradi svojega števila, obsežnosti in razpršenosti v več Uradnih listih težko uporabna in jim tako manjka razumljivosti, ki bi morala biti bistvena poteza vsake zakonodaje; ker bi morala biti zaradi teh okoliščin združena v novi uredbi in bi morala biti omenjena Uredba (EGS) št. 804/68 razveljavljena; ker so bila bistvena pravila Uredb Sveta (EGS) št. 986/68 [10], št. 987/68 [11], št. 508/71 [12], št. 1422/78 [13], št. 1723/81 [14], št. 2990/82 [15], št. 1842/83 [16], št. 865/84 [17] in št. 777/87 [18] vključena v to uredbo in bi jih bilo treba zato razveljaviti;

(34) ker bi lahko sprememba ureditve v Uredbi (EGS) št. 804/68 v ureditev v tej uredbi povzročila težave, ki v tej uredbi niso obravnavane; ker bi bilo treba za primer te možnosti Komisiji zagotoviti vse potrebno, da lahko sprejme potrebne prehodne ukrepe; ker bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za reševanje določenih praktičnih težav,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Skupna tržna ureditev za mleko in mlečne izdelke zajema naslednje izdelke:

oznaka KN | Opis blaga |

(a)0401 | Mleko in smetana, nekoncentrirana in brez dodanega sladkorja ali drugih sladil |

(b)0402 | Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil |

(c)04031011do 39 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kisano mleko in smetana, koncentrirani ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, nearomatizirani in brez dodanega sadja, lešnikov ali kakava |

04039011 do 69 |

(d)0404 | Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, ki niso drugje navedeni ali zajeti |

(e)ex0405 | Maslo in druge maščobe in olja, ki izhajajo iz mleka; mlečni namazi z več kot 75 % in manj kot 80 % vsebnostjo maščobe; |

(f)0406 | Sir in skuta |

(g)17021900 | Laktoza in laktozni sirup brez dodanih arom ali barvil z 99 ali več utežnimi odstotki laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, izračunane na suhi snovi |

(h)21069051 | Aromatizirani ali obarvani laktozni sirup |

(i)ex2309 | Istovrstni pripravki, ki se uporabljajo za hranjenje živali: Pripravki in krmila, ki vsebujejo izdelke, na katere se ta direktiva nanaša neposredno ali zaradi veljavnosti Direktive Sveta (EGS) št. 2730/75, razen pripravkov in krmil, za katere velja Uredba Sveta (EGS) št. 1766/92. |

NASLOV I

NOTRANJI TRG

POGLAVJE I

Cene

Člen 2

Za vse izdelke navedene v členu 1 se mlečno leto začne 1. julija in konča 30. junija naslednje leto.

Člen 3

1. Ciljna cena v Skupnosti za mleko, dostavljeno v mlekarne, ki vsebuje 3,7 % maščobe, izražena v evrih na 100 kg, se določi pri:

- 30,98 za obdobje od 1. julija 2000 do 30. junija 2005,

- 29,23 za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006,

- 27,47 za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

- 25,72 od 1. julija 2007.

Za ciljno ceno velja cena, ki si jo prizadevajo doseči za skupne prodaje mleka proizvajalcev na trgu Skupnosti in na zunanjih trgih.

2. Svet lahko v skladu s postopkom, predpisanim v členu 37(2) Pogodbe, ciljno ceno spremeni.

Člen 4

1. Intervencijske cene, izražene v evrih na 100 kg, se določijo:

(a) za maslo pri:

- 328,20 za obdobje od 1. julija 2000 do 30. junija 2005,

- 311,79 za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006,

- 295,38 za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

- 278,97 od 1. julija 2007.

(b) za posneto mleko v prahu pri:

- 205,52 za obdobje od 1. julija 2000 do 30. junija 2005,

- 195,24 za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006,

- 184,97 za obdobje od 1. julija 2006 do 30. junija 2007,

- 174,69 od 1. julija 2007.

2. Svet lahko v skladu s postopkom, predpisanim v členu 37(2) Pogodbe, intervencijsko ceno spremeni.

Člen 5

Sistem cen se določi brez vpliva na izvajanje sistema dodatnih dajatev.

POGLAVJE II

Intervencijski sistem

Člen 6

1. Kadar so cene masla v eni ali več državah na ravni, ki je nižja kot 92 % intervencijske cene za reprezentativno obdobje, intervencijske agencije v tej/teh državi/-ah članici/-ah opravijo odkup po objavi javnega razpisa za zbiranje ponudb na podlagi specifikacij, ki se določijo.

Odkupna cena, ki jo določi Komisija, ne sme biti nižja od 90 % intervencijske cene.

Kadar so tržne cene v tej/teh državi/-ah članici/-ah na ravni, enaki ali višji od 92 % intervencijske cene za reprezentativno obdobje, se odkup, ki poteka po razpisnem postopku prekine.

2. Po prvem odstavku lahko intervencijske agencije odkupijo samo maslo, proizvedeno neposredno in izključno iz pasterizirane smetane v pooblaščenem podjetju v Skupnosti, in ki

(a) izpolnjuje naslednje zahteve:

- minimalna vsebnost maslene mlečne maščobe 82 utežnih odstotkov in maksimalna vsebnost vode utežnih odstotkov,

- starost, ki v času odkupa ne presega maksimuma, ki se določi,

- pogoji, ki se določijo glede minimalne količine in embalaže.

(b) izpolnjuje določene zahteve, ki se določijo predvsem v zvezi z:

- konzerviranjem; intervencijske agencije lahko predpišejo dodatne zahteve,

- vsebnostjo prostih maščobnih kislin,

- vsebnostjo peroksida,

- mikrobiološkim standardom,

- organoleptičnimi značilnostmi (videz, struktura, okus in vonj).

Državne stopnje kakovosti, ki se določijo, se lahko prikaže na embalaži masla, ki izpolnjuje državne zahteve po kakovosti.

Pavšalne stroške prevoza po pogojih, ki se določijo, nosi intervencijska agencija, če se maslo dostavi iz kraja, kjer je bilo uskladiščeno v hladilnico, ki se nahaja na razdalji, daljši od razdalje, ki se določi.

3. Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za:

- smetano,

- nesoljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v pooblaščenem podjetju v Skupnosti z minimalno vsebnostjo mlečne maslene maščobe 82 utežnih odstotkov in maksimalno vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov

- soljeno maslo, izdelano iz smetane ali mleka v pooblaščenem podjetju v Skupnosti z minimalno vsebnostjo maslene maščobe 80 utežnih odstotkov, maksimalno vsebnostjo vode 16 utežnih odstotkov in maksimalno vsebnostjo soli 2 utežna odstotka.

Maslo se razvrsti v skladu z državnimi stopnjami kakovosti, ki se določijo, in se ustrezno označi.

Pomoč se določi glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog. Kadar se v času odstranitve iz skladiščenja pojavi neugodna sprememba, nepredvidljiva v času začetka skladiščenja, se pomoč lahko poveča.

Pomoč za zasebno skladiščenje je predmet sestave skladiščne pogodbe, sklenjene v skladu z določbami, ki jih predpiše intervencijska agencija države članice na ozemlju katere se skladišči maslo ali smetana, ki izpolnjuje pogoje za pomoč.

