31990L0384

Direktiva Sveta

z dne 20. junija 1990

o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi z neavtomatskimi tehtnicami

(90/384/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so države članice dolžne javnost zaščititi pred netočnimi rezultati tehtanja z neavtomatskimi tehtnicami, uporabljenimi za določene kategorije uporabe;

ker prisilni predpisi v vsaki državi članici posebej določajo potrebne zahteve delovanja neavtomatskih tehtnic, tako da specificirajo meroslovne in tehnične zahteve ter postopke kontrole pred in po uporabi; ker ti prisilni predpisi ne vodijo nujno do različnih ravni zaščite od ene do druge države članice, vendar pa zaradi neusklajenosti ovirajo trgovino znotraj Skupnosti;

ker morajo biti nacionalne določbe, ki zagotavljajo tako zaščito, usklajene, da bi omogočale prost pretok neavtomatskih tehtnic, hkrati pa zagotavljale upravičeno raven zaščite v Skupnosti;

ker trenutno veljavna zakonodaja Skupnosti določa, da je treba ne glede na temeljna pravila Skupnosti, namreč prost pretok blaga, ovire pri pretoku znotraj Skupnosti, ki so posledica neusklajenosti v nacionalnih zakonih o uporabi proizvodov, sprejeti v toliko, v kolikor so določbe takih nacionalnih zakonov priznane kot potrebne, da zagotovijo, da bodo zadevni proizvodi izpolnjevali bistvene zahteve; ker mora biti v sedanjem primeru usklajevanje zakonodaje omejeno na tiste določbe, ki so potrebne za zagotovitev, da bodo neavtomatske tehtnice izpolnjevale bistvene meroslovne zahteve in zahteve glede delovanja; ker morajo te zahteve, ker so bistvene, zamenjati odgovarjajoče nacionalne določbe;

ker torej ta direktiva vsebuje samo obvezne in bistvene zahteve; ker je zato, da bi lažje dokazali skladnost z bistvenimi zahtevami, potrebno imeti usklajene standarde na evropski ravni, zlasti glede meroslovnih, načrtovalskih in konstrukcijskih značilnosti, tako da se lahko za tehtnice, ki so v skladu s temi usklajenimi standardi, šteje, da so v skladu z bistvenimi zahtevami; ker so ti standardi, usklajeni na evropski ravni, pripravljeni s strani zasebnih organov in morajo ostati neobvezujoči; ker sta v ta namen Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) priznana kot pristojna organa za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami sodelovanja med Komisijo in tema dvema organoma, podpisanimi 13. novembra 1984; ker v tej direktivi usklajeni standard pomeni tehnično specifikacijo (evropski standard ali usklajeni dokument), ki ga sprejme eden od teh organov ali oba na podlagi predloga Komisije v skladu z direktivo Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983, ki določa postopek za dajanje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov [4], kakor je bila spremenjena z Direktivo 88/182/EGS [5], in zgoraj omenjenih splošnih smernic;

ker je ugotavljanje skladnosti z ustreznimi meroslovnimi in tehničnimi določbami potrebno, da se zagotovi učinkovita zaščita uporabnikov in tretjih oseb; ker se obstoječi postopki ugotavljanja skladnosti razlikujejo od ene države članice do druge; da bi se torej izognili večkratnemu ugotavljanju skladnosti, ki dejansko pomeni oviro pri svobodnem gibanju tehtnic, je potrebno doseči dogovore o medsebojnem priznavanju postopkov ugotavljanja skladnosti med državami članicami; ker je treba za to, da bi omogočili medsebojno priznavanje postopkov ugotavljanja skladnosti, postaviti usklajene postopke Skupnosti skupaj z usklajenimi merili za imenovanje organov, ki bodo odgovorni za izvajanje nalog v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti.;

ker je torej bistveno zagotoviti, da bodo imenovani organi zagotavljali visoko raven kakovosti po vsej Skupnosti;

ker prisotnost oznake skladnosti CE ali nalepke s črko "M" na neavtomatski tehtnici kaže, da se domneva, da le-ta izpolnjuje določbe direktive in torej ni potrebno ponoviti že izvedenega ugotavljanja skladnosti;

ker morajo biti ukrepi, namenjeni postopnemu vzpostavljanju notranjega trga, sprejeti do 31. decembra 1992; ker notranji trg sestoji iz področja brez notranjih meja, znotraj katerega je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Obseg, dajanje na trg, prost pretok

Člen 1

1. Tehtnica je merilo, ki služi ugotavljanju mase nekega telesa s pomočjo delovanja sile težnosti na to telo. Tehtnica lahko služi tudi za ugotavljanje drugih, z maso povezanih velikosti, veličin, parametrov ali značilnosti.

Neavtomatska tehtnica je tehtnica, ki pri tehtanju zahteva poseg osebe, ki ravna z njo.

Ta direktiva ureja vse neavtomatske tehtnice, v nadaljevanju "tehtnice".

2. V tej direktivi razlikujemo med dvema kategorijama uporabe tehtnice:

(a) 1. ugotavljanje mase pri komercialnih aktivnostih;

2. ugotavljanje mase za izračunavanje cestnine, tarife, takse, premije, kazni, honorarja, odškodnine ali podobne vrste plačila;

3. ugotavljanje mase za izvajanje zakonov ali predpisov; dajanje izvedenskega mnenja v sodnih postopkih;

4. ugotavljanje mase v medicinski praksi za tehtanje pacientov v namene opazovanja, diagnosticiranje in zdravljenje;

5. ugotavljanje mase v lekarnah za sestavo zdravil na podlagi recepta in ugotavljanje mase pri analizi, ki se izvaja v medicinskih in farmacevtskih laboratorijih;

6. ugotavljanje cene na podlagi mase za namene neposredne prodaje v javnosti in priprave predpakiranih izdelkov;

(b) vsi nameni razen tistih, ki so našteti v točki 2(a) tega člena.

Člen 2

1. Države članice morajo ukreniti vse potrebno, da zagotovijo, da tehtnice ne bodo dane na trg, če ne bodo izpolnjevale tistih zahtev te direktive, ki veljajo zanje.

