Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení celního orgánu příslušného státního orgánu … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti või pädeva valitsusasutuse luba nr … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1) vagy az illetékes kormányzati szerv által kiadott engedély száma: ….) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … származásúak (2).

Latvijska različica

Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas vai kompetentu valsts iestāžu pilnvara Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės arba kompetentingos vyriausybinės institucijos liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės prekės.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b’dan id-dokument (awtorizzazzjoni kompetenti tal-gvern jew tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b’mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta’ oriġini preferenzjali … (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych lub upoważnienie właściwych władz nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia colnej správy alebo príslušného vládneho povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Slovenska različica

Izvoznik proizvodov, zajetih s tem dokumentom, (pooblastilo carinskih ali pristojnih državnih organov št. … (1)) izjavlja, da razen če ni drugače jasno navedeno, imajo ti proizvodi … preferencialno poreklo (2).

1.

Ministerstvo dopravy (Ministrstvo za promet)

2.

Ministerstvo informatiky (Ministrstvo za informacijsko družbo)

3.

Ministerstvo financí (Ministrstvo za finance)

4.

Ministerstvo kultury (Ministrstvo za kulturo)

5.

Ministerstvo obrany (Ministrstvo za obrambo)

6.

Ministerstvo pro místní rozvoj (Ministrstvo za regionalni razvoj)

7.

Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministrstvo za delo in socialne zadeve)

8.

Ministerstvo průmyslu a obchodu (Ministrstvo za industrijo in trgovino)

9.

Ministerstvo spravedlnosti (Ministrstvo za pravosodje)

10.

Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy (Ministrstvo za šolstvo, mladino in šport)

11.

Ministerstvo vnitra (Ministrstvo za notranje zadeve)

12.

Ministerstvo zahraničních věcí (Ministrstvo za zunanje zadeve)

13.

Ministerstvo zdravotnictví (Ministrstvo za zdravje)

14.

Ministerstvo zemědělství (Ministrstvo za kmetijstvo)

15.

Ministerstvo životního prostředí (Ministrstvo za okolje)

1.

Haridus- ja Teadusministeerium (Ministrstvo za šolstvo in raziskave)

2.

Justiitsministeerium (Ministrstvo za pravosodje)

3.

Kaitseministeerium (Ministrstvo za obrambo)

4.

Keskkonnaministeerium (Ministrstvo za okolje)

5.

Kultuuriministeerium (Ministrstvo za kulturo)

6.

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium (Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije)

7.

Põllumajandusministeerium (Ministrstvo za kmetijstvo)

8.

Rahandusministeerium (Ministrstvo za finance)

9.

Siseministeerium (Ministrstvo za notranje zadeve)

10.

Sotsiaalministeerium (Ministrstvo za socialne zadeve)

11.

Välisministeerium (Ministrstvo za zunanje zadeve)

1.

Υπουργείο Άμυνας (Ministrstvo za obrambo)

2.

Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος (Ministrstvo za kmetijstvo, naravne vire in okolje)

3.

Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως (Ministrstvo za pravosodje in javni red)

4.

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού (Ministrstvo za trgovino, industrijo in turizem)

5.

Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Ministrstvo za delo in socialno varstvo)

6.

Υπουργείο Εσωτερικών (Ministrstvo za notranje zadeve)

7.

Υπουργείο Εξωτερικών (Ministrstvo za zunanje zadeve)

8.

Υπουργείο Οικονομικών (Ministrstvo za finance)

9.

Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού (Ministrstvo za šolstvo in kulturo)

10.

Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων (Ministrstvo za komunikacije in infrastrukturo)

11.

Υπουργείο Υγείας (Ministrstvo za zdravje)

1.

Aizsardzības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za obrambo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

2.

Ārlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za zunanje zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

3.

Ekonomikas ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za gospodarstvo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

4.

Finanšu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za finance in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

5.

Iekšlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za notranje zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

6.

Izglītības un zinātnes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za šolstvo in znanost ter organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

7.

Kultūras ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za kulturo in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

8.

Labklājības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za socialne zadeve in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

9.

Satiksmes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za promet in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

10.

Tieslietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za pravosodnje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

11.

Veselības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za zdravje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

12.

Vides ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za okolje in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

13.

Zemkopības ministrija un tās pārraudzībā esošās iestādes (Ministrstvo za kmetijstvo in organi, ki so pod njegovim nadzorom)

14.

Īpašu uzdevumu ministrs bērnu un ģimenes lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister s posebno zadolžitvijo za otroke in družinske zadeve ter organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

15.

