31995L0053

Direktiva Sveta 95/53/ES

z dne 25. oktobra 1995

o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 43,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker zavzema prehrana živali zelo pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti;

ker določitev načel izvajanja uradnega nadzora prehrane živali na ravni Skupnosti prispeva k varstvu zdravja živali, ljudi in okolja, k zagotovitvi poštenega trgovinskega poslovanja in varovanju interesov potrošnikov;

ker je treba določiti pravila za izvajanje uradnega nadzora krme zaradi širokega izbora uporabljenih izdelkov, velikega obsega pošiljk blaga na trgu, mešane oblike sektorja in zlasti zaradi potrebe po zagotovitvi obojega, neoporečnosti krme za živali in kakovosti živil;

ker morajo za dosego želenega cilja pravila iz te direktive zajemati vse izdelke in snovi, ki se uporabljajo v prehrani živali v Skupnosti; ker je treba zato izvajati nadzor nad uvoženimi izdelki ali izdelki, ki so v prostem prometu v Skupnosti;

ker izraz "pristojni organ" ne izključuje držav članic od delegiranja delne ali celotne pristojnosti tega organa pri izvajanju uradnega nadzora na področju prehrane živali, če se pregledi še naprej izvajajo pod njegovim nadzorom;

ker se mora nadzor zaradi učinkovitosti izvajati redno; ker ne sme biti omejen s predmetom, stopnjo ali časom izvajanja; ker se mora izvajati v kar najprimernejših oblikah, da se zagotovi njegova učinkovitost;

ker je zaradi preprečevanja izogibanja pregledom treba zagotoviti, da države članice ne izključijo izdelka iz ustreznega pregleda zato, ker je namenjen izvozu iz Skupnosti;

ker je treba za izdelke iz tretjih držav opraviti naključno kontrolo dokumentov in identitete ob vstopu na ozemlje Skupnosti;

ker morajo imeti države članice možnost, da ne glede na določbe drugih ustreznih predpisov Skupnosti, predvsem direktiv 90/675/EGS [4] in 92/118/EGS [5] o veterinarskih pregledih in zahtevah glede zdravja živali in javnega zdravja, opredelijo točke vstopa v državo in tako zagotovijo uspešno vodenje pregledov uvoženih izdelkov;

ker je treba določiti načela izvajanja in nadaljnje ukrepe fizičnega pregleda blaga, ki ga opravljajo pristojni organi;

ker je treba pri trgovini znotraj Skupnosti dati poudarek pregledom na kraju izvora; ker se lahko zaradi suma, da gre za nepravilnosti, pregled izjemoma opravi med prevozom blaga ali na namembnem kraju;

ker ta rešitev zahteva večje zaupanje v nadzor, ki ga izvaja država članica pošiljateljica; ker mora država članica pošiljateljica zagotoviti ustrezno izvajanje nadzora;

ker je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, če se pri pregledu ugotovi nepravilnost pošiljke;

ker mora država članica pošiljateljica zaradi učinkovitosti zagotoviti skladnost izdelkov s predpisi Skupnosti; ker mora imeti Komisija ob kršitvah v sodelovanju z udeleženimi državami možnost ukrepati predvsem z ogledi na kraju samem in z uvedbo ustreznih ukrepov;

ker je treba v skladu z Direktivo Sveta 70/373/EGS [6] vse metode vzorčenja in analitične metode, potrebne za izvajanje uradnih pregledov krme, sprejeti na ravni Skupnosti;

ker je kljub temu, da podjetja ne bi smela imeti pravice nasprotovati nadzoru, treba ohraniti njihove zakonite pravice, predvsem do proizvodne tajnosti in do pravnih sredstev;

ker se lahko organi, odgovorni za nadzor, od ene do druge države članice razlikujejo; ker je zato zaželeno, da se v vsaki državi članici objavi seznam pristojnih organov na tem področju z opredelitvijo območij, za katera so pooblaščeni, in laboratorijev, ki smejo v zvezi s tem nadzorom opravljati analize;

ker je za dobro delovanje notranjega trga treba izdelati usklajene programe na ravni Skupnosti, čeprav je sestavljanje seznamov pregledov naloženo predvsem državam članicam;

ker je treba Komisiji poveriti sprejemanje ukrepov v zvezi z izvajanjem te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

1. Ta direktiva določa načela, ki urejajo izvajanje uradnega nadzora na področju prehrane živali.

2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v bolj specifične predpise Skupnosti, predvsem carinske in veterinarske.