2. Države članice morajo ukreniti vse potrebno, da zagotovijo, da tehtnice ne bodo dane v uporabo za namene, naštete v členu 1(2)(a), če ne bodo izpolnjevale tistih zahtev te direktive, ki veljajo zanje.

Člen 3

Tehtnice, ki se uporabljajo za namene, naštete v členu 1(2)(a), morajo zadovoljiti bistvene zahteve, navedene v Prilogi 1.

V primerih, da tehtnica vključuje ali je priključena na naprave, ki se ne uporabljajo v namene, naštete v členu 1(2)(a), take naprave ne smejo biti predmet bistvenih zahtev.

Člen 4

1. Države članice tehtnicam, ki izpolnjujejo tiste zahteve te direktive, ki jih urejajo, ne smejo ovirati dajanja na trg.

2. Države članice tehtnicam, ki izpolnjujejo tiste zahteve direktive, ki jih urejajo, ne smejo ovirati dajanja v uporabo za namene, naštete v členu 1(2)(a).

Člen 5

1. Države članice štejejo za skladne z bistvenimi zahtevami po členu 3 tiste tehtnice, ki ustrezajo nacionalnimim standardom, ki uvajajo take usklajene standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz člena 3.

2. Komisija mora podatke o usklajenih standardih iz odstavka 1 objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Države članice morajo objaviti podatke o nacionalnih standardih iz 1. odstavka.

Člen 6

Če država članica ali Komisija meni, da usklajeni standard iz člena 5(1) v celoti ne izpolnjuje bistvenih zahtev iz člena 3, Komisija ali dotična država članica zadevo predloži Stalnemu odboru, ki je bil ustanovljen z direktivo 83/189/EGS (v nadaljevanju "odbor"), in navede svoje razloge za tako dejanje. Odbor nemudoma dá svoje mnenje.

V luči mnenja odbora Komisija obvesti države članice, ali je potrebno take standarde umakniti iz publikacij, navedenih v členu 5(2).

Člen 7

1. Če neka država članica meni, da tehtnice, ki nosijo oznako skladnosti CE, omenjen v poglavju 2, 3 in 4 Priloge 2, ne izpolnjujejo zahtev te direktive, če so pravilno nameščene in uporabljene v namene, za katere so namenjene, mora ukreniti vse potrebno, da te tehtnice umakne s trga ali prepove oziroma omeji njihovo uporabo oziroma dajanje na trg.

Dotična država članica nemudoma obvesti Komisijo o takih ukrepih, s tem da navede razloge za svojo odločitev, še posebej, ali je neustreznost posledica:

(a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev iz člena 3, če tehtnice niso v skladu s standardi iz člena 5(1);

(b) nepravilne uporabe standardov iz člena 5(1);

(c) pomanjkljivosti v samih standardih, navedenih v členu 5(1).

2. Komisija se čimprej posvetuje z zadevnimi strankami.

Po takem posvetu Komisija nemudoma obvesti državo članico, ki je ukrepala, o izidu posveta. Če ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem nemudoma obvesti ostale države članice.

Če je odločitev pripisana pomanjkljivostim v standardih, Komisija potem, ko se je posvetovala z zadevnimi strankami, v roku dveh mesecev prinese zadevo pred odbor, če država članica, ki je ukrepe sprejela, namerava le-te obdržati, in nadalje sproži postopke, navedene v členu 6.

3. Če tehtnica, ki ni ustrezna, nosi oznako skladnosti CE, pristojna država članica ustrezno ukrepa proti tistemu, ki je to oznako odtisnil, in o tem obvesti Komisijo in ostale države članice.

4. Komisija poskrbi za to, da so države članice obveščene o poteku in izidu tega postopka.

POGLAVJE II

Ugotavljanje skladnosti

Člen 8

1. Skladnost tehtnic z bistvenimi zahtevami, navedenimi v Prilogi I, je mogoče potrditi po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik:

(a) z ES tipskim pregledom, navedenem v Prilogi II.1, ki mu sledi bodisi izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje) iz Priloge II.2, bodisi ES overitev, navedena v Prilogi II.3.

Vendar pa ES pregled tipa ne sme biti obvezen za tehtnice, ki ne uporabljajo elektronskih naprav in katerih naprava za merjenje bremena ne uporablja vzmeti za uravnoteženje bremena;

(b) z neposredno ES overitvijo posamičnega merila, navedeno v Prilogi II.4.

2. Dokumenti in korespondenca, ki se nanašajo na postopke iz odstavka 1, morajo biti sestavljeni v enem od uradnih jezikov držav članic, v katerih naj bi bili imenovani postopki izvedeni, ali pa v jeziku, ki ga je sprejel pristojni organ.

3. Če so tehtnice predmet drugih direktiv, ki pokrivajo druge vidike, oznaka CE iz člena 10 v teh primerih pomeni, da tehtnice izpolnjujejo tudi zahteve teh drugih direktiv.

Člen 9

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo in ostale države članice o organih, ki so jih imenovale za izvajanje postopkov iz člena 8 skupaj s posameznimi nalogami, ki so bi bile tem organom poverjene, ter identifikacijskimi številkami imenovanih organov.

Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi seznam priglašenih organov in njihove identifikacijske številke ter naloge, za katere so priglašeni. Komisija skrbi za ažuriranje tega seznama.

2. Za imenovanje organov uporabijo države članice minimalna merila, navedena v Prilogi V. Za organe, ki izpolnjujejo merila, ki so postavljena v ustreznih usklajenih standardih, se šteje, da zadovoljijo merila iz Priloge V.

3. Država članica, ki je imenovala organ, imenovanje prekliče, če ta organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, navedenih v odstavku 2. O tem nemudoma obvesti ostale države članice in Komisijo ter umakne priglasitev.