Kadar to razmere na trgu zahtevajo, se Komisija lahko odloči, da nekaj ali vso smetano ali maslo, zajeto v pogodbah o zasebnem skladiščenju, da ponovno v prodajo.

4. Maslo, ki ga odkupujejo intervencijske agencije se odproda po minimalni ceni in pogojih, ki se določijo, da bi se izognili motnjam ravnotežja na trgu in zagotovili kupcem enako obravnavo in dostop do masla, ki se bo prodajalo. Kjer je maslo, dano v prodajo, namenjeno za izvoz, se lahko predpišejo posebni pogoji za zagotovitev, da se izdelek ne odvrne od namembnega kraja in da se upoštevajo zahteve, značilne za take prodaje.

Za maslo v javnem skladiščenju, ki ga med mlečnim letom ni mogoče odprodati po običajnih pogojih, se lahko sprejmejo posebni ukrepi. Kadar ti ukrepi to omogočajo, se sprejmejo tudi posebni ukrepi z namenom ohranjati možnosti za odprodajo izdelkov, za katere se je prejemala pomoč, kot je omenjeno v odstavku 3.

5. Intervencijski ukrepi se izvajajo tako, da:

- ohranjajo konkurenčni položaj masla na trgu,

- kolikor je mogoče varujejo prvotno kakovost masla,

- kolikor je mogoče smotrno zagotavljajo skladiščenje.

6. Za namene tega člena:

- "mleko" pomeni kravje mleko, proizvedeno v Skupnosti,

- "smetana" pomeni smetano, pridobljeno neposredno in izključno iz mleka.

Člen 7

1. Intervencijska agencija, ki jo imenuje vsaka država članica, po pogojih, ki se določijo, po intervencijski ceni odkupi posneto mleko v prahu najvišje kakovosti, izdelano po pršnem postopku in pridobljeno v pooblaščenem podjetju v Skupnosti, neposredno in izključno iz posnetega mleka, ki ji je ponujeno v obdobju od 1. marca do 31. avgusta in ki:

- izpolnjuje zahtevo po minimalni vsebnosti beljakovin 35,6 utežnih odstotkov nemastnega suhega ekstrakta,

- izpolnjuje zahteve konzerviranja, ki se predpišejo,

- izpolnjuje pogoje v zvezi z minimalno količino in embalažo, ki se določijo.

Vendar intervencijske agencije odkupujejo tudi posneto mleko v prahu, katerega vsebnost beljakovin je vsaj 31,4 % in manj kot 35,6 % nemastnega suhega ekstrakta, pod pogojem, da so izpolnjene druge določbe, predpisane v prvem pododstavku zgoraj. V tem primeru je odkupna cena enaka intervencijski ceni manj 1,75 % za vsako odstotno točko, za katero je vsebnost beljakovin nižja od 35,6 %.

Intervencijska cena je cena, ki je veljala na dan proizvodnje posnetega mleka v prahu in se uporablja za posneto mleko v prahu, dostavljeno v skladišče, ki ga določi intervencijska agencija. Pavšalne stroške prevoza nosi intervencijska agencija po pogojih, ki se določijo, če se posneto mleko v prahu s kraja, kjer je bilo uskladiščeno dobavi v skladišče, ki se nahaja na razdalji, daljši od razdalje, ki se določi.

Posneto mleko v prahu se lahko hrani samo v skladiščih, ki izpolnjujejo pogoje, ki se določijo.

2. Komisija lahko prekine odkup posnetega mleka v prahu, predviden v prvem odstavku, kakor hitro količine, ponujene za intervencijo v obdobju od 1. marca do 31. avgusta vsako leto, presežejo 109000 ton.

V tem primeru lahko intervencijske agencije izvedejo odkup po stalni objavi javnega razpisa za zbiranje ponudb na podlagi specifikacij, ki se določijo.

3. Pomoč za zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu najvišje kakovosti, pridobljenega v pooblaščenem podjetju v Skupnosti neposredno in izključno iz posnetega mleka, sme biti odobrena še posebej, če gibanja cen in zalog izdelkov kažejo na resno porušeno ravnotežje na trgu, ki bi se mu bilo mogoče izogniti ali ga zmanjšati s pomočjo sezonskega skladiščenja. Da bi bilo upravičeno do pomoči, mora posneto mleko v prahu izpolnjevati pogoje, ki se določijo.

Pomoč se določi glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen za posneto mleko v prahu.

Pomoč za zasebno skladiščenje je predmet sestave skladiščne pogodbe, sklenjene v skladu z določbami, ki jih predpiše intervencijska agencija države članice, na katere ozemlju se skladišči posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje pogoje za pomoč. Kadar to zahtevajo razmere na trgu, se sme Komisija odločiti, da nekaj ali vse posneto mleko v prahu, zajeto v pogodbah o zasebnem skladiščenju, da v ponovno prodajo.

4. Posneto mleko v prahu, ki ga odkupi intervencijska agencija se odproda po minimalni ceni in pogojih, ki se določijo, da bi se izognili motnjam ravnotežja na trgu in zagotovili kupcem enako obravnavo in dostop do posnetega mleka v prahu, ki se bo prodajalo.

Kadar je posneto mleko v prahu dano v prodajo, namenjeno za izvoz, se lahko določijo posebni pogoji za zagotovitev, da se izdelek ne preusmeri iz namembnega kraja in za upoštevanje zahtev, značilnih za take prodaje.

Za posneto mleko v prahu, hranjeno v javnem skladišču, ki ga v običajnih pogojih med mlečnim letom ni mogoče odprodati, se lahko sprejmejo posebni ukrepi.

5. V smislu tega člena "posneto mleko" pomeni posneto mleko, pridobljeno neposredno in izključno iz kravjega mleka, proizvedenega v Skupnosti.

Člen 8

1. Po pogojih, ki se določijo, se pomoč dodeli za zasebno skladiščenje:

(a) sira Grana Padano, starega vsaj devet mesecev;

(b) sira Parmigiano Reggiano, starega vsaj 15 mesecev;

(c) sira Provolone, starega vsaj tri mesece;

če ti siri dosegajo določene standarde.

2. Določi se znesek pomoči za zasebno skladiščenje ob upoštevanju stroškov skladiščenja in verjetnega gibanja tržnih cen.

3. Intervencijske agencija, ki jo določi država članica, v kateri se omenjeni siri proizvajajo in izpolnjujejo pogoje za oznako izvora, uresniči ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1.

Odobritev pomoči za zasebno skladiščenje je predmet sklenitve skladiščne pogodbe z intervencijsko agencijo. Pogodba se sestavi po pogojih, ki se določijo.

Kadar to zahtevajo razmere na trgu, lahko Komisija odloči, da intervencijska agencija nekaj ali ves skladiščeni sir ponovno da v prodajo.

Člen 9

1. Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko odobri za trajne sire in sire, izdelane iz ovčjega in/ali kozjega mleka, ki zahtevajo vsaj šest mesecev zorenja, če razvoj cen pri teh sirih in položaj zalog kaže na resno neravnotežje trga, ki ga je moč odpraviti ali zmanjšati s sezonskim skladiščenjem.