Īpašu uzdevumu ministrs sabiedrības integrācijas lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes (Minister s posebno zadolžitvijo za integracije in organi, ki so mu podrejeni ali so pod njegovim nadzorom)

1.

Aplinkos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za okolje in organi v njegovi sestavi)

2.

Finansų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za finance in organi v njegovi sestavi)

3.

Krašto apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za nacionalno obrambo in organi v njegovi sestavi)

4.

Kultūros ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za kulturo in organi v njegovi sestavi)

5.

Socialinės apsaugos ir darbo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za socialno varnost in delo ter organi v njegovi sestavi)

6.

Susisiekimo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za promet in komunikacije ter organi v njegovi sestavi)

7.

Sveikatos apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za zdravje in organi v njegovi sestavi)

8.

Švietimo ir mokslo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za šolstvo in znanost ter organi v njegovi sestavi)

9.

Teisingumo ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za pravosodje in organi v njegovi sestavi)

10.

Ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za gospodarstvo in organi v njegovi sestavi)

11.

Užsienio reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za zunanje zadeve in organi v njegovi sestavi)

12.

Vidaus reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za notranje zadeve in organi v njegovi sestavi)

13.

Žemės ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos (Ministrstvo za kmetijstvo in organi v njegovi sestavi)

1.

Belügyminisztérium (Ministrstvo za notranje zadeve)

2.

Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium (Ministrstvo za zdravje, socialne in družinske zadeve)

3.

Foglalkoztatáspolitikai és Munkaügyi Minisztérium (Ministrstvo za politiko zaposlovanja in delo)

4.

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium (Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)

5.

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium (Ministrstvo za gospodarstvo in promet)

6.

Gyermek-, Ifjúsági és Sportminisztérium (Ministrstvo za otroke, mladino in šport)

7.

Honvédelmi Minisztérium (Ministrstvo za obrambo)

8.

Igazságügyi Minisztérium (Ministrstvo za pravosodje)

9.

Informatikai és Hírközlési Minisztérium (Ministrstvo za informacijsko družbo in komunikacije)

10.

Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium (Ministrstvo za okolje in upravljanje z vodami)

11.

Külügyminisztérium (Ministrstvo za zunanje zadeve)

12.

Miniszterelnöki Hivatal (Urad ministrskega predsednika)

13.

Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma (Ministrstvo za kulturno dediščino)

14.

Oktatási Minisztérium (Ministrstvo za šolstvo)

15.

Pénzügyminisztérium (Ministrstvo za finance)

1.

Ministeru għall-Politika Soċjali (Ministrstvo za socialno politiko)

2.

Ministeru ta’ l-Edukazzjoni (Ministrstvo za šolstvo)

3.

Ministeru tal-Finanzi (Ministrstvo za finance)

4.

Ministeru għar-Riżorsi u Infrastruttura (Ministrstvo za vire in infrastrukturo)

5.

Ministeru għat-Turiżmu (Ministrstvo za turizem)

6.

Ministeru għat-Trasport u Komunikazzjoni (Ministrstvo za promet in komunikacije)

7.

Ministeru għas-Servizzi Ekonomiċi (Ministrstvo za gospodarske storitve)

8.

Ministeru għall-Intern u l-Ambjent (Ministrstvo za notranje zadeve in okolje)

9.

Ministeru għall-Agrikoltura u Sajd (Ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo)

10.

Ministeru għal Għawdex (Ministrstvo za otok Gozo)

11.

Ministeru għas-Saħħa (Ministrstvo za zdravje)

12.

Ministeru ta’ l-Affarijiet Barranin (Ministrstvo za zunanje zadeve)

13.

Ministeru għall-Ġustizzja u Gvern Lokali (Ministrstvo za pravosodje in upravo)

14.

The Armed Forces of Malta (AFM) – Malteške oborožene sile

1.

Ministerstwo Finansów (Ministrstvo za finance)

2.

Ministerstwo Gospodarki Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in socialno politiko)

3.

Ministerstwo Kultury (Ministrstvo za kulturo)

4.

Ministerstwo Obrony Narodowej (Ministrstvo za nacionalno obrambo)

5.

Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi (Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja)

6.

Ministerstwo Skarbu Państwa (Ministrstvo za državno blagajno)

7.

Ministerstwo Sprawiedliwości (Ministrstvo za pravosodje)

8.

Ministerstwo Infrastruktury (Ministrstvo za infrastrukturo)

9.

Ministerstwo Środowiska (Ministrstvo za okolje)

10.

Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji (Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo)

11.

Ministerstwo Spraw Zagranicznych (Ministrstvo za zunanje zadeve)

12.

Ministerstwo Zdrowia (Ministrstvo za zdravje)

13.