POGLAVJE III

Oznaka skladnosti CE in napisi

Člen 10

1. Oznaka skladnosti CE in zahtevani dodatni podatki, ki so opisani v Prilogi IV.1, morajo biti na tehtnice, za katere je bila ugotovljena skladnost ES, nameščeni v razločni, lahko čitljivi in neizbrisni obliki.

2. Napisi iz Priloge IV.2 morajo biti nameščeni v razločni, lahko čitljivi in neizbrisni obliki na vseh ostalih tehtnicah.

3. Na tehtnice je prepovedano nameščati oznake, ki bi se lahko zamenjale z oznako skladnosti CE.

Člen 11

Če je ugotovljeno, da je bila oznaka skladnosti CE nepravilno nameščena na tehtnice ker:

- ne ustrezajo standardom iz člena 5(1), čeprav je proizvajalec izbral proizvodnjo tehtnic, ki ustrezajo tem standardom,

- ne ustrezajo odobrenemu tipu,

- ustrezajo odobrenemu tipu, ki pa ne zadovoljuje osnovnih zahtev, ki so zanj uporabne,

- glede katerih proizvajalec ni izpolnil obveznosti po izjavi ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje).

pristojni priglašeni organ po potrebi prekliče ES homologacijo in/ali odobritev kakovostnega sistema. Preklic ES homologacije ima za posledico prepoved predložitve v ES overitev in izjave ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje).

Člen 12

Če tehtnica, ki se uporablja za katerega od namenov, navedenih v členu 1(2)(a), vključuje ali je priključena na naprave, ki niso predmet ugotavljanja skladnosti po členu 8, mora vsaka od teh naprav nositi oznako, ki omejuje njeno uporabo, kot je določeno v Prilogi IV.3. Ta oznaka mora biti nameščena na naprave v razločni in neizbrisni obliki.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 13

Države članice ukrenejo vse potrebno, da zagotovijo, da bodo tehtnice, ki nosijo oznako CE, ki potrjuje skladnost z zahtevami te direktive, še naprej v skladu s temi zahtevami.

Člen 14

V vsaki odločitvi, ki je sprejeta na podlagi te direktive in ima za posledico omejitve pri dajanju tehtnice v uporabo, mora biti navedena obrazložitev, na kateri temelji. Tak sklep je treba nemudoma sporočiti zadevni stranki, ki mora biti istočasno obveščena o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo po veljavnih zakonih v zadevnih državah članicah, ter o časovnih rokih, ki so jim podvržena taka pravna sredstva.

Člen 15

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice začnejo uporabljati take določbe s 1. januarjem 1993.

3. Vendar pa lahko države članice, z odstopanjem od odstavka 2 za obdobje deset let od dne, od katerega uporabljajo predpise iz odstavka 1, dovoljujejo dajanje na trg in/ali uporabo tehtnic, ki so skladne s pravili, veljavnimi pred tem datumom.

4. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva ta direktiva.

5. Direktiva 73/360/EGS se razveljavi s 1. januarjem 1993, razen kar zadeva uporabo odstavka 3.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 20. junija 1990

Za Svet

Predsednik

D. J. O'Malley

[1] UL C 55, 4.3.1989, str. 6 inUL C 297, 25.11.1989, str. 13.

[2] UL C 158, 26.6.1989, str. 221 inUL C 149, 18.6.1990.

[3] UL C 194, 31.7.1989, str. 1.

[4] UL L 109, 26.4.1983, str. 6.

[5] UL L 81, 26.3.1988, str. 75.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

V nadaljevanju so naštete bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati tehtnice iz člena 1(2)(a). Uporabljena je terminologija Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML).

Predhodna opomba

Če tehtnica vključuje ali je priključena na več kot eno kazalno ali izpisovalno napravo, ki se uporablja za namene, naštete v členu 1(2)(a), tiste naprave, ki ponavljajo rezultate tehtanja in ki ne morejo vplivati na pravilno delovanje tehtnice, niso biti predmet bistvenih zahtev, če so rezultati tehtanja izpisani ali zabeleženi pravilno in neizbrisno z delom tehtnice, ki izpolnjuje bistvene zahteve in so rezultati dosegljivi obema partnerjema v merjenju. V primeru, da se tehtnice uporabljajo za neposredno prodajo v javnosti, pa morajo kazalne in izpisovalne naprave za prodajalca in kupca izpolnjevati bistvene zahteve.

MEROSLOVNE ZAHTEVE

1. Enote mase

Uporabljene enote mase morajo biti zakonite enote v smislu direktive 80/181/EGS [1], nazadnje dopolnjene z direktivo 85/1/EGS [2].

Če ustrezajo temu pogoju, so dovoljene naslednje enote:

- enote SI: kilogram, mikrogram, miligram, gram, tona

- imperialne enote: funt, unča (avoirdupois), Troy unča,

- druge enote, ki ne spadajo med enote SI: metrični karat za merjenje dragih kamnov.

Za tehtnice, ki uporabljajo zgoraj omenjene imperialne enote mase, je treba ustrezne bistvene zahteve, ki so določene spodaj, pretvoriti v omenjene imperialne enote s pomočjo linearne interpolacije.

2. Razredi točnosti

2.1 Določeni so naslednji razredi točnosti:

I posebni

II visoki

III srednji

IIII navadni

Specifikacije teh razredov so podane v preglednici 1.

PREGLEDNICA 1

Razredi točnosti

Razred | Preskusni razdelek (e) | Najmanjša zmogljivost | Število preskusnih razdelkov n = Maxe |

| | najmanjša vrednost | najmanjša vrednost | največja vrednost |

I | 0,001 | g ≤ e | 100 e | 50000 | — |

II | 0,001 | g ≤ e ≤ 0,05 g | 20 e | 100 | 100000 |

0,1 | g ≤ e | 50 e | 5000 | 100000 |

III | 0,1 | g ≤e ≤ 2 g | 20 e | 100 | 10000 |

5 | g ≤ e | 20 e | 500 | 10000 |

IIII | 5 | g ≤ e | 10 e | 100 | 1000 |

Pri tehtnicah razredov II in III se za ugotavljanje prenosne tarife najmanjša zmogljivost zmanjša na 5 e.