2. Znesek pomoči se določi glede na stroške skladiščenja in ravnotežje, ki ga je treba ohranjati med siri, za katere je odobrena pomoč in drugimi siri, ki prihajajo na trg.

3. Če bi tako zahteval položaj na trgu, se lahko Komisija odloči, da ponovno da v prodajo nekatere ali vse sire, zajete v pogodbah o zasebnem skladiščenju.

4. Če je ob poteku pogodbe o skladiščenju raven tržnih cen za uskladiščene sire višja od cene ob podpisu pogodbe, se lahko odloči, da se znesek pomoči skladno prilagodi.

Člen 10

V skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, se sprejmejo:

(a) podrobna pravila za uporabo tega poglavja in še posebej tista za določanje tržnih cen masla;

(b) zneski pomoči za zasebno skladiščenje, omenjeni v tem poglavju;

(c) druge odločbe in ukrepi, ki jih Komisija sme sprejeti po tem poglavju.

POGLAVJE III

Ukrepi za trženje

Člen 11

1. Odobri se pomoč za posneto mleko in posneto mleko v prahu, namenjeno uporabi kot krmilo, če ti izdelki dosegajo določene standarde.

Za namene tega člena se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

2. Določijo se zneski pomoči ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

- intervencijske cene za posneto mleko v prahu,

- razvoja položaja ponudbe posnetega mleka in posnetega mleka v prahu in dogajanj v zvezi z njegovo uporabo kot krma,

- gibanja cen teletine,

- gibanja cen konkurenčnih beljakovin v primerjavi s cenami posnetega mleka v prahu.

Člen 12

1. Pod pogoji, določenimi v skladu z odstavkom 2, se pomoč odobri za posneto mleko, proizvedeno v Skupnosti in predelano v kazein in kazeinate, če to mleko in kazein ali kazeinati, izdelani iz njega, dosegajo določene standarde.

2. Pomoč je lahko različna glede na to, ali je posneto mleko predelano v kazein in kazeinate in v skladu s kakovostjo teh izdelkov.

Pomoč se določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

- intervencijske cene za posneto mleko v prahu ali tržne cene za prvovrstno posneto mleko v prahu, dobljeno s pršnim postopkom, če ta cena presega intervencijsko ceno,

- tržnih cen za kazeine in kazeinate na trgu Skupnosti in svetovnem trgu.

Člen 13

Kadar se nakopičijo viški mlečnih izdelkov ali pa je verjetno, da do njih lahko pride, se lahko Komisija odloči za odobritev pomoči, ki omogoča, da smetano, maslo in koncentrirano maslo po znižanih cenah kupujejo:

(a) neprofitne ustanove in organizacije;

(b) vojaške sile in enote s primerljivim položajem v državah članicah;

(c) proizvajalci peciva in sladoleda;

(d) proizvajalci drugih živil, ki se določijo;

(e) za neposredno porabo koncentriranega masla.

Člen 14

1. Dodeli se pomoč Skupnosti za dobavo določenih predelanih mlečnih izdelkov, ki sodijo v tarifne oznake KN 0401, 0403, 040490 in 0406 ali 220290, učencem v izobraževalnih ustanovah.

2. Poleg pomoči Skupnosti, lahko države članice odobrijo državno pomoč za dobavo izdelkov, opredeljenih v odstavku 1, učencem v izobraževalnih ustanovah.

3. V primeru polnomastnega mleka je pomoč Skupnosti enaka 95 % ciljne cene mleka. V primeru drugih izdelkov se zneski pomoči določijo ob upoštevanju vsebnosti mleka v teh izdelkih.

4. Pomoč omenjena v odstavku 1 se odobri za maksimalno količino 0,25 litra ekvivalenta mleka na učenca dnevno.

Člen 15

V skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, se sprejme naslednje:

(a) podrobna pravila za uporabo tega poglavja in še posebej pogoje, pod katerimi je lahko odobrena v njem določena pomoč;

(b) zneske pomoči, omenjene v tem poglavju;

(c) sezname izdelkov, omenjene v členu 13(d) in 14(1);

(d) druge odločbe in ukrepe, ki jih Komisija sme sprejeti v skladu s tem poglavjem.

POGLAVJE IV

Neposredna plačila

Člen 16

1. Proizvajalci se lahko potegujejo za mlekarsko premijo. Odobri se za koledarsko leto, za posestvo in za tono posamezne referenčne količine, upravičene do premije in za to na voljo na posestvo.

2. Premijski znesek na tono posamezne referenčne količine, upravičene do premije, se določi pri:

- 5,75 EUR za koledarsko leto 2005,

- 11,49 EUR za koledarsko leto 2006,

- 17,24 EUR za koledarsko leto 2007 in naslednja koledarska leta.

3. Posamezna referenčna količina, upravičena do premije, je enaka posamezni količini za mleko, ki je na posestvo na voljo 31. marca določenega koledarskega leta, kar ne vpliva na znižanja, ki izhajajo iz uporabe pododstavka 2. Veljalo bo, da so posamezne referenčne količine, ki so bile predmet začasnih prenosov v skladu s členom 6 Uredbe (EGS) št. 3950/92, z dne 31. marca določenega koledarskega leta, na voljo na posestvu prevzemnika za to koledarsko leto.

Kadar 31. marca koledarskega leta vsota vseh posameznih referenčnih količin v neki državi članici presega vsoto, ki ustreza skupnim količinam te države članice, določenim v členu 3(2) Uredbe (EGS) št. 3950/92 za obdobje dvanajstih mesecev 1999/2000, ta država članica na podlagi objektivnih meril sprejme potrebne korake za ustrezno zmanjšanje skupne količine posameznih referenčnih količin, upravičenih do premije na svojem ozemlju za to koledarsko leto.

4. Za namene tega poglavja veljata opredelitvi "proizvajalca" in "posestva", predpisani v členu 9 Uredbe (EGS) št. 3950/92.

Člen 17

1. Države članice letno izplačajo dodatna izplačila proizvajalcem na svojem ozemlju, ki skupno dosežejo globalne zneske, določene v Prilogi I. Ta plačila se izplačajo v skladu z objektivnimi merili, vključno z ustreznimi proizvodnimi strukturami in pogoji na način, ki zagotavlja enako obravnavo proizvajalcev in se izogiba motenju trga in konkurence. Poleg tega ta plačila ne smejo biti povezana z nihanji tržnih cen.

2. Dodatna plačila se lahko izdelajo v obliki premijskih dodatkov (člen 18) in/ali regionalnih izplačil (člen 19).

Člen 18

1. Premijski dodatki se lahko odobrijo kot dodatni znesek na premijski znesek, kot je določen v členu 16(2).

2. Skupni znesek mlekarske premije in premijskega dodatka, ki se lahko odobri na premijski znesek za tono posamezne referenčne količine, upravičene do premije, ne sme preseči:

- 13,9 EUR na tono za koledarsko leto 2005,

- 27,8 EUR na tono za koledarsko leto 2006,

- 41,7 EUR na tono za koledarsko leto 2007 in naslednja koledarska leta.