Člen 2

1. V tej direktivi veljajo naslednje definicije:

(a) "uradni nadzor na področju prehrane živali", v nadaljevanju "nadzor", je pregled pristojnega organa zaradi preverjanja skladnosti z določbami Skupnosti iz:

- Direktive Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi [7],

- Direktive Sveta 74/63/EGS z dne 17. decembra 1973 o določitvi najvišje dovoljene vsebnosti nezaželenih snovi in izdelkov v krmi [8],

- Direktive Sveta 77/101/EGS z dne 23. novembra 1976 o trženju čistih krmil [9],

- Direktive Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic [10],

- Direktive Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih izdelkih, uporabljenih v prehrani živali [11],

- Direktive Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi, namenjeni posebni prehrani [12], in

- vseh drugih predpisov s področja prehrane živali, ki določajo izvajanje uradnega nadzora v skladu z določbami te direktive;

(b) "pregled dokumentov" pomeni preverjanje dokumentov, ki spremljajo izdelek, ali kakršnih koli drugih podatkov na izdelku;

(c) "preverjanje identitete" pomeni preverjanje skladnosti dokumentov, oznak in izdelkov na podlagi ogleda;

(d) "fizični pregled" pomeni pregled izdelka samega, vključno z vzorčenjem in laboratorijskim preizkušanjem, kjer je to primerno;

(e) "izdelek" pomeni krmo in vse snovi, uporabljene v prehrani živali;

(f) "pristojni organ" pomeni organ države članice, odgovoren za izvajanje uradnega nadzora na področju prehrane živali;

(g) "obrat" pomeni vsak obrat, ki proizvaja ali izdeluje proizvod, ali obrat, ki na vmesni stopnji pred trženjem hrani ta proizvod ali ga trži;

(h) "trženje" pomeni hranjenje izdelka zaradi prodaje, drugih oblik brezplačne oddaje ali oddaje proti plačilu tretjim ter prodajo in druge oblike oddaje same.

2. Definicije pravnih predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na področje prehrane živali, se uporabljajo, kjer je primerno.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvajanje nadzora v skladu s to direktivo.

2. Države članice ne izključijo izdelka iz ustreznega nadzora zato, ker je namenjen izvozu.

Člen 4

1. Nadzor se izvaja:

(a) v rednih časovnih presledkih;

(b) ob sumu nepravilnosti;

(c) skladno z zaželenim ciljem ter zlasti z upoštevanjem tveganja in pridobljenih izkušenj.

2. Nadzor zajema vse stopnje proizvodnje in izdelave, vmesne stopnje pred trženjem, vključno z uvozom, in uporabo izdelkov.

Pristojni organ mora izbrati najustreznejšo stopnjo ali stopnje za predvideni namen pregleda.

3. Nadzor se praviloma izvaja brez predhodnega opozorila.

4. Nadzor zajema tudi uporabo, ki je v zvezi s prehrano živali prepovedana.

POGLAVJE II

UVOZ IZ TRETJIH DRŽAV

Člen 5

Države članice ne glede na člen 4(1) sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da za vsako serijo izdelkov, ob vstopu na carinsko območje Skupnosti, pristojni organi opravijo pregled dokumentov in naključni pregled identitete ter tako preverijo:

- vrsto izdelkov,

- njihov izvor,

- njihovo geografsko namembnost,

in tako določijo, kateri carinski postopek naj se uporabi.

Člen 6

Države članice lahko zaradi pregledov, predvidenih v členu 5, na svojem ozemlju določijo posebne točke vstopa v državo za različne vrste izdelkov.