2.2 Vrednosti razdelka

2.2.1 Dejanski razdelek (d) in preskusni razdelek (e) morata biti v oblikii:

1 × 10k, 2 × 10k ali 5 × 10k enot mase,

kjer je k celo število ali nič.

2.2.2 Za vse tehtnice, razen za tiste, ki imajo pomožne kazalne naprave je:

d = e

2.2.3 Za tehtnice s pomožnimi kazalnimi napravami veljajo naslednji pogoji:

e = 1 × 10k g

d < e ≤ 10 d

razen za tehtnice razreda I z d < 10-4 g, za katere je e = 10-3 g.

3. Razvrstitev

3.1 Tehtnice z enim tehtalnim območjem

Tehtnice, opremljene s pomožno kazalno napravo pripadajo razredu I ali II. Za te tehtnice dobimo spodnji meji najmanjše zmogljivosti za ta dva razreda iz preglednice 1 tako, da v stolpcu 3 preskusni razdelek (e) zamenjamo z dejanskim razdelkom (d).

Če je d < 10-4 g, je lahko največja zmogljivost razreda I manj kot 50000 e.

3.2 Tehtnice z več tehtalnimi območji

Več tehtalnih območij je dovoljenih pod pogojem, da so na tehtnici jasno nakazani. Vsako posamezno tehtalno območje je razvrščeno v skladu s točko 3.1. Če tehtalna območja spadajo v različne razrede točnosti, mora tehtnica ustrezati najstrožji od zahtev, ki veljajo za razrede točnosti, v katere spadajo tehtalna območja.

3.3 Tehtnice z več vrednostmi razdelkov

3.3.1 Tehtnice z enim tehtalnim območjem lahko imajo več delnih tehtalnih območij (tehtnice z več vrednostmi razdelkov).

Tehtnice z več vrednostmi razdelkov ne smejo biti opremljene s pomožno kazalno napravo.

3.3.2 Vsako delno tehtalno območje i tehtnic z več vrednostmi razdelkov je določeno s:

—svojo vrednostjo preskusnega razdelka ei, s tem da | je | e(i + 1) | > ei |

—svojo največjo zmogljivostjo Maxi, s tem da | je | Maxr | = Max |

—svojo najmanjšo zmogljivostjo Mini, s tem da | je | Mini | = Max(i - 1) |

in | Min1 | = Min |

kjer je:

i = 1, 2,… r,

1 = številka delnega tehtalnega območja,

r = skupno število delnih tehtalnih območij.

Vse zmogljivosti so zmogljivosti neto bremena, ne glede na uporabljeno vrednost tare.

3.3.3 Delna tehtalna območja so razvrščena v skladu s preglednico 2. Vsa delna tehtalna območja morajo spadati v isti razred točnosti, in to v razred točnosti tehtnice.

PREGLEDNICA 2

Tehtnice z več vrednostmi razdelka

i = 1, 2,… r

1 = številka delnega tehtalnega območja

r = skupno število delnih tehtalnih območij

Razred | Preskusni razdelek (e) | Najmanjša zmogljivost (Min) | Število preskusnih razdelkov |

| | Najmanjša vrednost | Najmanjša vrednost [3] n = Maxiei + 1 | Največja vrednost n = Maxiei |

I | 0,001 | g ≤ ei | 100 e1 | 50000 | — |

II | 0,001 | g ≤ ei ≤ 0,05 | 20 e1 | 5000 | 100000 |

0,1 | g ≤ ei | 50 e1 | 5000 | 100000 |

III | 0,1 | g ≤ ei | 20 e1 | 500 | 10000 |

IIII | 5 | g ≤ ei | 10 e1 | 50 | 1000 |

4. Točnost

4.1 Pri izvajanju postopkov, navedenih v členu 8, pogrešek kazanja ne sme presegati največjega dopustnega pogreška kazanja, ki je naveden v preglednici 3. V primeru digitalnega kazanja je treba pogrešek kazanja korigirati za pogrešek zaokroževanja.

Največji dopustni pogreški veljajo za neto in tara vrednost za vsa možna bremena, razen za prednastavljene vrednosti tare.

PREGLEDNICA 3

Največji dopustni pogreški

Breme | Največji dopustni pogrešek |

Razred I | Razred II | Razred III | Razred IIII |

| | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

0 | | ≤ m ≤ | 50000 | e | 0 | | ≤ m ≤ | 5000 | e | 0 | | ≤ m ≤ | 500 | e | 0 | | ≤ m ≤ | 50 | e | ± 0,5 e |

5000 | e | < m ≤ | 200000 | e | 5000 | e | < m ≤ | 20000 | e | 500 | e | < m ≤ | 2000 | e | 50 | e | < m ≤ | 200 | e | ± 1,0 e |

200000 | e | < m | | | 20000 | e | < m ≤ | 100000 | e | 2000 | e | < m ≤ | 10000 | e | 200 | e | < m ≤ | 1000 | e | ± 1,5 e |

4.2 Največji dopustni pogreški v uporabi so dvakratni največji dopustni pogreški, določeni v poglavju 4.1.

5. Tehtalni rezultati morajo biti ponovljivi in morajo biti obnovljivi z drugimi kazalnimi napravami ter z drugimi načini uravnoteženja, ki jih je možno uporabiti.

Rezultati tehtanja morajo biti dovolj neobčutljivi na spremembe položaja bremena na sprejemniku bremena.

6. Tehtnice morajo reagirati na majhne spremembe v bremenu.

7. Vplivne veličine in čas

7.1 Tehtnice razredov II, III in IIII, ki se uporabljajo v nagnjenem položaju, morajo biti dovolj neobčutljive na stopnjo nagnjenosti, ki lahko obstaja pri običajni namestitvi.

7.2 Tehtnice morajo izpolnjevati meroslovne zahteve v temperaturnem območju, ki ga določi proizvajalec. Velikost tega območja mora biti najmanj enaka:

5 °C za tehtnice v razredu I,

15 °C za tehtnice v razredu II,

30 °C za tehtnice v razredu III ali IIII.