Člen 19

1. Regionalna izplačila se odobrijo na hektar trajne paše:

(a) ki je proizvajalcu na voljo v določenem koledarskem letu;

(b) ki se ne uporablja za izpolnjevanje posebnih zahtev glede zgoščenosti živinoreje, omenjene v členu 15(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 [21] z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za govedino in teletino; in

(c) v zvezi s katerimi se v istem letu ne zahteva izplačil po sistemu podpor, predpisanem za proizvajalce določenih ornih pridelkov, po sistemu pomoči za sušeno krmo in po sistemih pomoči Skupnosti za druge trajne ali vrtnarske pridelke.

Območje trajne paše v regiji, za katero se lahko odobrijo regionalna izplačila, ne sme presegati ustreznega regionalnega osnovnega območja.

2. Regionalna osnovna območja morajo določiti države članice v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

3. Maksimalno regionalno izplačilo na hektar, ki se ga sme odobriti, vključno z regionalnimi izplačili po členu 17 Uredbe (ES) št. 1254/1999, ne sme presegati 350 EUR za koledarsko leto 2005 in naslednja koledarska leta.

Člen 20

1. Pred 1. januarjem 2005 morajo države članice Komisiji zagotoviti podrobne informacije o lastnih ukrepih v zvezi z odobritvijo dodatnih izplačil. Vse spremembe teh ukrepov je treba Komisiji sporočiti najkasneje en mesec po njihovem sprejemu.

2. Države članice Komisiji pred 1. aprilom 2007 predajo podrobna poročila o izvajanju členov 17 do 19.

Komisija pred 1. januarjem 2008 ovrednoti izvajanje členov 17 do 19 in prouči porazdelitev sredstev Skupnosti med države članice, kot je predvideno v Prilogi I. Če je treba, Komisija poda ustrezne predloge Svetu.

Člen 21

Neposredna izplačila po tem poglavju se izplačajo po preverjanju upravičenosti do izplačila od 16. oktobra zadevnega koledarskega leta in razen v ustrezno upravičenih izjemnih primerih, najkasneje 30. junija naslednjega leta.

Člen 22

Zneski neposrednih izplačil, določenih v tem poglavju, se lahko spremenijo glede na dogajanja v proizvodnji, produktivnosti in na trgih v skladu s postopkom, predpisanim v členu 37(2) Pogodbe.

Člen 23

Če na podlagi prava Skupnosti dajanje govejega somatropina kravam molznicam ni dovoljeno ali kjer je razpoložljivost te snovi na kmetijah drugače urejena, Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42 sprejme ukrepe, podobne tistim v členu 23 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

Člen 24

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja sprejme Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42.

Člen 25

Izdatki v zvezi z odobritvijo neposrednih izplačil, predvidenih v tem poglavju, se obravnavajo, kot da se nanašajo na intervencijske ukrepe v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

NASLOV II

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 26

1. Uvoz izdelkov, navedenih v členu 1, v Skupnost se opravi ob predložitvi uvoznega dovoljenja. Za izvoz teh izdelkov iz Skupnosti se lahko določi predložitev izvoznega dovoljenja.

2. Države članice izdajo dovoljenja vsakemu prosilcu ne glede na njegov sedež v Skupnosti in ne da bi to vplivalo na ukrepe, sprejete za uporabo členov 29, 30 in 31.

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti. Dovoljenja se izdajo na podlagi pologa varščine, ki jamči, da se izdelki uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja; razen v primeru višje sile se varščina zapleni v celoti ali deloma, če se izvoz ali uvoz v tem obdobju ne opravi ali se opravi samo delno.

3. V skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, Komisija sprejme naslednje:

(a) seznam izdelkov, za katere se zahteva izvozna dovoljenja;

(b) rok veljavnosti dovoljenj; in

(c) druga podrobna pravila za uporabo tega člena.

Člen 27

Če ta uredba ne določa drugače, veljajo za izdelke, navedene v členu 1, carinske stopnje v enotni carinski tarifi.

Člen 28

1. Da bi preprečili ali nevtralizirali škodljive vplive na trg v Skupnosti, ki bi jih lahko povzročil uvoz določenih izdelkov, navedenih v členu 1, se za uvoz enega ali več teh izdelkov po carinski stopnji v členu 27 plača dodatna uvozna dajatev, če so bili izpolnjeni pogoji, določeni v členu 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega v skladu s členom 300 Pogodbe v okviru Urugvajskega kroga mnogostranskih trgovinskih pogajanj, razen, če uvoz ne bo povzročal motenj na trgu Skupnosti ali če bi bili učinki nesorazmerni predvidenemu cilju.

2. Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko naloži dodatna dajatev, so tiste, ki jih Skupnost preda Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki jih je treba prekoračiti za naložitev dodatne uvozne dajatve, se določijo predvsem na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom v katerem se pojavijo ali se lahko pojavijo škodljivi učinki, omenjeni v odstavku 1.

3. Uvozne cene, ki jih je treba upoštevati za naložitev dodatne uvozne dajatve, se določijo na podlagi CIF uvoznih cen pošiljke o kateri se odloča.

CIF uvozne cene se v ta namen preverijo glede na reprezentativne cene za izdelek na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti za ta izdelek.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42. Ta podrobna pravila morajo opredeliti predvsem:

(a) izdelke, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve po pogojih člena 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(b) druga merila, potrebna za zagotavljanje uporabe prvega odstavka v skladu s členom 5 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 29

1. Carinski kontingenti za izdelke, navedene v členu 1, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe ali iz drugega akta Sveta, se odprejo in dodeljujejo v sladu s podrobnimi pravili, sprejetimi po postopku, predpisanemu v členu 42.

2. Kontingenti se lahko dodeljujejo po eni od naslednjih metod ali njihovi kombinaciji:

- metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja prošenj (po načelu "prvi pride, prvi melje"),

- metoda porazdelitve v sorazmerju z zahtevano količino ob vložitvi prošenj (z uporabo metode "istočasna proučitev"),

- metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih vzorcev trgovanja (z uporabo metode "tradicionalni uvozniki/novi prišleki").

Lahko se sprejmejo druge ustrezne metode.

Izogniti se morajo diskriminaciji med vpletenimi subjekti.

3. Sprejeta metoda dodeljevanja, kjer to ustreza, primerno upošteva zahteve po oskrbi na trgu Skupnosti in potrebo po varovanju ravnotežja tega trga, medtem ko po možnosti istočasno črpa iz metod, ki bi bile v preteklosti lahko uporabljene za kontingente, ki ustrezajo omenjenim v odstavku 1, kar pa ne vpliva na pravice, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj.

4. Podrobna pravila, omenjena v odstavku 1, morajo zagotoviti, da se po potrebi odprejo letni kontingenti skozi leto primerno razporejeni po fazah, določajo metodo dodelitve, ki naj se uporabi in, kadar je primerno, vključujejo določbe v zvezi z:

(a) jamstvi, ki zajemajo naravo, izvor in poreklo izdelka;

(b) priznanjem dokumenta, ki se uporablja za preverjanje jamstev, omenjenih pod (a); in

(c) pogoji, pod katerimi se izdajajo uvozna dovoljenja, in njihovim časom veljavnosti.

Člen 30

1. Kadar sporazum, sklenjen v skladu s členom 300 Pogodbe, predvideva celotno ali delno upravljanje s carinskim kontingentom, ki ga je tretja država odprla za izdelke, omenjene v členu 1, se metoda upravljanja, ki naj se uporablja in podrobna pravila v zvezi z njo sprejmejo v skladu s postopkom, predvidenim v členu 42.