Ministerstwo Edukacji Narodowej i Sportu (Ministrstvo za šolstvo in šport)

1.

Ministrstvo za finance

2.

Ministrstvo za notranje zadeve

3.

Ministrstvo za zunanje zadeve

4.

Ministrstvo za obrambo

5.

Ministrstvo za pravosodje

6.

Ministrstvo za gospodarstvo

7.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

8.

Ministrstvo za promet

9.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

10.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

11.

Ministrstvo za zdravje

12.

Ministrstvo za informacijsko družbo

13.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

14.

Ministrstvo za kulturo

1.

Ministerstvo zahraničných vecí (Ministrstvo za zunanje zadeve)

2.

Ministerstvo hospodárstva (Ministrstvo za gospodarstvo)

3.

Ministerstvo obrany (Ministrstvo za obrambo)

4.

Ministerstvo vnútra (Ministrstvo za notranje zadeve)

5.

Ministerstvo financií (Ministrstvo za finance)

6.

Ministerstvo kultúry (Ministrstvo za kulturo)

7.

Ministerstvo pre správu a privatizáciu národného majetku (Ministrstvo za upravo in privatizacijo državne lastnine)

8.

Ministerstvo zdravotníctva (Ministrstvo za zdravje)

9.

Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino)

10.

Ministerstvo školstva (Ministrstvo za šolstvo)

11.

Ministerstvo spravodlivosti (Ministrstvo za pravosodje)

12.

Ministerstvo životného prostredia (Ministrstvo za okolje)

13.

Ministerstvo pôdohospodárstva (Ministrstvo za kmetijstvo)

14.

Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií (Ministrstvo za promet, pošto in telekomunikacije)

15.

Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja (Ministrstvo za izgradnjo in regionalni razvoj)“

(a)

Priloga I

„ČEŠKA

Vsi proizvajalci, dobavitelji ali distributerji pitne vode, ki opravljajo svoje storitve za javnost (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Vodni uradi za distribucijo vode na območjih občin in drugih območjih v skladu z Zakonom o distribuciji vode (območja občin in druga območja), Cap. 350. (Τα Συμβούλια Υδατοπρομήθειας που διανέμουν νερό σε δημοτικές και άλλες περιοχές, δυνάμει του περί Υδατοπρομήθειας Δημοτικών και Άλλων Περιοχών Νόμου, Κεφ. 350).

LATVIJA

Javne organizacije lokalnih oblasti za pridobivanje in distribucijo pitne vode po fiksnih omrežjih, ki so namenjena opravljanju storitev za javnost.

LITVA

Organizacije, ki pridobivajo, izvajajo prenos in dobavo pitne vode v skladu z Lietuvos Respublikos geriamojo vandens įstatymas (Žin., 2001, št. 64-2327) in Lietuvos Respublikos vandens įstatymas (Žin., 1997, št. 104-2615) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki pridobivajo, izvajajo prenos ali dobavo vode v skladu z Zakonom LVII iz 1995 o upravljanju z vodami (1995. évi LVII. törvény a vízgazdálkodásról).

MALTA

Korporazzjoni għas-Servizzi ta" l-Ilma (Združenje za vodne storitve).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa wodociągowo-kanalizacyjne w rozumieniu ustawy z dnia 7 czerwca 2001 r. o zbiorowym zaopatrzeniu w wodę i zbiorowym odprowadzaniu ścieków prowadzące działalność gospodarczą w zakresie zbiorowego zaopatrzenia w wodę lub zbiorowego odprowadzania ścieków. (Vodovodna in komunalna podjetja iz Zakona z dne 7. junija 2001 o skupni oskrbi z vodo in odvajanju odpadnih voda).

SLOVENIJA

Podjetja, ki črpajo, izvajajo prenos ali dobavo pitne vode, skladno s koncesijskim aktom, izdanim na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93, 1/96) in odloki občin.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru upravljanja z vodami proizvaja in opravlja javno distribucijo pitne vode, upravlja z odpadnimi vodami ali z napravami za odpadne vode (npr. Západoslovenské vodárne a kanalizácie, Stredoslovenské vodárne a kanalizácie, Východoslovenské vodárne a kanalizácie).“;

(b)

Priloga II

„ČEŠKA

Naročnik je opredeljen v členu 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih kot České energetické závody, a.s. (Češke elektrarne, proizvajalec) in 8 regionalnih distribucijskih podjetij: Středočeská energetická a.s. (Osrednječeško podjetje za distribucijo elektrike), Východočeská energetická, a.s. (Vzhdonočeško podjetje za distribucijo elektrike), Severočeská energetická a.s. (Severnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Západočeská energetická, a.s. (Zahodnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Jihočeská a.s. (Južnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Pražské energetické závody, a.s. (Praške elektrarne), Jihomoravská energetická, a.s. (Južnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), Severomoravská energetická, a.s. (Severnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), ki proizvajajo ali transportirajo elektriko na podlagi Energetskega zakona št. 458/2000 Sb.