Če proizvajalec ni določil drugače, velja temperaturno območje od - 10 °C do + 40 °C.

7.3 Tehtnice, ki se napajajo iz električnega omrežja, morajo izpolnjevati meroslovne zahteve pod pogoji napajanja, ki so v mejah običajnih nihanj.

Tehtnice, ki se napajajo iz baterije ali akumulatorja, morajo pokazati, če pade napetost pod najmanjšo zahtevano vrednost, in morajo v takih okoliščinah še naprej pravilno delovati ali pa se samodejno izklopiti.

7.4 Elektronske tehtnice, raze tiste razredov točnosti I in II, kadar je e manjši od 1 g, morajo izpolnjevati meroslovne zahteve pri pogojih visoke relativne vlažnosti na zgornji meji njihovega temperaturnega območja.

7.5 Podaljšano trajanje obremenitve za tehtnice razredov točnosti II, III in IV mora imeti zanemarljiv vpliv na kazanje pri obremenitvi in blizu ničle takoj po razbremenitvi.

7.6 Pod drugimi vplivnimi pogoji mora tehtnica pravilno delovati naprej ali pa se mora samodejno izključiti [4].

NAČRTOVANJE IN KONSTRUKCIJA

8. Splošne zahteve

8.1 Načrtovanje in konstrukcija tehtnic morata biti taka, da bodo tehtnice ob pravilni uporabi in namestitvi ter v okolju, za katerega so namenjene, ohranile svoje meroslovne lastnosti. Prikazana mora biti vrednost mase.

8.2 Če so elektronske tehtnice izpostavljene motnjam, ne smejo prikazati posledic pomembnejših napak, ali pa jih morajo samodejno odkriti in pokazati.

Pri samodejnem odkritju pomembnejše napake morajo elektronske tehtnice oddati svetlobni ali zvočni alarm, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler napaka ne izgine.

8.3 Zahteve iz točk 8.1 in 8.2 morajo tehtnice trajno izpolnjevati v običajnem času, predvidenem za uporabo takih tehtnic.

Digitalne elektronske naprave morajo vedno izvajati ustrezni nadzor pravilnega delovanja merilnega procesa, kazalnih možnosti ter shranjevanja in vseh prenosa podatkov.

Ob samodejnem odkritju pomembnejše vztrajne napake morajo elektronske tehtnice oddati svetlobni ali zvočni signal, ki mora trajati, dokler uporabnik ne izvede korektivnega ukrepa ali dokler napaka ne izgine.

8.4 Če je na elektronske tehtnice preko ustreznega vmesnika priključena zunanja oprema, le-ta ne sme škodljivo vplivati na meroslovne lastnosti tehtnice.

8.5 Tehtnice ne smejo imeti značilnosti, ki bi lahko omogočale nepošteno uporabo, možnosti nenamerne zlorabe pa morajo biti čim manjše. Elementi, ki jih uporabnik ne sme razstavljati ali naravnavati, morajo biti pred takimi dejanji zaščiteni.

8.6 Tehtnice morajo biti načrtovane tako, da bo možno enostavno izvajanje zakonskega nadzora, določenega s to direktivo.

9. Kazanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase

Kazanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase mora biti točno, nedvoumno in nezavajajoče, kazalna naprava pa mora pod običajnimi pogoji uporabe omogočati enostavno razbiranje kazanja.

Imena in znaki enot, navedenih v 1. odstavku tega priloge morajo ustrezati določbam direktive 80/181/EGS [5] z dodatkom znaka za metrični karat, ki je "ct".

Kazanja, večja od največje zmogljivosti (Max), povečane za 9 e, ne smejo biti možna.

Pomožna kazalna naprava je dovoljena samo desno od decimalne oznake. Razširjeno kazalno napravo se sme uporabiti samo začasno, med njenim delovanjem pa mora biti onemogočeno izpisovanje.

Pokažejo se lahko tudi sekundarna kazanja, vendar pod pogojem, da jih ni mogoče zamenjati za primarna kazanja.

10. Izpisovanje rezultatov tehtanja in drugih vrednosti mase

Izpisani rezultati morajo biti pravilni, primerno razpoznavni in nedvoumni. Izpis naj bo jasen, čitljiv, neizbrisen in trajen.

11. Niveliranje

Če je potrebno, morajo biti tehtnice opremljene z nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja, ki sta dovolj občutljiva, da omogočata pravo namestitev.

12. Ničliranje

Tehtnice so lahko opremljene z napravami za ničliranje. Te naprave morajo omogočiti točno ničliranje in ne smejo povzročati nepravilnih merilnih rezultatov.

13. Naprave za tariranje ali naprave za prednastavljivo tariranje

Tehtnice lahko imajo eno eli več naprav za tariranje in eno napravo za prednastavljivo tariranje Naprave za tariranje morajo omogočati točno ničliranje in zagotavljati pravilno neto tehtanje. Naprave prednastavljivo za tariranje mora zagotavljati pravilno ugotavljanje izračunane neto vrednosti.

14. Tehtnice za neposredno prodajo v javnosti z največjo zmogljivostjo, ki ni večja od 100 kg: dodatne zahteve

Tehtnice za neposredno prodajo v javnosti morajo kazati vse bistvene informacije o tehtanju, v primeru tehtnic, ki kažejo znesek, pa morajo kupcu jasno pokazati izračunan znesek proizvoda, ki se kupuje.

Če je pokazan znesek za plačilo, mora biti točen.

Tehtnice, ki izračunavajo znesek, morajo bistvena kazanja prikazovati dovolj dolgo, da jih kupec lahko pravilno prebere.

Tehtnice, ki izračunavajo znesek, lahko poleg tehtanja posameznih artiklov in računanja izvajajo še druge naloge le, če so vsa kazanja, povezana z vsemi transakcijami, jasno in nedvoumno izpisana in primerno razporejena na listku ali nalepki, ki jo dobi kupec.