Z istim namenom lahko zahtevajo, da so obveščene o prispetju izdelkov na določeno točko vstopa.

Člen 7

Države članice na podlagi naključnih fizičnih pregledov zagotovijo ustreznost izdelkov, preden jih dajo v prosti promet.

Člen 8

1. Kjer se s pregledi odkrije, da izdelki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, država članica prepove njihov vstop ali trženje in odredi, da se odpošljejo iz Skupnosti; država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o zavrnitvi izdelkov in navede ugotovljene kršitve.

2. Država članica ne glede na odstavek 1 in pod pogoji, ki jih določi pristojni organ, lahko uvede enega izmed naslednjih ukrepov:

- uskladitev izdelkov z zahtevami v določenem roku,

- dekontaminacijo, kjer je to primerno,

- drugo ustrezno obdelavo,

- uporabo v druge namene ali

- uničenje izdelkov.

Države članice zagotovijo, da ukrepi iz prvega pododstavka ne povzročajo nobenih negativnih učinkov na zdravje ljudi in živali ali na okolje.

3. Stroške za ukrepe, uvedene v skladu z odstavkoma 1 in 2, krije imetnik dovoljenja ali njegov zastopnik.

Člen 9

1. Če se izdelki ne tržijo na ozemlju države članice, ki opravi preglede iz člena 5 in, če je primerno, fizični pregled, ta država zadevni osebi izda dokument, iz katerega so razvidni vrsta in rezultati opravljenih pregledov. Trgovinski dokumenti se navezujejo na ta dokument.

Vendar to ne vpliva na pravico namembne države članice, da na izdelkih ne opravi naključnih pregledov.

2. Do 30. aprila 1998 se v skladu s postopkom iz člena 23 sprejmejo standardni dokument in po potrebi natančni predpisi za izvajanje odstavka 1.

POGLAVJE III

BLAGOVNI PROMET V SKUPNOSTI

Člen 10

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izdelki za drugo državo članico nadzorujejo enako skrbno kakor tisti, ki so namenjeni trženju na njihovem ozemlju.

O d d e l e k 1

Pregledi na kraju izvora

Člen 11

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi opravijo preglede obratov in tako zagotovijo njihovo ustreznost zahtevam, določenim v predpisih Skupnosti, ter da izdelki, namenjeni prodaji, izpolnjujejo zahteve Skupnosti.

2. Če obstaja sum neizpolnjevanja zahtev, pristojni organ opravi potrebne preglede in ob potrditvi suma uvede ustrezne ukrepe.

O d d e l e k 2

Pregledi na namembnem kraju

Člen 12

1. Pristojni organ namembne države članice lahko na namembnem kraju na podlagi nediskriminacijskih naključnih pregledov preveri skladnost izdelkov z določbami iz člena 2(1)(a).

2. Če ima pristojni organ tranzitne države članice ali namembne drave članice podatke, iz katerih lahko domneva, da gre za kršitev, se pregled lahko opravi med prevozom izdelkov po njenem ozemlju.

Člen 13

1. Če država članica pri pregledu pošiljke na namembnem kraju ali med prevozom ugotovi, da izdelki niso v skladu z določbami iz člena 2(1)(a), sprejme ustrezne ukrepe in od pošiljatelja, prejemnika ali drugega upravičenca zahteva, da pod pogoji, ki jih določi pristojni organ, izvede enega izmed naslednjih ukrepov:

- uskladitev izdelkov z zahtevami v določenem roku,

- dekontaminacijo, kjer je primerna,

- drugo ustrezno obdelavo,

- uporabo v druge namene,

- ponovno odpremo v državo izvora, potem ko obvesti pristojni organ v državi izvornega obrata, ali

- uničenje izdelkov.

2. Stroške ukrepov, uvedenih v skladu z odstavkom 1, krije pošiljatelj ali kateri koli drug upravičenec, po potrebi tudi prejemnik.