2. Kontingente je mogoče dodeljevati z uporabo ene od naslednjih metod ali njihove kombinacije:

- vrstni red vlaganja prošenj (po načelu "prvi pride, prvi melje"),

- porazdelitev v sorazmerju z zahtevano količino ob vložitvi prošenj (z uporabo metode "istočasna proučitev"),

- upoštevanje tradicionalnih tokov trgovanja (z uporabo metode "tradicionalni uvozniki/novi prišleki").

Sme se sprejeti druge ustrezne metode, še posebej tiste, ki jamčijo polno uporabo možnosti, ki so na voljo po določenem kontingentu.

Izogibati se morajo diskriminaciji med vpletenimi subjekti.

Člen 31

1. V potrebnem obsegu, ki omogoča, da se izdelki, navedeni v členu 1, izvažajo brez nadaljnje predelave ali v obliki blaga, navedenega v Prilogi II, če gre za izdelke, navedene v členu 1(a), (b), (c), (d), (e) in (g) na podlagi cen za te izdelke v svetovnem trgovanju in v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se lahko razliko med temi cenami in cenami v Skupnosti pokrije z izvoznimi nadomestili.

Izvozna nadomestila za izdelke, navedene v členu 1, v obliki blaga, navedenega v Prilogi II, ne smejo biti višja od tistih, ki se uporabljajo za take izdelke, izvožene brez nadaljnje predelave.

2. Metoda, ki se sprejme za dodelitev količin, ki se smejo izvoziti z nadomestilom, je metoda, ki:

(a) je najprimernejša za vrsto izdelka in položaj na zadevnem trgu in dopušča najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov, pri čemer se upošteva učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, ne da bi seveda ustvarjali diskriminacije med velikimi in malimi subjekti;

(b) je za subjekte administrativno najugodnejša, pri čemer se upošteva administrativne zahteve;

(c) preprečuje diskriminacijo med temi subjekti.

3. Nadomestila so za vso Skupnost enaka.

Lahko se razlikujejo glede na namembni kraj, kadar je to potrebno zaradi položaja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev določenih trgov.

Nadomestila določi Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42. Nadomestila se lahko določijo:

(a) v rednih časovnih obdobjih;

(b) z razpisom za zbiranje ponudb za izdelke, za katere je bil ta postopek v preteklosti omogočen.

Razen kjer je to določeno z razpisom, se mora seznam izdelkov, za katere se odobri izvozno nadomestilo in znesek tega nadomestila določiti vsaj enkrat na vsake štiri tedne. Znesek nadomestila seveda lahko ostaja na isti ravni več kot štiri tedne in ga sme, kadar je to potrebno, v obdobju posredovanja Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo prilagoditi. Vendar se lahko za izdelke, navedene v členu 1 in izvožene v obliki blaga, navedenega v Prilogi II te uredbe, nadomestilo določi v skladu z drugim razporedom, določenim po postopku, omenjenemu v členu 16 Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 [22].

4. Ko se za izdelke, navedene v členu 1 in izvožene brez nadaljnje predelave, določa nadomestila, se upošteva naslednje:

(a) obstoječi položaj in prihodnja gibanja:

- cen in razpoložljivosti mleka in mlečnih izdelkov na trgu Skupnosti,

- cen mleka in mlečnih izdelkov na svetovnem trgu;

(b) najugodnejše tržne in prevozne stroške od trgov Skupnosti do pristanišč Skupnosti ali drugih krajev izvoza skupaj s stroški pošiljanja v namembne države; povpraševanje na trgu Skupnosti;

(c) cilje skupne tržne ureditve za mleko in mlečne izdelke, ki naj zagotovijo uravnotežen položaj in naraven razvoj v zvezi s cenami in trgovanjem na teh trgih;

(d) omejitve, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe;

(e) pomembnost izogibanja motnjam na trgu Skupnosti;

(f) gospodarski vidik predlaganega izvoza.

Še posebej je treba upoštevati potrebo po vzpostavitvi ravnotežja med uporabo osnovnih kmetijskih izdelkov Skupnosti za izvoz v tretje države kot predelanega blaga in uporabo izdelkov iz teh držav, sprejetih za uvoz na dodelavo.

5. za izdelke, omenjene v členu 1 in kot take izvožene:

(a) se cene v Skupnosti, omenjene v prvem odstavku, določijo ob upoštevanju prevladujočih cen, ki se izkažejo za najugodnejše v zvezi z izvozom;

(b) se cene na svetovnem trgu, omenjene v odstavku 1, določijo še posebej ob upoštevanju:

- cen na trgih tretjih držav,

- najugodnejših cen v namembnih tretjih državah za uvoz iz tretjih držav,

- cene proizvajalcev, zabeležene v tretjih državah izvoznicah, pri čemer se, kjer ustreza, upoštevajo subvencije, ki jih te države odobrijo,

- ponudbene cene fco meja (prosto na meji).

6. Nadomestila se odobrijo za izdelke, omenjene v prvem odstavku in kot take izvožene, samo ob vlogi za ustrezno izvozno dovoljenje in njegovi predložitvi.

7. Nadomestilo, ki velja za izvoz izdelkov, navedenih v členu 1 in kot takih izvoženih, je tisto, ki se uporablja na dan vloge za dovoljenje ter v primeru diferenciranega nadomestila, tisto, ki se na isti dan uporablja za:

(a) namembni kraj, naveden v dovoljenju, ali, kjer je to primerno;

(b) dejanski namembni kraj, če se razlikuje od namembnega kraja, navedenega v dovoljenju. V tem primeru uporabljeni znesek ne sme presegati zneska, ki se uporablja za namembni kraj, naveden v dovoljenju.

Za preprečevanje zlorabe prožnosti, predvidene v tem odstavku, se sme sprejeti ustrezne ukrepe.

8. Sme se predpisati, da odstavka 6 in 7 veljata za izdelke, navedene v členu 1 in izvožene v obliki blaga, navedenega v Prilogi II, v skladu s postopkom, predpisanim v členu 16 Uredbe (ES) št. 3448/93.

9. V primeru izdelkov, navedenih v členu 1, za katere se plačuje nadomestilo po postopkih pomoči v hrani v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, se lahko odstopi od šestega in sedmega odstavka.

10. Nadomestilo se izplača po dokazu, da:

- so izdelki po poreklu iz Skupnosti,

- so bili izdelki izvoženi iz Skupnosti, in

- so v primeru diferenciranega nadomestila izdelki dosegli namembni kraj, naveden v dovoljenju ali drug namembni kraj, za katerega je bilo določeno nadomestilo, brez vpliva na odstavek 7(b). Izjeme od tega pravila so mogoče v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, pod pogojem, da se predpiše pogoje, ki dajejo enakovredna jamstva.

11. Kadar ni izjeme, odobrene v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, se, brez vpliva na prvo alineo odstavka 10, ne odobri izvozna nadomestila za izdelke, ki se uvažajo iz tretjih držav in ponovno izvažajo v tretje države.

