I. Trdno organsko gnojilo

II. Tekoče organsko gnojilo

I. Trdno organsko-mineralno gnojilo

II. Tekoče organsko-mineralno gnojilo

I. Anorgansko gnojilo z makrohranili

II. Anorgansko gnojilo z mikrohranili

A. Organski izboljševalec tal

B. Anorganski izboljševalec tal

A. Inhibitor nitrifikacije

B. Inhibitor denitrifikacije

C. Inhibitor ureaze

A. Mikrobni rastlinski biostimulant

B. Nemikrobni rastlinski biostimulant

1. Ta del določa zahteve glede FKS, v katere se v skladu z navedeno funkcijo uvrščajo sredstva za gnojenje EU.

2. Zahteve, določene v tej prilogi za določeno FKS, se uporabljajo za sredstva za gnojenje EU v vseh podkategorijah navedene FKS.

3. Navedba, da je sredstvo za gnojenje EU v skladu s funkcijo, ki je v tej prilogi določena za ustrezno FKS, se podkrepi z navedbami o načinu delovanja proizvoda, relativni vsebnosti njegovih različnih sestavin ali katerem koli drugem pomembnem parametru.

4. Če skladnost z določeno zahtevo (kot so odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) predpostavi, da je sredstvo skladno z zadevno zahtevo, za kar prevzame odgovornost proizvajalec.

5. Ostanki farmakološko aktivnih snovi v smislu Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) so lahko prisotni v sredstvu za gnojenje EU le, če je ta snov:

5a. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje aktivno snov v smislu člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 le, če to sredstvo za gnojenje EU nima fitofarmacevtske funkcije v smislu člena 2(1) navedene uredbe.

6. Fosfonati se sredstvom za gnojenje EU ne dodajajo namerno. Nenamerna prisotnost fosfonatov ne presega 0,5 masnega odstotka.

7. V tej prilogi so zahteve za nekatera hranila izražene v oksidirani obliki. Kadar se skladnost ocenjuje na podlagi prisotnosti zadevne hranilne snovi v njeni elementarni obliki, se uporabijo naslednji pretvorbeni faktorji:

8. Zahteve v tej prilogi so izražene glede na organski ogljik (Corg). Kadar se skladnost ocenjuje na podlagi organske snovi, se uporabi naslednji pretvorbeni faktor:

1. Organsko gnojilo vsebuje:

2. Onesnaževala v organskem gnojilu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v organskem gnojilu ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organskem gnojilu pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4. Patogeni v organskem gnojilu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

1. Trdno organsko gnojilo je v trdni obliki.

2. Trdno organsko gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

3. Vsebnost organskega ogljika (Corg) v trdnem organskem gnojilu je vsaj 15 masnih odstotkov.

1. Tekoče organsko gnojilo je v tekoči obliki.

2. Tekoče organsko gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

3. Vsebnost organskega ogljika (Corg) v tekočem organskem gnojilu je vsaj 5 masnih odstotkov.

1. Organsko-mineralno gnojilo je koformulacija naslednjega:

2. Kadar je eno ali več anorganskih gnojil v koformulaciji enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v FKS 1(C)(I)(a)(i-ii)(A), organsko-mineralno gnojilo ne sme vsebovati 16 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

3. Onesnaževala v organsko-mineralnem gnojilu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

4. Vsebnost bakra (Cu) v organsko-mineralnem gnojilu ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organsko-mineralnem gnojilu pa ne sme presegati 1 500  mg/kg suhe snovi. Vendar se te mejne vrednosti ne uporabljajo, kadar je bil baker (Cu) ali cink (Zn) namerno dodan organsko-mineralnemu gnojilu zaradi odpravljanja pomanjkanja mikrohranil v tleh in je bil deklariran v skladu s Prilogo III.

5. Patogeni v organsko-mineralnem gnojilu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

1. Trdno organsko-mineralno gnojilo je v trdni obliki.

2. Trdno organsko-mineralno gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

3. Vsebnost organskega ogljika (Corg) v trdnem organsko-mineralnem gnojilu je vsaj 7,5 masnega odstotka.

4. Vsaka fizična enota trdnega organsko-mineralnega gnojila vsebuje organski ogljik (Corg) in vsa hranila v deklarirani vsebnosti. Fizična enota se nanaša na eno od sestavin proizvoda, kot so zrnca ali kroglice.