Tehtnice ne smejo imeti nikakršnih lastnosti, ki bi lahko neposredno ali posredno povzročile kazanja, katerih tolmačenje ne bi bilo preprosto in nedvoumno.

Tehtnice morajo kupce varovati pred nekorektnim poslovanjem, ki bi bilo posledica njihovega nepravilnega delovanja.

Pomožne kazalne naprave in razširjene kazalne naprave niso dovoljene.

Dodatne naprave so dovoljene le, če ne morejo povzročiti zlorabe.

Tehtnice, podobne tistim, ki se običajno uporabljajo za neposredno prodajo v javnosti, ki pa ne izpolnjujejo zahtev tega poglavja, morajo blizu prikazovalnika nositi neizbrisno oznako "Ne sme se uporabljati za neposredno prodajo v javnosti".

15. Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom

Tehtnice z izpisom nalepke z zneskom morajo izpolnjevati zahteve za tehtnice, ki izračunavajo znesek in so namenjene za neposredno prodajo v javnosti, kolikor so te zahteve uporabne za zadevne tehtnice. Pod določeno najmanjšo zmogljivostjo izpis nalepke s ceno ne sme biti mogoč.

[1] UL L 39, 15.12.1980, str. 40

[2] UL L 2, 3.1.1985, str. 11

[3] Za i = r velja ustrezni stolpec iz preglednice 1, s tem da e zamenjamo z er.

[4] UL L 33, 15.2.1980, str. 39.

[5] UL L 33, 15.2.1980, str. 39.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

1. ES pregled tipa

1.1 ES pregled tipa je postopek, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da tehtnica, ki je primerek nameravane proizvodnje, izpolnjuje tiste zahteve te direktive, ki veljajo zanjo.

1.2 Zahtevo za pregled tipa vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti, pri enem samem priglašenem organu.

Zahteva mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca ter ime in dodatno naslov pooblaščenega zastopnika, če je zahtevo vložil on,

- pisno izjavo, da zahteva ni bila vložena pri nobenem drugem priglašenem organu,

- tehnično dokumentacijo, kot je opisana v Prilogi III.

Vložnik mora dati priglašenemu organu na voljo tehtnico, ki je primerek nameravane proizvodnje, v nadaljevanju "tip".

1.3 Priglašeni organ mora:

1.3.1 pregledati tehnično dokumentacijo in preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo;

1.3.2 se sporazumeti z vložnikom glede kraja, kjer bodo pregledi in/ali preskusi izvršeni;

1.3.3 izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, izpolnjujejo bistvene zahteve, če standardi, navedeni v členu 5, niso bili uporabljeni;

1.3.4 izvesti ali dati izvesti ustrezne preglede in/ali preskuse, da preveri, ali so bili ustrezni standardi, za katere se je odločil proizvajalec, učinkovito uporabljeni, s čimer je zagotovil skladnost z bistvenimi zahtevami.

1.4 Če tip izpolnjuje določbe te direktive, priglašeni organ izda vložniku certifikat ES-homologaciji. Certifikat mora vsebovati zaključke pregleda, pogoje (če obstajajo) za njegovo veljavnost, potrebne podatke za razpoznavanje odobrene tehtnice in, če je primerno, opis njenega delovanja. Vsi ustrezni tehnični elementi, kot so risbe in načrti, morajo biti certifikatu o ES-homologaciji priloženi.

Veljavnost certifikata je 10 let od datuma izdaje in ga je mogoče obnoviti za zaporedna obdobja po 10 let.

V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju tehtnice, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, je lahko veljavnost certifikata omejena na dve leti in se podaljšuje za tri leta.

1.5 Vsak priglašeni organ mora dati državam članicam periodično na voljo seznam:

- zahtev za ES pregled tipa,

- izdanih certifikatov ES-homologaciji,

- zavrnjenih vlog za certifikate tipa,

- dodatkov in dopolnil k že izdanim dokumentom.

Nadalje mora vsak priglašeni organ nemudoma obvestiti države članice o preklicu certifikatov ES-homologaciji.

Vsaka država članica mora dati to informacijo na voljo organom, ki jih je priglasila.

1.6 Drugi priglašeni organi lahko prejmejo kopije certifikatov skupaj s prilogami.

1.7 Vložnik mora priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES-homologaciji, sproti obveščati o spremembah na odobrenem tipu.

Za spremembe na odobrenem tipu mora vložnik dobiti dodatno odobritev priglašenega organa, ki je izdal certifikat ES-homologaciji, če take spremembe vplivajo na skladnost z bistvenimi zahtevami te direktive ali s predpisanimi pogoji za uporabo te tehtnice. Ta dodatna odobritev se izda v obliki priloge k originalnemu certifikatu ES-homologaciji.

2. Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje)

2.1 Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje) je postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti po odstavku 2.2, izjavi, da so zadevne tehtnice, kjer je ustrezno, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu ES-homologacije in da zadovoljujejo tiste zahteve te direktive, ki veljajo zanje.

Proizvajalec namesti na vsako tehtnico oznako CE in napise, predvidene v Prilogi IV.

Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, ki je odgovoren za nadzor ES, obravnavan v odstavku 2.4.

2.2 Proizvajalec mora ustrezno izvajati sistem kakovosti, določen v odstavku 2.3, ki mora biti predmet nadzora ES, kot je določeno v odstavku 2.4.

2.3 Sistem kakovosti

2.3.1 Proizvajalec pri priglašenem organu vloži zahtevo za odobritev sistema kakovosti.

Zahteva mora vključevati:

- izjavo, da bo izvajal obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti

- izjavo, da bo vzdrževal odobreni sistem kakovosti in zagotavljal njegovo nenehno primernost in učinkovitost.

Proizvajalec mora dati priglašenemu organu na voljo vse ustrezne informacije, zlasti pa dokumentacijo o sistemu kakovosti in tehnično dokumentacijo tehtnice.

2.3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost tehtnic s tipom, opisanim v certifikatu EShomologacije, in s tistimi zahtevami te direktive, ki veljajo zanje.