O d d e l e k 3

Sodelovanje ob kršitvah

Člen 14

Če se izdelki uničijo, uporabijo v druge namene, odpošljejo nazaj v državo izvora ali so dekontaminirani v skladu s členom 13(1), se namembna država članica nemudoma poveže z državo članico pošiljateljico. V drugih primerih se namembna država članica lahko poveže z državo članico pošiljateljico. Država članica pošiljateljica sprejme vse potrebne ukrepe in namembno državo članico obvesti o vrsti in rezultatih opravljenih pregledov, o sprejetih odločitvah in razlogih za te odločitve.

Če namembna država članica meni, da so ti ukrepi neustrezni, si obe državi članici skupaj prizadevata za izboljšanje položaja, po potrebi tudi s skupnim obiskom na kraju samem.

Kadar se s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 12, odkrije, da gre za ponavljajoče se kršitve, namembna država članica obvesti o tem Komisijo in druge države članice.

Člen 15

1. Komisija lahko na zahtevo namembne države članice ali na lastno pobudo glede na vrsto ugotovljene kršitve:

- v sodelovanju z udeleženo državo članico pošlje predstavnike v zadevni obrat,

- zahteva od države članice pošiljateljice, da poostri nadzor nad izdelki iz tega obrata.

2. Komisija obvesti udeležene države članice o svojih ugotovitvah.

Dokler niso znane ugotovitve Komisije, mora država članica pošiljateljica na zahtevo namembne države članice uvesti strožje preglede za izdelke iz zadevnega obrata.

Namembna država članica lahko sama poostri kontrolo izdelkov iz tega obrata.

3. Komisija lahko preveri položaj v odboru, opredeljenem v členu 23. V skladu s postopkom iz istega člena lahko sprejme potrebne odločitve, vključno z odločitvami o prometu izdelkov znotraj Skupnosti.

O d d e l e k 4

Nadzor na kmetijah

Člen 16

Države članice pristojnim organom zagotovijo dostop do krajev s kmetijsko proizvodnjo in tja, kjer izdelujejo ali uporabljajo kmetijske proizvode, zato da opravijo predvidene preglede.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

1. Države članice zagotovijo takšno izvajanje nadzora, da so zamude pri prevozu izdelkov kar najmanjše in da ne povzročajo neutemeljenih ovir pri trženju izdelkov.

2. Države članice določijo, da so organi, odgovorni za nadzor, zavezani k poklicni molčečnosti.

Člen 18

1. Če se vzamejo vzorci izdelkov zaradi analiz, sprejmejo države članice potrebne določbe:

- s katerimi zagotovijo, da so zadevne osebe upravičene do nasprotnega izvedenskega mnenja,

- s katerimi zagotovijo shranjevanje uradno zapečatenih referenčnih vzorcev.

2. Države članice izdelajo seznam laboratorijev, odgovornih za opravljanje analiz, in zagotovijo, da so izbrani na podlagi svoje usposobljenosti.

3. Države članice zagotovijo, da jemanje vzorcev in analiz poteka v skladu s predpisi Skupnosti.

Če predpisov in metod Skupnosti ni, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja nadzora:

- v skladu s standardi, priznanimi v mednarodnih organizacijah,

- če teh standardov ni, v skladu z znanstveno priznanimi nacionalnimi pravili, ki ustrezajo splošnim načelom Pogodbe.

4. Natančna pravila za izvajanje tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 23.

Člen 19

Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za popolno izvajanje vseh določb te direktive. Za kršitve teh ukrepov je treba predvideti kazni. Take kazni morajo biti učinkovite, primerne svojemu namenu in odvračilne.

Člen 20

Direktiva ne posega v pravna sredstva, ki se lahko vložijo zoper odločitve pristojnih organov in so predvidena v veljavnih pravnih predpisih držav članic.

Odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi ob kršitvi, in razlogi zanje se morajo sporočiti zadevnemu gospodarskemu subjektu ali njegovemu zastopniku.