1. Tekoče organsko-mineralno gnojilo je v tekoči obliki.

2. Tekoče organsko-mineralno gnojilo vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih primarnih hranil: dušik (N), fosforjev pentoksid (P2O5) ali kalijev oksid (K2O).

3. Vsebnost organskega ogljika (Corg) v tekočem organsko-mineralnem gnojilu znaša vsaj 3 masne odstotke.

1. Anorgansko gnojilo je gnojilo, ki vsebuje ali sprošča hranila v mineralni obliki in ne spada med organska ali organsko-mineralna gnojila.

2. Poleg zahtev iz bodisi FKS 1(C)(I) bodisi FKS 1(C)(II) izpolnjuje anorgansko gnojilo, ki vsebuje več kot 1 masni odstotek organskega ogljika (Corg), pri čemer organski ogljik (Corg) ne izvira iz:

1. Anorgansko gnojilo z makrohranili rastlinam ali gobam zagotavlja eno ali več naslednjih makrohranil:

2. Onesnaževala v anorganskem gnojilu z makrohranili ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v anorganskem gnojilu z makrohranili ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v anorganskem gnojilu z makrohranili pa ne sme presegati 1 500  mg/kg suhe snovi. Vendar se te mejne vrednosti ne uporabljajo, kadar je bil baker (Cu) ali cink (ZN) namerno dodan anorganskemu gnojilu z makrohranili zaradi odpravljanja pomanjkanja mikrohranil v tleh in je bil deklariran v skladu s Prilogo III.

1. Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

2. Kadar enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)), je vsebnost tega makrohranila vsaj naslednja:

1. Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

2. Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih makrohranil v vsaj naslednjih vsebnostih:

1. Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je gnojilo na osnovi amonijevega nitrata (NH4NO3) in vsebuje 28 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

2. Vse druge snovi razen amonijevega nitrata (NH4NO3) so inertne do amonijevega nitrata (NH4NO3).

3. Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko gnojilo iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je končnemu uporabniku na voljo samo pakiran. Embalaža je zaprta tako, da se zapiralna plomba ali embalaža pri odpiranju nepopravljivo poškoduje. Lahko se uporabljajo vreče z zaklopom.

4. Vrednost zadrževanja olja enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika po dveh toplotnih ciklih, kakor sta opisana v točki 4.1 modula A1 iz dela II Priloge IV, ne sme presegati 4 masne odstotke.

5. Detonacijska upornost enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je taka, da se:

6. Masni odstotek gorljivega materiala, izmerjenega kot ogljik (C), ne sme presegati:

7. Raztopina 10 g enostavnega ali sestavljenega trdnega anorganskega gnojila iz amonijevega nitrata z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika v 100 ml vode mora imeti pH najmanj 4,5.

8. 1-milimetrsko mrežno sito lahko prepusti največ 5 masnih odstotkov, 0,5-milimetrsko mrežno sito pa največ 3 masne odstotke.

9. Vsebnost bakra (Cu) ne sme biti višja od 10 mg/kg, vsebnost klora (Cl) pa ne višja od 200 mg/kg.

1. Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

2. Kadar enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje samo eno deklarirano makrohranilo (dušik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg), natrij (Na), žveplo (S)), je vsebnost tega makrohranila vsaj naslednja:

1. Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost:

2. Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v vsaj naslednjih vsebnostih:

1. Anorgansko gnojilo z mikrohranili je anorgansko gnojilo, ki ne spada med anorganska gnojila z makrohranili in je namenjeno zagotavljanju enega ali več od naslednjih mikrohranil rastlinam ali gobam: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) ali cink (Zn).

2. Anorgansko gnojilo z mikrohranili je končnemu uporabniku na voljo samo pakirano.

3. Onesnaževala v anorganskem gnojilu z mikrohranili ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

1. Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega mikrohranila.

2. Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili spada v eno od tipologij in ustreza pripadajočemu opisu in zahtevam glede minimalne koncentracije mikrohranil v naslednji tabeli:

1. Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega mikrohranila.