12. V zvezi z izdelki, navedenimi v členu 1 in izvoženimi v obliki blaga, navedenega v Prilogi II k tej uredbi, se odstavka 10 in 11 uporabljata samo za blago, ki sodi v naslednje tarifne oznake KN:

- 04052030 (mlečni namazi z vsebnostjo maščob med 60 in 75 %),

- 18069060 do 18069090 (določeni izdelki, ki vsebujejo kakav),

- 1901 (določeni živilski pripravki iz moke itd.),

- 21069098 (določeni živilski pripravki, ki niso opredeljeni drugje).

z visoko vsebnostjo mlečnega izdelka.

13. Upoštevanje omejitev količin, ki izhaja iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se zagotovi na podlagi izvoznih potrdil, izdanih za referenčna obdobja, ki so v njih predvidena in veljajo za te izdelke. Ob upoštevanju izpolnjevanja obveznosti po sporazumu o kmetijstvu zaključitev referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

14. Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno z ukrepi za ponovno porazdelitev nedodeljenih ali neporabljenih količin, ki jih je moč izvoziti, sprejme Komisija v skladu s postopkom, 11 predpisanim v členu 42. Vendar se podrobna pravila za uporabo odstavkov 8, 10, in 12, za izdelke, omenjene v členu 1 in izvožene v obliki blaga, navedenega v Prilogi II k tej uredbi, sprejme v skladu s postopkom, predpisanim v členu 16 Uredbe (ES) št. 3448/93.

Člen 32

1. V obsegu, potrebnem za pravilno delovanje skupne tržne ureditve za mleko in mlečne izdelke lahko Svet, na predlog Komisije, s kvalificirano večino, v posebnih primerih v celoti ali deloma prepove uvoz blaga na dodelavo za izdelke, navedene v členu 1, ki so namenjeni proizvodnji izdelkov, navedenih v istem členu ali blaga, navedenega v Prilogi II k tej uredbi.

2. Če pride do položaja, omenjenega v odstavku 1 z izjemno nujo in je trg Skupnosti moten ali pa lahko pride do motenj zaradi uvoza blaga na dodelavo, Komisija, z odstopanjem od odstavka 1, na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih; Svet in države članice se morajo o teh ukrepih, ki ne veljajo več kot za šest mesecev in so takoj veljavni, obvestiti. Če Komisija prejme zahtevo države članice, o njej odloči v enem tednu po prejemu zahteve.

3. Ukrepe o katerih odloča Komisija lahko država članica napoti na Svet v enem tednu od dneva, ko je bila o njih obveščena. Svet sme odločbo Komisije potrditi, spremeniti ali razveljaviti.

Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, velja, da je odločba Komisije razveljavljena.

Člen 33

1. Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za določanje tarife izdelkov, zajetih v tej uredbi; carinska nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe se vključi v enotno carinsko tarifo.

2. Razen kadar je drugače urejeno s to uredbo ali v določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedana:

- odmera vsakršnih dajatev z enakovrednim učinkom kot carinske dajatve,

- uporaba vsakršne količinske omejitve ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

Člen 34

1. Kadar za enega ali več izdelkov, navedenih v členu 1, cena fco meja znatno presega raven cen Skupnosti in se bo ta položaj verjetno nadaljeval ter s tem moti trg Skupnosti ali mu z motnjami grozi, se sme sprejeti ukrepe, predvidene v petem odstavku.

2. Do znatnega preseganja v smislu prvega odstavka pride, ko cena fco meja za več kot 15 % presega intervencijsko ceno, določeno za nek izdelek, ali pri izdelkih, za katere ni intervencijske cene, ceno, ki izhaja iz intervencijske cene in se določi v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, ob upoštevanju narave in sestave določenega izdelka.

3. Položaj, ko cena fco meja znatno presega raven cen, se bo verjetno nadaljeval, ko pride do neravnotežja med dobavo in povpraševanjem in je verjetno, da se bo to neravnotežje nadaljevalo glede na predvidljiva gibanja v proizvodnji in tržnih cenah.

4. Trg Skupnosti je moten ali pa mu motnje grozijo zaradi razmer omenjenih v tem členu, ko visoka raven cen v mednarodni trgovini:

- ovira uvoz mlečnih izdelkov v Skupnost, ali

- povzroča, da mlečni izdelki odhajajo iz Skupnosti,

tako da v Skupnosti varnost dobave ni več zagotovljena ali pa grozi, da ne bo več zagotovljena.

5. Kadar so izpolnjeni pogoji, navedeni v odstavkih 1 do 4, se lahko odloči o popolni ali delni opustiti uvoznih dajatev in/ali pobiranju izvoznih dajatev v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42. Podrobna pravila za uporabo tega člena po potrebi sprejme Komisija v skladu z istim postopkom.

Člen 35

1. Če je zaradi uvoza ali izvoza prizadet trg Skupnosti enega ali več izdelkov, navedenih v členu 1, ali mu grozijo resne motnje, ki lahko ogrozijo dosego ciljev, določenih v členu 33 Pogodbe, se lahko v trgovini s tretjimi državami uporabijo ustrezni ukrepi, dokler te motnje ali grožnje motenj ne prenehajo.

Svet, na predlog Komisije, s kvalificirano večino sprejme splošna pravila za uporabo tega odstavka ter opredeli primere in meje, v katerih lahko države članice sprejmejo zaščitne ukrepe.

2. Če pride do razmer, omenjenih v odstavku 1, Komisija na zahtevo države članice ali na svojo pobudo odloča o potrebnih ukrepih; države članice se o teh ukrepih, ki veljajo takoj, obvesti. Če Komisija prejme zahtevo države članice, o njej odloči v treh delovnih dneh po prejemu zahteve.

3. Ukrepe, o katerih odloča Komisija, lahko katerakoli država članica v treh delovnih dneh potem, ko je bila o njih obveščena, napoti na Svet. Svet se mora nemudoma sestati. S kvalificirano večino lahko ukrep spremeni ali razveljavi v enem mesecu od dneva, ko je bil napoten na Svet.

4. Ta člen se uporablja ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300(2) Pogodbe.

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 36

Da bi upoštevali omejitve prostega pretoka, ki lahko nastopijo zaradi uporabe ukrepov boja proti širjenju živalskih bolezni, se lahko sprejmejo izjemni ukrepi za podporo trgu, prizadetemu zaradi teh omejitev, v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42. Ti ukrepi so lahko sprejeti le, če in za toliko časa, kot je nujno potrebno v podporo temu trgu.

Člen 37

Razen, če je tako določeno s to uredbo, veljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe za proizvodnjo in trgovino z izdelki, navedenimi v členu 1.

Člen 38

1. Ob upoštevanju določb člena 87(2) Pogodbe je pomoč, katere znesek je določen na osnovi cene ali količine izdelkov, navedenih v členu 1, prepovedana.

2. Državni ukrepi, ki dovoljujejo izenačevanje med cenami izdelkov, navedenih v členu 1, so prav tako prepovedani.

Člen 39

Brez vpliva na uporabo členov 87, 88 in 89 Pogodbe, sme država članica predpisati promocijsko dajatev za svoje proizvajalce mleka v zvezi s trženimi količinami mleka ali ekvivalenta mleka, da bi financirale ukrepe za pospeševanje porabe v Skupnosti, razširitev trgov mleka in mlečnih izdelkov in izboljšanje kakovosti.