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Uprava elektrogospodarstva Cipra, ustanovljena z Zakonom za razvoj elektrike, Cap. 171. (Η Αρχή Ηλεκτρισμού Κύπρου που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αναπτύξεως Ηλεκτρισμού Νόμο, Κεφ. 171).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība ‚Latvenergo‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Latvenergo‘).

LITVA

Organizacije, ki v skladu z Lietuvos Respublikos elektros energetikos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1984) proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešuju pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

Valstybės įmonė Ignalinos atominė elektrinė (Državno podjetje nuklearka Ignalina), ustanovljeno v skladu z Lietuvos Respublikos branduolinės energijos įstatymas (Žin., 1996, Nr. 119-2771).

MADŽARSKA

Organizacije, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom CX iz 2001 o električni energiji (2001. évi CX. törvény a villamos energiáról).

MALTA

Korporazzjoni Enemalta (Združenje Enemalta).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa energetyczne w rozumieniu ustawy z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne (Energetska podjetja v smislu ‚Energetskega zakona‘) z dne 10. aprila 1997).

SLOVENIJA

ELES- Elektro Slovenija, podjetja, ki proizvajajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki izvajajo transport električne energije, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki dobavljajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti na energetskem področju proizvaja, kupuje, opravlja distribucijo in transport elektrike (Zakon št. 70/1998 Z. z. s spremembami – npr. Slovenské elektrárne a.s., Regionálne rozvodné závody).“;

(c)

Priloga VII

„ČEŠKA

Vsak upravljalec sistemov javnega prevoza in ponudnik storitev javnosti v železniškem, tramvajskem ali avtobusnem prevozu (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Javne organizacije, ki opravljajo storitve avtobusnega, trolejbusnega ali tramvajskega prevoza potnikov v naslednjih mestih: Rīga, Jūrmala, Liepāja, Daugavpils, Jelgava, Rēzekne, Ventspils.

LITVA

Organizacije, ki opravljajo za javnost mestne trolejbusne, avtobusne ali žičniške storitve v skladu z Lietuvos Respublikos kelių transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 119-2772) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi Zakona I iz 1988 o cestnem prevozu (1988. évi I. törvény a közúti közlekedésről) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministrskega sveta št. 89/1988. (XII. 20.) MT o storitvah cestnega prevoza in o upravljanju s cestnimi vozili (89/1988. (XII. 20.) MT rendelet a közúti közlekedési szolgáltatásokról és a közúti járművek üzemben tartásáról) opravljajo cestne prevozne storitve za javnost.

Organizacije, ki na podlagi Zakona XCV iz 1993 o železnicah (1993. évi XCV. törvény a vasútról) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministra za promet in upravljanje z vodami št. 15/2002. (II. 27.) KöViM o podeljevanju licenc železniškim podjetjem (15/2002. (II. 27.) KöViM rendelet a vasútvállallatok működésének engedélyezéséről) opravljajo železniške prevozne storitve za javnost.

MALTA

L-Awtorita` dwar it-Trasport ta' Malta (Malteška prometna uprava).

POLJSKA

Podmioty świadczące usługi w zakresie miejskiego transportu kolejowego, działające na podstawie koncesji wydanej zgodnie z ustawą z dnia 27 czerwca 1997 r. o transporcie kolejowym (Dz.U. Nr 96, poz. 591 ze zm.). (Organizacije, ki opravljajo storitve na področju mestnega železniškega prevoza in ki delujejo na podlagi Zakona z dne 27. junija 1997 o železniškem prevozu (Dz.U. št. 96, poz. 591 s spremembami).

Podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu autobusowego działające na podstawie zezwolenia zgodnie z ustawą z dnia 6 września 2001 r. o transporcie drogowym (Dz.U. Nr 125, poz. 1371 ze zm.) oraz podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu (Organizacije, ki opravljajo storitve za javnost v mestnem avtobusnem prevozu in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega na podlagi Zakona z dne 6. septembra 2001 o cestnem prevozu (Dz.U. Nr 125, poz. 1371 s spremembami) in organizacije, ki opravljajo storitve za javnost na področju mestnega prevoza.

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo javni mestni avtobusni prevoz, skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, 72/94, 54/96, 48/98 in 65/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki opravlja dejavnost upravljanja rednega avtobusnega prevoza in prevoza po železnicah (Zakon št. 164/1996 Z. z. s spremembami, Zakon št. 168/1996 Z. z. s spremembami – npr.