2. Vsota vsebnosti vseh deklariranih mikrohranil v sestavljenem anorganskem gnojilu z mikrohranili znaša vsaj:

1. Sredstvo za apnjenje je sredstvo za gnojenje EU, katerega namen je izboljšanje kislosti tal.

2. Onesnaževala v sredstvu za apnjenje ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v sredstvu za apnjenje ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v sredstvu za apnjenje pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4. Upoštevajo se naslednji parametri, določeni glede na maso sredstva za apnjenje:

1. Organski izboljševalec tal je sestavljen iz materiala, katerega 95 % je izključno biološkega izvora.

2. Onesnaževala v organskem izboljševalcu tal ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v organskem izboljševalcu tal ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v organskem izboljševalcu tal pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4. Patogeni v izboljševalcu tal ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

5. Organski izboljševalec tal vsebuje 20 masnih odstotkov ali več suhe snovi.

6. Vsebnost organskega ogljika (Corg) v organskem izboljševalcu tal je vsaj 7,5 masnega odstotka.

1. Anorganski izboljševalec tal je izboljševalec tal, ki ni organski izboljševalec tal.

2. Onesnaževala v anorganskem izboljševalcu tal ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v anorganskem izboljševalcu tal ne sme presegati 300 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v anorganskem izboljševalcu tal pa ne sme presegati 800 mg/kg suhe snovi.

4. Patogeni v anorganskem izboljševalcu tal, ki vsebuje več kot 1 masni odstotek organskega ogljika (Corg), ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v naslednji tabeli:

1. Rastni medij je sredstvo za gnojenje EU, ki ni zemlja na kraju samem in katerega funkcija je, da v njem rastejo rastline ali gobe.

2. Onesnaževala v rastnem mediju ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

2a. Z odstopanjem od točke 2(d) se mejna vrednost za nikelj (Ni) v rastnem mediju, ki ga v celoti sestavljajo mineralne sestavine in je na voljo za poklicno uporabo v vrtnarstvu, zelene strehe ali zelene stene, uporablja za biološko razpoložljivo vsebnost onesnaževala.

3. Vsebnost bakra (Cu) v rastnem mediju ne sme presegati 200 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v rastnem mediju pa ne sme presegati 500 mg/kg suhe snovi.

4. Patogeni v rastnem mediju ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

1. Inhibitor nitrifikacije zavira biološko oksidacijo amonijevega dušika (NH3–N) v nitritni dušik (NO2–) in s tem upočasnjuje tvorbo nitratnega dušika (NO3–).

2. Stopnja oksidacije amonijevega dušika (NH3–N) se meri prek:

1. Inhibitor denitrifikacije zavira nastajanje dušikovega oksida (N2O) z upočasnitvijo ali onemogočanjem pretvorbe nitrata (NO3–) v molekularni dušik (N2) in brez vpliva na proces nitrifikacije, kot je opisano v FKS 5(A).

2. V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor denitrifikacije, je v in vitro testu z inhibitorjem denitrifikacije stopnja sproščanja dušikovega oksida (N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi, in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

1. Inhibitor ureaze zavira hidrolizno delovanje na sečnino (CH4N2O) z ureaznim encimom, ki je usmerjen predvsem na zmanjšanje izhlapevanja amonijaka.

2. V primerjavi s kontrolnim vzorcem, ki mu ni dodan inhibitor ureaze, je v in vitro testu z inhibitorjem ureaze stopnja hidrolize sečnine (CH4N2O) manjša za 20 %, merjeno na podlagi analize, opravljene 14 dni po uporabi, in pri 95-odstotni ravni zaupanja.

1. Rastlinski biostimulant je sredstvo za gnojenje EU, katerega funkcija je spodbujanje hranilnih procesov rastline neodvisno od vsebnosti hranil sredstva, čigar edini cilj je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline ali njene rizosfere:

2. Onesnaževala v rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

3. Vsebnost bakra (Cu) v rastlinskem biostimulantu ne sme presegati 600 mg/kg suhe snovi, vsebnost cinka (Zn) v rastlinskem biostimulantu pa ne sme presegati 1 500  mg/kg suhe snovi.

4. Rastlinski biostimulant ima učinke, ki so zatrjevani na etiketi za rastline, navedene na etiketi.

1. Mikrobni rastlinski biostimulant sestavljajo mikroorganizmi ali mikrobni konzorcij, kakor so navedeni v KSM 7 iz dela II Priloge II.