Člen 40

Države članice in Komisija si morajo medsebojno sporočati informacije, potrebne za uresničevanje te uredbe. Pravila za sporočanje in širjenje teh informacij sprejme Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42.

Člen 41

Vzpostavi se Upravljalni odbor za mleko in mlečne izdelke (v nadaljevanju "Odbor"), sestavljen iz predstavnikov držav članic in pod predsedstvom predstavnika Komisije.

Člen 42

1. Kjer je treba slediti postopku, predpisanemu v tem členu, predsednik napoti zadevo na Odbor na svojo pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije Odboru preda osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik v skladu z nujnostjo zadeve. Mnenje se v primeru sklepov, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije poda z večino, predpisano v členu 205(2) Pogodbe. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se ponderirajo na način, določen v istem členu. Predsednik ne sme glasovati.

3. Komisija sprejme ukrepe, ki veljajo takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora, jih mora Komisija takoj sporočiti Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži uporabo ukrepov o katerih je odločila za ne več kot en mesec od dneva tega sporočila.

Svet lahko s kvalificirano večino v enem mesecu sprejme drugačen sklep.

Člen 43

Odbor lahko prouči vsako drugo vprašanje, ki ga nanj napoti njegov predsednik na svojo pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

Člen 44

Ta uredba se uporablja tako, da se istočasno primerno upošteva cilje, določene v členih 33 in 131 Pogodbe.

Člen 45

Uredba (ES) št. 1258/2000 in določbe, sprejete za njeno uresničevanje, veljajo za izdelke, navedene v členu 1.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 46

1. S tem se razveljavijo uredbe (EGS) št. 804/68, št. 986/68, št. 987/68, št. 508/71, št. 1422/78, št. 1723/81, št. 2990/82, št. 1842/83, št. 865/84 in št. 777/87.

2. Navedbe Uredbe (EGS) št. 804/68 se razlagajo kot navedbe te uredbe in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 47

Komisija v skladu s postopkom, predpisanim v členu 42, sprejme:

- ukrepe, potrebne za lažji prehod z ureditev, predvidenih v Uredbi (EGS) št. 804/68, na ureditve, ki jih določa ta uredba,

- ukrepe, potrebne za razreševanje posebnih praktičnih problemov. Ti ukrepi - če so ustrezno utemeljeni - lahko odstopajo od določenih delov te uredbe.

Člen 48

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. maja 1999

Za Svet

Predsednik

K.- H. Funke

[1] OJ C 170, 4.6.1988, str. 38.

[2] Mnenje, podano 6. maja 1999 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] OJ C 407, 28.12.1998, str. 203.

[4] OJ C 93, 6.4.1999, str. 1.

[5] OJ C 401, 22.12.1998, str. 3.

[6] OJ L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z uredbo Komisije (ES) št. 1256/1999 (glej stran 73 tega Uradnega lista).

[7] OJ L 336, 23.12.1994, str. 22.

[8] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[9] OJ L 148, 27.6.1968, str. 13. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1587/96 (OJ L 206, 16.8.1996, str. 21).

[10] OJ L 169, 18.7.1968, str. 4. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1802/95 (OJ L 174, 26.7.1995, str. 31).

[11] OJ L št. 169, 18.7.1968, str. 6. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1435/90 (OJ L 138, 31.5.1990, str. 8).

[12] OJ L 58, 11.3.1971, str. 1.

[13] OJ L 171, 28.6.1978, str. 14.

[14] OJ L 172, 30.6.1981, str. 14. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 863/84 (OJ L 90, 1.4.1984, str. 23).

[15] OJ L 314, 10.11.1982, str. 26. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2442/96 (OJ L 333, 21.12.1996, str. 1).

[16] OJ L 183, 7.7.1983, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1958/97 (OJ L 277, 10.10.1997, str. 1).

[17] OJ L 90, 1.4.1984, str. 25.

[18] OJ L 78, 20.3.1987, str. 10. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1634/91 (OJ L 150, 15.6.1991, str. 26).

[21] Glej stran 21 tega Uradnega lista.

[22] OJ L 318, 20.12.1993, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DODATNA IZPLAČILA: GLOBALNI ZNESKI, OMENJENI V ČLENU 17

(izraženi v mio EUR)

| 2005 | 2006 | 2007 in naslednja koledarska leta |

Belgija | 8,6 | 17,1 | 25,7 |

Danska | 11,5 | 23,0 | 34,5 |

Nemčija | 72,0 | 144,0 | 216,0 |

Grčija | 1,6 | 3,3 | 4,9 |

Španija | 14,4 | 28,7 | 43,1 |

Francija | 62,6 | 125,3 | 187,9 |

Irska | 13,6 | 27,1 | 40,7 |

Italija | 25,7 | 51,3 | 77,0 |

Luksemburg | 0,7 | 1,4 | 2,1 |

Nizozemska | 28,6 | 57,2 | 85,8 |

Avstrija | 7,1 | 14,2 | 21,3 |

Portugalska | 4,8 | 9,7 | 14,5 |

Finska | 6,2 | 12,4 | 18,6 |

Švedska | 8,5 | 17,1 | 25,6 |

Združeno kraljestvo | 37,7 | 75,4 | 113,1 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Tarifna oznaka KN | Opis blaga |

04031051 do 99 in04039071 do 99 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kisano mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih, aromatizirani ali z dodanim sadjem ali kakavom |

ex0405 | Maslo in druge maščobe in olja, ki izhajajo iz mleka; mlečni namazi: |

040520 | – Mlečni namazi |

04052010 | – – z vsebnostjo maščobe 39 utežnih odstotkov ali več, vendar manj kot 60 utežnih odstotkov |

04052030 | – – – z vsebnostjo maščobe 60 utežnih odstotkov ali več, vendar ne več kot 75 utežnih odstotkov |

ex1517 | Margarina; jedilne mešanice ali pripravki živalskih ali rastlinskih maščob ali olj ali frakcij različnih maščob ali olj iz tega poglavja, razen jedilnih maščob ali olj ali njihovih frakcij tarifne oznake KN št. 1516 |

151710 | – Margarina brez tekoče margarine: |

15171010 | – – ki vsebuje več kot 10 utežnih odstotkov, vendar ne več kot 15 utežnih odstotkov mlečnih maščob |

151790 | – drugo: |

15179010 | – – ki vsebuje več kot 10 utežnih odstotkov, vendar ne več kot 15 utežnih odstotkov mlečnih ma |

ex1702 | Laktoza in laktozni sirup |

17021100 | – – z 99 ali več utežnih odstotkov laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, izračunane na suhi snovi |

ex1704 | Slaščice iz sladkorja (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava: |

ex170490 | – drugo, brez ekstrakta likviricije (sladke korenine), ki vsebuje več kot 10 utežnih odstotkov saharoze, vendar ne vsebuje drugih dodanih snovi |

ex1806 | Čokolada in drugi živilski pripravki, ki vsebujejo kakav, brez kakava v prahu, sladkanega samo z dodatkom saharoze iz tarifne oznake KN 180610 |

ex1901 | Sladni ekstrakt; živilski pripravki iz moke, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta brez kakava ali z manj kot 40 utežnih odstotkov kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso drugje navedeni in ne zajeti; živilski pripravki iz blaga tarifnih oznak KN 0401 do 0404, brez kakava ali z manj kot 5 utežnih odstotkov kakava preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso drugje navedeni in ne zajeti: |