Vsi elementi, zahteve in ukrepi, ki jih sprejme proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih pravil, postopkov in navodil. Taka dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati pravilno razumevanje programov, načrtov, priročnikov in zapisov o kakovosti.

Vsebovati mora zlasti ustrezen opis:

- ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pooblastil vodstva v zvezi s kakovostjo izdelkov,

- proizvodnega procesa, tehnik obvladovanja in zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki jih bo uporabljal,

- pregledov in preskusov, ki jih bo izvedel pred, med in po proizvodnji, in kako pogosto jih bo izvedel,

- načine, kako bo spremljal doseganje zahtevane kakovosti izdelkov in učinkovito delovanje sistema kakovosti.

2.3.3 Priglašeni organ pregleda in ovrednoti sistem kakovosti, da ugotovi, ali zadovoljuje zahteve iz odstavka 2.3.2. Za sisteme kakovosti, ki uvajajo ustrezni usklajeni standard, se skladnost s temi zahtevami predpostavlja.

Svojo odločitev sporoči proizvajalcu in o tem obvesti druge priglašene organe. Obvestilo proizvajalcu mora vsebovati zaključke pregleda in v primeru zavrnitve obrazložitev za tako odločitev.

2.3.4 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik mora priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, sproti obveščati o vsakem posprotenju sistema zagotavljanja kakovosti na podlagi sprememb, ki so jih na primer povzročile nove tehnologije in novi koncepti kakovosti.

2.3.5 Vsak priglašeni organ, ki umakne odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe.

2.4 Nadzor ES

2.4.1 Namen nadzora ES je prepričati se, ali proizvajalec pravilno izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

2.4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu za kontrolne namene odobriti dostop do proizvodnih, kontrolnih, preskusnih in skladiščnih prostorov in mu mora priskrbeti vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo,

- zapise o kakovosti, npr. poročila o kontroli, podatke o preskusih in kalibraciji, poročila o usposobljenosti odgovornega osebja itd.

Priglašeni organ periodično izvaja presoje, da se prepriča, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti; proizvajalcu poda poročilo o presoji.

Poleg tega lahko priglašeni organ izvaja nenačrtovane obiske pri proizvajalcu. Med takimi obiski lahko priglašeni organ izvaja popolne ali delne presoje. Proizvajalcu poda poročilo o obisku in kjer je ustrezno, tudi poročilo o presoji.

2.4.3 Priglašeni organ se mora prepričati, ali proizvajalec vzdržuje in uporablja odobreni sistem kakovosti.

3. ES overitev

3.1 ES overitev je postopek, s katerim priglašeni organ preveri in ugotovi, da so tehtnice, kjer je to potrebno, v skladu s tipom, opisanim v certifikatu ES-homologacije, in zadovoljujejo tiste zahteve direktive, ki zanje veljajo. Pristojni organ namesti na vsako tehtnico oznako CE.

3.2 Pristojni organ pregleda vsako tehtnico in izvede ustrezne preskuse, ki so navedeni v ustreznem standardu (standardih) iz člena 5, ali enakovredne preskuse, da bi ugotovil njeno skladnost z ustreznimi zahtevami te direktive.

3.3 Oznako CE iz zgornje točke 3.1 spremlja identifikacijski simbol pristojnega organa.

3.4 Za tehtnice, ki niso predmet ES-homologacije, mora biti pristojnemu organu na zahtevo na voljo tehnična dokumentacija o tehtnici, kot je določeno v Prilogi III.

4. Neposredna ES overitev posamičnega merila

4.1 Neposredna ES overitev posamičnega merila je postopek, s katerim pristojni organ preveri in ugotovi, da tehtnica, ki je na splošno načrtovana za posebno uporabo, zadovolji zahteve iz te direktive, ki so zanjo uporabne. Pristojni organ namesti na tehtnico oznako CE.

4.2 Pristojni organ pregleda tehtnico in izvede ustrezne preskuse, ki so navedeni v ustreznem standardu (standardih) iz člena 5, ali enakovredne preskuse, da bi ugotovil njeno skladnost z ustreznimi zahtevami te direktive.

4.3 Oznako CE iz zgornje točke 4.1 spremlja identifikacijski simbol pristojnega organa.

4.4 Pristojnemu organu je na voljo tehnična dokumentacija tehtnice, kot je določena v Prilogi III.

5. Skupne določbe

5.1 Izjava ES o skladnosti tipa (garancija kakovosti proizvodnje), overitev ES in neposredna ES overitev posamičnega merila se lahko izvedejo v proizvajalčevi tovarni ali na katerikoli drugi lokaciji, če tehtnice za transport na mesto uporabe ni potrebno razstavljati, če tehtnice za začetek obratovanja na mestu uporabe ni potrebno sestavljati ali izvršiti druga namestitvena dela, ki bi lahko ogrozila delovanje tehtnice, in če se upošteva vrednost težnega pospeška mesta, na katerem bo tehtnica obratovala, oziroma je delovanje tehtnice neobčutljivo na spremembe težnosti. V vseh drugih primerih morajo biti izvedeni na mestu uporabe tehtnice.

5.2 Če je delovanje tehtnice občutljivo na spremembe težnosti, se lahko postopki, opisani v 5.1, izvedejo v dveh stopnjah, s tem da druga stopnja zajema vse preglede in preskuse, katerih izid je odvisen od težnosti, prva stopnja pa vse druge preglede in preskuse. Druga stopnja se izvede na mestu uporabe tehtnice. Če ima država članica na svojem ozemlju opredeljena območja težnostni, lahko izraz "na mestu uporabe tehtnice" beremo kot "v območju težnostni uporabe tehtnice".

5.3.1 Če se je proizvajalec odločil, da bo enega od postopkov, omenjenih v 5.1, izvedel v dveh stopnjah, in če bosta ti dve stopnji izvajali dve različni stranki, mora tehtnica, na kateri je opravljena prva stopnja postopka, nositi identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je opravil to stopnjo.