2. Patogeni v mikrobnem rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

3. Kadar je mikrobni rastlinski biostimulant v tekoči obliki, je pH rastlinskega biostimulanta optimalen za vsebovane mikroorganizme in rastline.

1. Nemikrobni rastlinski biostimulant je rastlinski biostimulant, ki ne spada med mikrobne rastlinske biostimulante.

2. Patogeni v nemikrobnem rastlinskem biostimulantu ne smejo presegati mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

1. Mešanica sredstev za gnojenje je sredstvo za gnojenje EU, ki je sestavljeno iz dveh ali več posameznih sredstev za gnojenje EU FKS 1 do FKS 6, za katere se skladnost vsakega posameznega sestavnega sredstva za gnojenje EU v mešanici z zahtevami te uredbe izkaže v skladu s postopkom ugotavljanja skladnosti, ki se uporablja za navedeno posamezno sredstvo za gnojenje EU.

2. Mešanje ne spremeni narave posameznega sredstva za gnojenje EU, ki sestavlja mešanico, in ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi, živali ali rastlin, na varnost ali na okolje pri razumno predvidljivih pogojih shranjevanja ali uporabe mešanice sredstva za gnojenje.

2a. Inhibirajoča spojina v mešanici je prisotna v koncentraciji, ki je znotraj območja koncentracij, ki zagotavljajo doseganje stopenj zmanjšanja pri pogojih iz FKS 5 v delu II te priloge oziroma iz točke 4 v KSM 1 v delu II Priloge II na ravni mešanice.

3.  ►M6  Proizvajalec mešanice ugotovi skladnost mešanice z zahtevami iz točk 1, 2 in 2a tega FKS, zagotovi, da mešanica izpolnjuje zahteve za označevanja iz Priloge III, ter prevzame odgovornost v skladu s členom 16(4) te uredbe za skladnost mešanice z zahtevami iz te uredbe, tako da ◄

4. Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost mešanic sredstev za gnojenje na trgu, spoštujejo naslednje določbe te uredbe v zvezi z izjavo EU o skladnosti za vsako posamezno sredstvo za gnojenje EU, ki sestavlja mešanico, ter za mešanico:

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje snovi in zmesi, razen ( 4 ):

2. Vse snovi, vključene v sredstvo za gnojenje EU, same po sebi ali v zmesi, razen polimerov, so registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 ( 5 ) v dokumentaciji, ki vsebuje:

3. Kadar je snov ali ena od snovi v zmesi namenjena izboljšanju dolgoročne razpoložljivosti mikrohranil iz sredstva za gnojenje EU za rastline, je ta snov bodisi kelatni reagent bodisi kompleksirajoči reagent, poleg tega pa se uporabljajo naslednja pravila:

4. Kadar je snov ali ena od snovi v zmesi namenjena izboljšanju načinov sproščanja hranil iz sredstva za gnojenje EU z zaviranjem ali onemogočanjem delovanja posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov, je ta snov spojina, ki inhibira nitrifikacijo, denitrifikacijo ali ureazo, poleg tega pa se uporabljajo naslednja pravila:

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje kompost, pridobljen z aerobnim kompostiranjem izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

1a. Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje kompost, pridobljen z aerobnim kompostiranjem materialov ali proizvodov iz njih kategorije 2 ali kategorije 3, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) in ukrepov iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, sam ali zmešan z vhodnimi materiali iz točke 1, če:

2. Kompostiranje poteka v obratu,

3. Aerobno kompostiranje zajema nadzorovano, pretežno aerobno razgradnjo biološko razgradljivega materiala, pri kateri se biološko sprošča toplota, ki omogoča razvoj temperatur, primernih za termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se bodisi redno in temeljito pretresajo in obračajo bodisi prisilno prezračujejo, da se zagotovita ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom kompostiranja imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

4. Kompost ne vsebuje

5. Kompost izpolnjuje vsaj eno izmed naslednjih meril stabilnosti:

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

2. Anaerobna razgradnja poteka v obratu:

3. Anaerobna razgradnja zajema nadzorovano, pretežno anaerobno razgradnjo biološko razgradljivih materialov, ki poteka pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se redno in temeljito pretresajo in obračajo, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

3a. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje trdno ali tekočo frakcijo, pridobljeno z mehanskim ločevanjem digestata, ki je skladen s točkami 1 do 3.