Če gospodarski subjekt ali njegov zastopnik tako zahtevata, morata biti pisno obveščena o omenjenih odločitvah in razlogih skupaj s podrobnostmi o pravnih sredstvih, ki so jima na voljo v skladu z veljavnim pravnim redom države članice, ki opravlja kontrole, ter o veljavnih postopkih in rokih.

Člen 21

Vsaka država članica mora v enem letu po uveljavitvi te direktive Komisiji sporočiti:

- pristojni organ ali pristojne organe, njihovo teritorialno pristojnost in njihovo področje pristojnosti,

- laboratorij ali laboratorije v skladu s členom 18(2),

- po potrebi seznam točk vstopa v državo v skladu s členom 6.

Ti podatki se skupaj z naknadnimi spremembami objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v seriji "C".

Člen 22

1. Drave članice najpozneje do 1. oktobra 1998 sestavijo programe o nacionalnih ukrepih za dosego cilja te direktive.

Ti programi morajo upoštevati poseben položaj vsake države članice ter natančno določiti vrsto in pogostost nadzora, ki se mora redno opravljati.

2. Države članice vsako leto do 1. aprila in prvič do 1. aprila 2000 pošljejo Komisiji vse ustrezne podatke v zvezi z izvajanjem programov iz odstavka 1 v preteklem letu in pri tem natančno določijo:

- merila, uporabljena pri sestavljanju programov,

- število in vrsto opravljenih pregledov,

- rezultate pregledov, zlasti število in vrsto ugotovljenih kršitev,

- ukrepe, uvedene ob ugotovljenih kršitvah.

3. Komisija vsako leto do 1. oktobra in prvič do 1. oktobra 2000 predloži skupno poročilo o rezultatih pregledov, opravljenih na ravni Skupnosti, skupaj s predlogom priporočila za usklajeni program pregledov v naslednjem letu, sprejetim v skladu s postopkom iz člena 23. To priporočilo se zaradi izvajanja usklajenega programa pozneje lahko spremeni.

Usklajeni program posebej določa prednostna merila, ki jih je treba upoštevati pri njegovem izvajanju.

Podatki iz odstavka 2 vsebujejo poseben oddelek, ki podrobneje obravnava izvajanje usklajenega programa.

Člen 23

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za krmo, ustanovljen na podlagi Odločbe 70/372/EGS [13], v nadaljevanju "Odbor".

2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor da mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe za sklepe, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se ponderirajo tako, kakor je določeno v tem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem Odbora.

(b) Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če se mnenje ne sprejme, Komisija Svetu nemudoma predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet po izteku treh mesecev od predložitve predlaganih ukrepov ne sprejme nobenega sklepa, Komisija sprejme predlagane ukrepe, razen če se je Svet z enostavno večino izrekel proti njim.

Člen 24

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. aprila 1998. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v ukrepih, ki jih sprejmejo, sklicujejo na to direktivo oziroma sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 25. oktobra 1995

Za Svet

Predsednik

L. Atienza

[1] UL C 313, 19.11.1993, str. 10.

[2] UL C 128, 9.5.1994, str. 97.

[3] UL C 127, 7.5.1994, str. 10.

[4] UL L 373, 31.12.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) 1601/92 (UL 173, 27.6.1992, str. 13).

[5] UL L 62, 15.3.1993, str. 49. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/723/ES (UL L 288, 9.11.1994, str. 48).

[6] UL 170, 3.8.1970, str. 2. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) 3768/85 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8).

[7] UL L 270, 14.12.1970. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 94/77/ES (UL L 350, 31.12.94, str. 113).

[8] UL L 38, 11.2.1974, str. 31. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 94/16/ES (UL L 104, 23.4.1994, str. 32).

[9] UL L 32, 3.2.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/654/EGS (UL L 353, 17.12.1990, str. 48).

[10] UL L 86, 6.4.1979, str. 30. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/74/EGS (UL L 237, 22.9.1993, str. 23).

[11] UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/74/EGS (UL L 237, 22.9.1993, str. 23).

[12] UL 237, 22.9.1993, str. 23.

[13] UL L 170, 3.8.1970, str. 1.

--------------------------------------------------