5.3.2 Stranka, ki je izvedla prvo stopnjo postopka, za vsako tehtnico izda potrdilo, ki vsebuje potrebne podatke za razpoznavanje tehtnice in ki navaja preglede in preskuse, ki so bili izvedeni. Stranka, ki izvaja drugo stopnjo postopka, izvede tiste preglede in preskuse, ki še niso bili izvedeni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik zagotovi, da je zmožen na zahtevo dostaviti certifikate o skladnosti od priglašenega organa.

5.3.3 Proizvajalec, ki se je odločil za izjavo ES o skladnosti tipa (garancijo kakovosti proizvodnje) na prvi stopnji, lahko bodisi uporabi isti postopek na drugi stopnji bodisi se odloči, da bo na drugi stopnji nadaljeval z ES overitvijo.

5.3.4 Oznaka CE se namesti na tehtnico ob zaključku druge stopnje skupaj z identifikacijsko številko priglašenega organa, ki je sodeloval na drugi stopnji.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

Tehnična dokumentacija mora na razumljiv način opisati načrtovanje, proizvodnjo in delovanje izdelka in omogočiti ugotavljanje njegove skladnosti z zahtevami direktive.

Dokumentacija mora v smiselnem obsegu za ugotavljanje skladnosti vključevati:

- splošni opis tipa,

- idejne projekte in proizvodne skice in načrte elementov, podsestavov, vezij itd.

- opise in pojasnila, potrebne za razumevanje zgornjega, vključno z delovanjem tehtnice,

- seznam standardov, na katere se sklicuje člen 5 in so upoštevani v celoti ali delno, ter opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi izpolnili bistvene zahteve, če standardi iz člena 5 niso bili upoštevani,

- rezultate projektnih izračunov in pregledov, itd.

- poročila o preskusih,

- certifikate ES-homologaciji in rezultate ustreznih preskusov na tehtnicah, ki vsebujejo dele, ki so identični tistim v načrtu.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

1. Tehtnice, ki so predmet postopka ugotavljanja skladnosti ES

1.1 Te tehtnice morajo nositi:

(a) - oznako skladnosti CE z oznako CE, ki je opisan v Prilogi VI.

- identifikacijsko številko (številke) priglašenega organa (organov), ki je (so) izvedel (izvedli) nadzor ES ali overitev ES.

Zgoraj omenjene oznake in napisi morajo biti nameščeno na tehtnico v jasno razločljivih skupinah;

(b) zeleno nalepko kvadratne oblike, veliko najmanj 12,5 x 12,5 mm z natisnjeno veliko črko "M" črne barve;

(c) naslednje napise:

- številko certifikata ES-homologacije, če obstaja,

- oznako ali ime proizvajalca,

- razred točnosti, obkrožen z ovalno črto ali z dvema horizontalnima črtama, povezanima s polkrogoma,

- največjo zmogljivost v obliki Max…,

- najmanjšo zmogljivost v obliki Min…,

- vrednost preskusnega razdelka v obliki e =,

in, če je potrebno:

- serijsko številko,

- za tehtnice, ki sestojijo iz ločenih, vendar med seboj povezanih enot: identifikacijsko oznako na vsaki enoti,

- vrednost razdelka, če je drugačen od e, v obliki d =…,

- največji prištevalni tarirni efekt, v obliki T = +…,

- največji odštevalni tarirni efekt, če je drugačen od Max, v obliki T = -…,

- vrednost razdelka za taro, če je drugačna od d, v obliki dT =…,

- največje varno breme, če se razlikuje od Max, v obliki Lim…,

- posebne mejne temperature, v obliki…°C/… °C,

- razmerje med sprejemnikom bremena in bremenom.

1.2 Tehtnice morajo imeti ustrezne možnosti za namestitev oznake skladnosti CE oziroma napisov. Te morajo biti take, da bo znak in napise nemogoče odstraniti, ne da bi jih poškodovali in da bodo znak in napisi vidni, ko je tehtnica v pravilni obratovalni legi.

1.3 Če se uporabi napisna ploščica, mora biti možno le-to zapečatiti, razen če je ni mogoče odstraniti, ne da bi se poškodovala. Če je ploščico treba zapečatiti, mora biti možno nanjo namestiti kontrolni znak.

1.4 Napisi Max, Min, e, d, morajo biti prav tako nameščeni blizu prikaza rezultata, če se tam že ne nahajajo.

1.5 Vsaka naprava za merjenje bremena, ki je priključena ali je lahko priključena na enega ali več sprejemnikov bremena, mora nositi ustrezne napise v zvezi z omenjenimi sprejemniki bremena.

2. Druge tehtnice

Druge tehtnice morajo nositi:

- oznako ali ime proizvajalca,

- največjo zmogljivost v obliki Max…

Te tehtnice ne smejo nositi nalepk, ki so zahtevane v 1.1(b).

3. Znak za omejeno uporabo, določen v členu 12

Ta znak se sestoji iz velike črke "M", natisnjene v črni barvi na rdečem ozadju na kvadratu, velikem najmanj 25 mm x 25 mm, z dvema sekajočima se diagonalama, ki tvorita križ.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Spodaj so navedena minimalna merila, ki jih morajo zagotoviti države članice, ko imenujejo organe za izvajanje nalog v zvezi s postopki iz člena 8.

1. Organi morajo imeti potrebno osebje, sredstva in opremo.

2. Osebje mora biti tehnično usposobljeno in imeti poklicno integriteto.

3. Organi morajo delati neodvisno od vsakršnih krogov, skupin ali oseb, ki imajo neposreden ali posreden interes v zvezi z neavtomatskimi tehtnicami, glede izvajanja preskusov, priprave poročil, izdajanja certifikatov in nadzora, ki ga zahteva ta direktiva.

4. Osebje mora spoštovati poklicno skrivnost.

5. Organi se morajo zavarovati za civilno odgovornost, če njihove civilne odgovornosti po nacionalnem pravu ne pokriva država.

Izpolnjevanje pogojev iz točk 1 in 2 države članice periodično preverjajo.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------