3b. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, ki je skladen s točkami 1 do 3, ali frakcijo, ki je skladna s točko 3a, iz katerih je bil odstranjen ves topni amonij in/ali fosfat ali njegov del za predelavo dušika in/ali fosforja brez namena za drugačno spremembo digestata ali frakcije.

3c. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, ki je skladen s točkami 1 do 3 ali točko 3b, in frakcijo, ki je skladna s točko 3a, ki sta bila samo fizično obdelana za odstranitev vode brez namena za drugačno spremembo digestata ali frakcije.

3d. Dodatki, potrebni za naknadno obdelavo digestata ali frakcije v skladu s točkami 3a, 3b in 3c, se lahko uporabljajo, če:

4.  ►M6  Digestat ali frakcija iz točk 3a, 3b in 3c izpolnjuje vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti: ◄

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

1a. Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo materialov ali proizvodov iz njih kategorije 2 ali kategorije 3, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) in ukrepov iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, sam ali zmešan z vhodnimi materiali iz točke 1, če:

2. Anaerobna razgradnja poteka v obratu:

3. Anaerobna razgradnja zajema nadzorovano, pretežno anaerobno razgradnjo biološko razgradljivega materiala, ki poteka pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se redno in temeljito pretresajo in obračajo, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje imajo vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

3a. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje trdno ali tekočo frakcijo, pridobljeno z mehanskim ločevanjem digestata, ki je skladen s točkami 1 do 3.

3b. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, ki je skladen s točkami 1 do 3, ali frakcijo, ki je skladna s točko 3a, iz katerih je bil odstranjen ves topni amonij in/ali fosfat ali njegov del za predelavo dušika in/ali fosforja brez namena za drugačno spremembo digestata ali frakcije.

3c. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje digestat, ki je skladen s točkami 1 do 3 ali točko 3b, in frakcijo, ki je skladna s točko 3a, ki sta bila samo fizično obdelana za odstranitev vode brez namena za drugačno spremembo digestata ali frakcije.

3d. Dodatki, potrebni za naknadno obdelavo digestata ali frakcije v skladu s točkami 3a, 3b in 3c, se lahko uporabljajo, če:

4. Digestat ali frakcija iz točke 3a, 3b in 3c ne vsebuje več kot 6 mg PAH16 /kg suhe snovi ( 10 ).

5.  ►M6  Digestat ali frakcija iz točk 3a, 3b in 3c vsebuje: ◄

6.  ►M6  Digestat ali frakcija iz točk 3a, 3b in 3c izpolnjuje vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti: ◄

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje sestavni material iz ene od naslednjih snovi:

2. Vse snovi, vključene v sredstvo za gnojenje EU kot take ali v zmesi, izpolnjujejo zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje polimere, sestavljene izključno iz monomernih snovi, ki izpolnjujejo merila iz točk 1 in 2 KSM 1, pri čemer je namen polimerizacije nadzor sproščanja hranil iz ene ali več monomernih snovi.

2. Vsaj 60 % polimerov je topnih v fosfatni pufrski raztopini pri pH 7,5 in 100 °C.

3. Končni produkti razgradnje so samo amonijak (NH3), voda in ogljikov dioksid (CO2).

4. Polimeri ne vsebujejo več kot 600 ppm prostega formaldehida.

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje polimere, razen polimerov hranil, samo kadar je namen polimera:

2. Od 16. julija 2026 polimeri iz točke 1(a) in (b) izpolnjujejo merila biorazgradljivosti iz člena 42(6). Če takih meril ni, sredstvo za gnojenje EU, ki je dano na trg po tem datumu, ne sme vsebovati takih polimerov.

3. Za polimere iz točke 1(a) in (b) niti polimer niti njegovi razgradni stranski proizvodi na splošno ne učinkujejo škodljivo na zdravje živali ali rastlin ali na okolje pri razumno predvidljivih pogojih uporabe sredstva za gnojenje EU. Polimer mora uspešno prestati akutni test strupenosti za rast rastline, test akutne strupenosti na deževnikih in test z inhibicijo nitrifikacije s talnimi mikroorganizmi, kot sledi:

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje stranske proizvode v smislu Direktive 2008/98/ES razen ( 12 ):

2. Stranski proizvodi izpolnjujejo zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

3. Od 16. julija 2022 stranski proizvodi izpolnjujejo merila, določena z delegiranim aktom iz člena 42(7). Sredstvo za gnojenje EU, ki se da na trg po navedenem datumu, ne sme več vsebovati stranskih proizvodov iz točke 1, ki niso v skladu s takimi merili.