19011000 | – Pripravki za dojenčke, pakirani za prodajo na drobno |

19012000 | – Mešanice in testo za pripravo pekovskih izdelkov iz tarifne oznake KN 1905 |

190190 | – drugo: |

| – – drugo: |

19019091 | – – – ki ne vsebuje mlečne maščobe, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebuje manj kot 1,5 % mlečne maščobe, manj kot 5 % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem) ali izoglukoze, manj kot 5 % glukoze ali škroba, razen živilski pripravki v prahu iz blaga iz tarifnih oznak KN 0401 do 0404) |

19019099 | – – – drugo |

ex1902 | Testenine, kuhane ali ne, polnjene ali ne (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljeni ali ne: |

| – Testenine, nekuhane, nepolnjene in ne drugače pripravljene: |

190219 | – – drugo |

190220 | – polnjene testenine, kuhane ali ne, drugače pripravljene ali ne: |

| – – drugo: |

19022091 | – – – Kuhane |

19022099 | – – – drugo |

190230 | – druge testenine |

190240 | – Kuskus |

19024090 | – – drugo |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (na primer, koruzni kosmiči); žita (razen koruze) v zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso drugje navedena ali zajeta |

1905 | Kruh, pecivo, kolači, biskviti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati, rižev papir in podobni izdelki: |

19051000 | – Hrustljavi kruh |

190520 | – Ingverjev kruh in podobni izdelki |

190530 | – Sladki biskviti; vaflji in oblati |

190540 | – Prepečenec, toast in podobni toast izdelki |

192590 | – drugo: |

| – – drugo: |

19059040 | – – – Vaflji in oblati z vsebnostjo vode, ki presega 10 utežnih odstotkov |

19059045 | – – – Biskviti |

19059055 | – – – izdelki, dobljeni s stiskanjem ali vlečenjem, začinjeni ali soljeni |

19059060 | – – – – z dodanimi sladili |

19059090 | – – – – drugo |

ex2004 | Druge vrtnine, konzervirane drugače kot s kisom ali ocetno kislino, zamrznjene, razen izdelkov iz poglavja št. 2006: |

200410 | – Krompir: |

| – – drugo: |

20041091 | – – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex2005 | Druge vrtnine, konzervirane drugače kot s kisom ali ocetno kislino, nezamrznjene, razen izdelkov iz poglavja št. 2006: |

200520 | – Krompir: |

20052010 | – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev |

ex2008 | Sadje, lupinasto sadje in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali alkoholom ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti drugje: |

| – Lupinasto sadje, arašidi in druga semena, pomešani med seboj ali ne: |

200811 | – – Arašidi: |

20081110 | – – – Kikirikijevo maslo |

210500 | Sladoled in druga ledena živila, s kakavom ali brez |

ex2106 | Živilski pripravki, ki niso drugje navedeni ali zajeti, brez sestavljenih alkoholnih pripravkov, ki sodijo v tarifno oznako KN 21069020, in aromatiziranih ali obarvanih sladkornih sirupov, ki sodijo v tarifne oznake KN 21069030, 21069051, 21069055 in 21069059 |

ex2202 | Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane, in druge brezalkoholne pijače, ki ne vključujejo sadnih in zelenjavnih sokov iz tarifne oznake KN 2009: |

220290 | – drugo: |

| – – drugo, ki vsebujejo maščobe, dobljene iz izdelkov iz tarifne oznake KN 0401 do 0404: |

22029091 | – – – manj kot 0,2 utežnega odstotka |

22029095 | – – – 0,2 utežnega odstotka ali več, vendar manj kot 2 utežna odstotka |

22029099 | – – – 2 utežna odstotka ali več |

ex2208 | Nedenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji ali druge žgane pijače: |

220870 | – Likerji in krepilne pijače |

220890 | – drugo: |

| – – druga žganja in žgane pijače, v posodah, ki držijo: |

| – – – dva litra ali manj: |

| – – – – drugo: |

22089069 | – – – – – druge žgane pijače |

| – – – več kot dva litra: |

22089078 | – – – – druge žgane pijače |

ex3302 | Mešanice dišavnih snovi in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi pripravki na osnovi dišavnih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

330210 | – ki se uporabljajo v živilski industriji ali industriji pijač: |

| – – ki se uporabljajo v industriji pijač: |

33021029 | – – – – – drugo |

3501 | Kazeini, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila |

ex3502 | Albumini,albuminati in drugi albuminski derivati: |

350220 | – Mlečni albumin,vključno s koncentrati dveh ali več sirotkinih beljakovin: |

| – – drugo |

35022091 | – – – posušen (na primer v lističih, luskah, kosmičih, prahu) |

35022099 | – – – drugo |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (EGS) št. 804/68 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3(1) in (2) | Člen 3(1) |

Člen 3(3) | - |

Člen 3 (4) | Člen 3(2) |

Člen 4 | - |

Člen 5 | Člen 4(1) |

Člen 5a | - |

Člen 5c | Člen 5 |

Člen 6(2) | Člen 6(3) |

Člen 6(3) | Člen 6(4) |

Člen 6(4) | Člen 6(5) |

Člen 6(6) | Člen 10 |

Člen 7(1) | Člen 7(1) |

Člen 7(2) | Člen 7(3) |

Člen 7(3), prvi pododstavek | Člen 7(4), prvi pododstavek |

Člen 7(3), četrti pododstavek | Člen 7(4), drugi pododstavek |

Člen 7(4) | Člen 7(5) |

Člen 7(5) | Člen 10 |

Člen 7a | - |

Člen 8(1) do (3) | Člen 8(1) do (3) |

Člen 8(4) | Člen 10 |

Člen 9(3) | Člen 10 |

Člen 10(1) | Člen 11(1) |

Člen 10(2) | - |

Člen 10(3) | Člen 15 |

Člen 11(1) | Člen 12(1) |

Člen 11(2) | - |

Člen 11(3) | Člen 15 |

Člen 12(3) | Člen 15 |

Člen 13 | Člen 26 |

Člen 14 | Člen 27 |

Člen 15 | Člen 28 |

Člen 16 | Člen 29 |

Člen 16a | Člen 30 |

Člen 17 | Člen 31 |

Člen 18 | Člen 32 |

Člen 19 | Člen 33 |

Člen 20 | Člen 34 |

Člen 21 | Člen 35 |

Člen 22 | - |

Člen 22a | Člen 36 |

Člen 23 | Člen 37 |

Člen 24 | Člen 38 |

Člen 24a | Člen 39 |

Člen 25 | - |

Člen 26(1) in (2) | Člen 14(1) in (2) |

Člen 26(4) | Člen 15 |

Člen 26(5) | - |

Člen 28 | Člen 40 |

Člen 29(1) | Člen 41 |

Člen 29(2) | - |

Člen 30 | Člen 42 |

Člen 31 | Člen 43 |

Člen 32 | - |

Člen 33 | Člen 44 |

Člen 34 | Člen 45 |

Člen 35 | - |

Člen 36 | - |

Člen 37(1) | Člen 48 |

Priloga | Priloga II |

--------------------------------------------------