Železnice Slovenskej republiky/ŽSR/

Železničná spoločnosť a.s.

Dopravný podnik Bratislava, a.s.

Dopravný podnik mesta Žiliny, a.s.

Dopravný podnik mesta Prešov, a.s.

Dopravný podnik mesta Košíc, a.s.

Banskobystrická dopravná spoločnosť, a.s.).“

(d)

Priloga VIII

„ČEŠKA

Upravljalci letališč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība ‚Latvijas gaisa satiksme‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Latvijas gaisa satiksme‘).

Valsts akciju sabiedrība ‚Starptautiskā lidosta ‚Rīga‘‘ (javno podjetje z omejeno odgovornostjo ‚Mednarodno letališče ‚Rīga‘‘).

LITVA

Letališča, ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Valstybės įmonė ‚Oro navigacija‘ (državno podjetje ‚Oro navigacija‘), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Druge organizacije, ki delujejo na področju letaliških zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Letališča, ki delujejo na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről).

Mednarodno letališče Ferihegy v Budimpešti, ki ga upravlja Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér Üzemeltetési Rt. na podlagi Zakona XVI iz 1991 o koncesijah (1991. évi XVI. törvény a koncesszióról), Zakona XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről), Dekreta ministra za promet in upravljanje z vodami št. 45/2001. (XII.20.) KöViM o likvidaciji Uprave za zračni promet in letališča in ustanovitvi HungaroControl-madžarske službe za zračni promet (45/2001. (XII. 20.) KöViM rendelet a Légiforgalmi és Repülőtéri Igazgatóság megszüntetéséről és a HungaroControl Magyar Légiforgalmi Szolgálat létrehozásáról).

MALTA

L-Ajruport Internazzjonali ta" Malta (Mednarodno letališče Malte).

POLJSKA

Przedsiębiorstwo Państwowe ‚Porty Lotnicze‘ (Državno podjetje ‚Poljska letališča‘).

SLOVENIJA

Javna civilna letališča, skladno z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti civilnega letalstva ustanavlja in upravlja javna letališča in zemeljske letališke zmogljivosti (Zakon št. 143/1998 Z. z. s spremembami – npr. letališča – Letisko M.R. Štefánika, Letisko Košice – Barca, Letisko Poprad – Tatry, Letisko Sliač, Letisko Piešťany – ki jih upravlja Slovenská správa letísk /Slovaška uprava za letališča/ in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega s strani Ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije Slovaške republike v skladu s § 32 Zakona št. 143/1998 Z. z. o civilnem letalstvu).“;

(e)

Priloga IX

„ČEŠKA

Upravljalci pristanišč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih)

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Ciprska pristaniška uprava, ustanovljena z Zakonom o Ciprski pristaniški upravi iz leta 1973 (Η Αρχή Λιμένων Κύπρου, που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973).

LATVIJA

Organi, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom ‚Likums par ostām‘:

LITVA

Valstybės įmonė ‚Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija‘ (državno podjetje Uprava državnega morskega pristanišča Klaipėda), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos Klaipėdos valstybinio jūrų uosto įstatymas (Žin., 1996, št. 53-1245).

Valstybės įmonė ‚Vidaus vandens kelių direkcija‘ (državno podjetje Uprava za celinske vodne poti), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos vidaus vandenų transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 105-2393).

Druge organizacije, ki delujejo na področju morskih, celinskih ali drugih terminalskih zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Javna pristanišča, ki jih v celoti ali delno upravlja država v skladu z Zakonom XLII iz 2000 o vodnem prometu (2000. évi XLII. törvény a vízi közlekedésről).

MALTA

L-Awtorita' Marittima ta' Malta (Malteška pomorska uprava).

POLJSKA

Podmioty zajmujące się zarządzaniem portami morskimi lub śródlądowymi i udostępnianiem ich przewoźnikom morskim i śródlądowym. (Organizacije, ki delujejo na področju upravljanja morskih ali celinskih pristanišč ter njihovega dajanja v uporabo morskim in celinskim prevoznikom.).

SLOVENIJA

Morska pristanišča v državni ali delni lasti države, ko opravljajo gospodarsko javno službo, skladno s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 26/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru svoje dejavnosti celinske plovbe vzdržuje plovno pot in ustanavlja ter vzdržuje javna pristanišča in zmogljivosti na vodni poti (Zakon št. 338/2000 Z. z. – npr. Prístav Bratislava, Prístav Komárno, Prístav Štúrovo).“