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje oborjene fosfatne soli, pridobljene z obarjanjem izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

2. Postopek obarjanja poteka v nadzorovanih pogojih v reaktorju. Poleg tega se uporabljajo samo vhodni materiali, ki niso kontaminirani z drugimi tokovi materialov, ali vhodni materiali, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili enkrat nenamerno kontaminirani z drugimi tokovi materialov, zaradi česar je bila ugotovljena prisotnost eksogenih spojin le v sledeh.

3. Oborjene fosfatne soli vsebujejo:

4. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje derivate oborjenih fosfatnih soli, pridobljene z eno ali več kemičnimi proizvodnimi postopki, pri katerih se sproži reakcija oborjenih fosfatnih soli z materiali iz podtočke 1(f), ki se porabijo ali uporabljajo v kemični obdelavi.

5. Oborjene fosfatne soli, ki se uporabljajo za derivate, so v skladu s točkami 1, 2 in 3.

6. Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje oborjene fosfatne soli, pridobljene z obarjanjem snovi kategorije 2 ali kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter ukrepi iz člena 32(3) navedene uredbe, samostojno ali zmešane z vhodnimi snovmi iz točke 1, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

7. V obratu, kjer poteka obarjanje, se proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov, dovoljenih za oborjene fosfatne soli in njihove derivate, določenih v točkah 1, 4 in 6, jasno ločijo od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov.

8. Kadar za FKS sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje oborjene fosfatne soli ali njihove derivate ali oboje oziroma je iz njih sestavljeno, v Prilogi I ni zahtev glede patogenov Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, ti patogeni ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

9. Patogeni v sredstvu za gnojenje EU, ki vsebuje oborjene fosfatne soli, pridobljene iz materialov iz podtočke 1(a), ali derivate takšnih oborjenih fosfatnih soli ali oboje oziroma je sestavljeno iz njih, ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

10. Zahteve iz točk 8 in 9 ter zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, določene v ustrezni FKS sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz oborjenih fosfatnih soli ali njihovih derivatov ali obojega, se ne uporabljajo, če so bile navedene oborjene fosfatne soli ali vsi biogeni vhodni materiali, uporabljeni v postopku obarjanja, obdelani po enem od naslednjih postopkov:

11. Oborjene fosfatne soli, pridobljene iz materialov iz podtočke 1(a), in derivati, pridobljeni iz takih oborjenih fosfatnih soli, ne vsebujejo več kot 6 mg PAO16 ( 16 ) na 1 kg suhe snovi

12. Vsota aluminija (Al) in železa (Fe) v oborjenih fosfatnih soleh ali njihovih derivatih ne presega 10 % suhe snovi oborjenih fosfatnih soli ali njihovih derivatov.

13. Oborjene fosfatne soli ali njihovi derivati izpolnjujejo zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

14. Za namene točk 3, 11 in 12 se suha snov oborjenih fosfatnih soli in njihovih derivatov meri z vakuumskim sušenjem pri 40 °C do konstantne teže, da se prepreči izguba kristalno vezane vode.

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo v postopku toplotno-kemične pretvorbe v pogojih, v katerih prisotnost kisika ni omejena, iz izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

2. Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo v postopku toplotno-kemične pretvorbe materialov kategorije 2 ali 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v pogojih, v katerih prisotnost kisika ni omejena, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter ukrepi iz člena 32(3) navedene uredbe, samostojno ali zmešane z vhodnimi snovmi iz točke 1, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

3. Toplotna oksidacija poteka v pogojih, v katerih pristnost kisika ni omejena, tako da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri toplotno-kemični pretvorbi, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj 2 sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C. Ti pogoji se uporabljajo za vse vhodne materiale, razen za:

4. Toplotna oksidacija poteka v sežigalni ali zgorevalni komori. V komori se lahko predelajo samo vhodni materiali, ki niso kontaminirani z drugimi tokovi materialov, ali vhodni materiali, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so bili enkrat nenamerno kontaminirani z drugimi tokovi materialov, zaradi česar je bila ugotovljena prisotnost eksogenih spojin samo v sledeh.

5. Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, so pepel ali žlindra in imajo največ:

6. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje derivate materialov, pridobljenih s toplotno oksidacijo, ki so bili proizvedeni iz vhodnih materialov iz točk 1 in 2, izpolnjujejo pogoje iz točke 5 in so bili proizvedeni v procesu toplotno-kemične pretvorbe v skladu s točkama 3 in 4.

7. Onesnaževala v sredstvu za gnojenje EU, ki vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, ali njihove derivate oziroma je iz njih sestavljeno, ne smejo presegati naslednjih mejnih vrednosti:

8. Materiali, pridobljeni s toplotno oksidacijo, ali njihovi derivati izpolnjujejo zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

1. Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje materiale, pridobljene s pirolizo ali uplinjanjem v postopku toplotno-kemične pretvorbe v pogojih, v katerih je prisotnost kisika omejena, iz izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

2. Postopek toplotno-kemične pretvorbe se izvede v pogojih, v katerih je prisotnost kisika omejena, tako da se v reaktorju za vsaj dve sekundi doseže temperatura najmanj 180 °C.

3. Pri materialih, pridobljenih s pirolizo in uplinjanjem, je molsko razmerje vodika (H) in organskega ogljika (H/Corg) manjše od 0,7, pri čemer se testiranje materialov z vsebnostjo organskega ogljika (Corg), manjšo od 50 %, opravi na suhi frakciji brez pepela. Vsebujejo lahko največ:

4. Ne glede na točko 1 lahko sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale, pridobljene s pirolizo ali uplinjanjem v postopku toplotno-kemične pretvorbe materialov kategorije 2 ali 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v pogojih, v katerih je prisotnost kisika omejena, v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 ter ukrepi iz člena 32(3) navedene uredbe, samostojno ali zmešane z vhodnimi snovmi iz točke 1, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

5. V obratu, v katerem poteka piroliza ali uplinjanje, se proizvodne linije za predelavo vhodnih materialov iz točk 1 in 4 jasno ločijo od proizvodnih linij za predelavo drugih vhodnih materialov.

6. V sredstvu za gnojenje EU, ki vsebuje materiale, pridobljene s pirolizo in uplinjanjem, ali je iz njih sestavljeno:

7. Materiali, pridobljeni s pirolizo in uplinjanjem, izpolnjujejo zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

(1) Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje predelan material visoke čistosti, tj. amonijevo sol, sulfatno sol, fosfatno sol, elementarno žveplo, kalcijev karbonat ali kalcijev oksid ali njihove mešanice s čistostjo vsaj 95 % suhe snovi v materialu.

(2) Material visoke čistosti se predela iz odpadkov, nastalih pri:

(3) Vsebnost organskega ogljika (Corg) v materialu visoke čistosti ne sme presegati 0,5 odstotkov suhe snovi v materialu.

(4) Material visoke čistosti ne vsebuje več kot:

(5) Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti ali je iz njih sestavljeno, vsebuje največ:

(6) Kadar skladnost z določeno zahtevo iz točk 4 in 5 (kot je odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali postopka predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) domneva navedena skladnost na odgovornost proizvajalca.

(7) Kadar za funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, v Prilogi I ni določenih zahtev glede Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, ti patogeni v sredstvu za gnojenje EU ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:

(8) Skladnost sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, z zahtevami iz točke 7 ali zahtevami za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, se preveri s testiranjem v skladu s točko 5.1.3.1 v modulu D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) iz dela II Priloge IV.

(9) Materiali visoke čistosti, ki se skladiščijo na način, ki jih ne ščiti pred padavinami in neposredno sončno svetlobo, se lahko dodajo sredstvu za gnojenje EU le, če so bili proizvedeni največ 36 mesecev pred podpisom izjave EU o skladnosti za zadevno sredstvo za gnojenje EU.

10. Material visoke čistosti izpolnjuje zahtevo iz točke 2 v KSM 1.

1. Navedejo se naslednje informacije:

2. Kadar ima sredstvo za gnojenje EU funkcije, opisane v dveh ali več FKS iz Priloge I, se lahko z uporabo oznak FKS iz Priloge I navedejo samo tiste funkcije, glede katerih je bilo uspešno izvedeno ugotavljanje skladnosti sredstva za gnojenje EU v skladu s to uredbo, tako da se uporabi ustrezna FKS oznaka, kot je navedena v delu I Priloge I.

3. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje sestavni material, za katerega bi, če bi bil dan na trg kot živilo ali krma, veljale mejne vrednosti ostankov, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 ali Uredbo (EU) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 33 ), mejne vrednosti ostankov, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ( 34 ), ali mejne vrednosti, določene v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 ( 35 ) ali Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 36 ), in navedeni sestavni material vsebuje snov, ki presega eno ali več ustreznih mejnih vrednosti, se najvišja koncentracija zadevne snovi v sredstvu za gnojenje EU navede skupaj z opozorilom, da se sredstvo za gnojenje EU ne sme uporabljati na način, s katerim bi bila lahko presežena navedena mejna vrednost v živilu ali krmi.

4. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje pridobljene proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen gnoja, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Rejne živali se ne smejo niti neposredno niti s pašo hraniti s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem se je proizvod uporabljal, razen če je do košnje oziroma paše prišlo po poteku najmanj 21-dnevne karence.“

5. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje ricin, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Nevarno za živali v primeru zaužitja.“

6. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje nepredelane ali predelane kakavove lupine, se na etiketi navede naslednje navodilo: „Strupeno za pse in mačke“.

7. Kadar je sredstvo za gnojenje EU rastni medij, kot je naveden v točki 2a FKS 4 v delu II Priloge I, ali vsebuje polimer, katerega namen je biti vezivo za proizvod, kot je navedeno v točki 1(c) KSM 9 v delu II Priloge II, se uporabniku da navodilo, naj proizvoda ne uporablja v stiku s tlemi in naj v sodelovanju s proizvajalcem poskrbi za varno odstranjevanje proizvoda po koncu uporabe.

7a. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale, pridobljene s toplotno oksidacijo, in njihove derivate iz KSM 13 v delu II Priloge II ali materiale, pridobljene s pirolizo ali uplinjanjem, iz KSM 14 v delu II navedene priloge oziroma je iz takih materialov sestavljeno ter ima vsebnost mangana (Mn) nad 3,5 masnega odstotka, se vsebnost mangana deklarira.

7b. Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale visoke čistosti iz Priloge II, del II, KSM 15, ali je iz njih sestavljeno ter

8. Informacije, razen tistih, ki se zahtevajo v skladu s točkami 1 do 6

9. Izraz „z nizko vsebnostjo kloridov“ ali podobno se lahko uporabi, samo če je vsebnost kloridov (Cl-) pod 30 g/kg suhe snovi.

10. Kadar so informacije o vsebnosti hranil v skladu z zahtevami iz te priloge izražene v oksidirani obliki, je lahko vsebnost hranil namesto v oksidirani obliki ali poleg tega, da je izražena v oksidirani obliki, izražena v elementarni obliki v skladu z naslednjimi pretvorbenimi faktorji:

11. Kadar se zahteve glede informacij v tej prilogi nanašajo na organski ogljik (Corg), se lahko informacije namesto na organski ogljik (Corg) ali poleg organskega ogljika nanašajo na organsko snov v skladu z naslednjimi pretvorbenimi faktorji:

1. Vsebnost hranil se lahko deklarira, samo če so ta prisotna v sredstvu za gnojenje EU v najmanjši količini, ki je v Prilogi I določena za ustrezno FKS.

2. Če dušik (N) ali fosfor (P) nista deklarirani hranili, se vsebnost dušika (N) ali fosforjevega pentoksida (P2O5) kljub temu navede, če je večja od 0,5 masnega odstotka. Ta navedba je ločena od izjave o hranilih.

3. Za gnojila, ki vsebujejo inhibirajoče spojine, kakor so opredeljene v KSM 1 v delu II Priloge II, se uporabljajo naslednja pravila:

4. Izraz „mineralno gnojilo“ se lahko uporablja samo za gnojila, ki spadajo v FKS 1(C) in izpolnjujejo naslednje pogoje:

1. Navedene so naslednje informacije: