02013R1308 — SL — 01.01.2019 — 005.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347 20.12.2013, str. 671)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 1310/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013	L 347	865	20.12.2013
►M2	UREDBA (EU) 2016/791 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. maja 2016	L 135	1	24.5.2016
►M3	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1166 z dne 17. maja 2016	L 193	17	19.7.2016
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1226 z dne 4. maja 2016	L 202	5	28.7.2016
►M5	UREDBA (EU) 2017/2393 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 2017	L 350	15	29.12.2017

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 189, 27.6.2014, str.  261 (1308/2013)
►C2	Popravek, UL L 331, 18.11.2014, str.  41 (1308/2013)
►C3	Popravek, UL L 130, 19.5.2016, str.  7 (1308/2013)

---

▼B

UREDBA (EU) št. 1308/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007

DEL I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.  S to uredbo se vzpostavlja skupna ureditev trgov za kmetijske proizvode, kar pomeni vse proizvode iz Priloge I k Pogodbama, z izjemo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kot so opredeljeni v zakonodajnih aktih Unije na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

2.  Kmetijski proizvodi, kot so opredeljeni v odstavku 1, se razdelijo v naslednje sektorje, kot so navedeni v ustrezni delih seznama iz Priloge I:

Člen 2

Splošne določbe o skupni kmetijski politiki (SKP)

Uredba (EU) št. 1306/2013 in določbe, sprejete na podlagi navedene uredbe, se uporabljajo za ukrepe iz te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se v zvezi z določenimi sektorji uporabljajo opredelitve pojmov, kakor so navedene v Prilogi II.

2.  Opredelitve pojmov iz oddelka B dela II Priloge II se uporabljajo samo do konca tržnega leta 2016/2017 za sladkor.

3.  Opredelitve pojmov, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Uredbi (EU) št. 1307/2013 ( 1 ) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), se uporabljajo v tej uredbi, razen če je v tej uredbi drugače določeno.

4.  Da bi upoštevali posebnosti sektorja riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo opredelitev pojmov v zvezi s sektorjem riža iz dela I Priloge II, kolikor je to potrebno za posodobitev opredelitev pojmov zaradi sprememb na trgu.

5.  Za namene te uredbe:

Člen 4

Prilagoditev nomenklature skupne carinske tarife, ki se uporablja za kmetijske proizvode

Kadar je to potrebno zaradi upoštevanja sprememb kombinirane nomenklature, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejeme delegirane akte, s katerimi se opis proizvodov in sklici iz te uredbe prilagodijo tarifnim številkam ali podštevilkam kombinirane nomenklature.

Člen 5

Pretvorbeni količniki za riž

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 6

Tržna leta

Določijo se naslednja tržna leta:

Člen 7

Referenčni pragi

1.  Določijo se naslednji referenčni pragi:

2.  Referenčne prage, določene v odstavku 1, preverja Komisija, ki upošteva objektivna merila, zlasti proizvodne trende, stroške proizvodnje (predvsem vložke) in tržne trende. Referenčni zneski so po potrebi posodobljeni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom glede na proizvodne in tržne trende.

DEL II

NOTRANJI TRG

NASLOV I

TRŽNA INTERVENCIJA

POGLAVJE I

Javna intervencija in pomoč za zasebno skladiščenje

Oddelek 1

Splošne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 8

Področje uporabe

To poglavje določa pravila o tržni intervenciji glede:

Člen 9

Poreklo upravičenih proizvodov

Proizvodi, upravičeni do odkupa v okviru javne intervencije ali do dodelitve pomoči za zasebno skladiščenje, morajo imeti poreklo v Uniji. Če so proizvedeni iz pridelkov, morajo biti ti pridelki pridelani v Uniji, in če so proizvedeni iz mleka, mora biti to mleko pridelano v Uniji.

Člen 10

Lestvica Unije za razvrščanje trupov

Lestvica Unije za razvrščanje trupov se v skladu s točko A oziroma B Priloge IV uporablja v sektorju govejega in telečjega mesa za trupe goveda, starega osem mesecev ali več, ter v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.

Države članice lahko v sektorju ovčjega in kozjega mesa uporabljajo lestvico Unije za razvrščanje trupov ovac v skladu s pravili, določenimi v točki C Priloge IV.

Oddelek 2

Javna intervencija

Člen 11

Proizvodi, upravičeni do javne intervencije

Javna intervencija se uporablja za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih lahko določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 19 in izvedbenimi akti v skladu s členom 20:

Člen 12

Obdobja javne intervencije

Javna intervencija je na voljo:

Člen 13

Začetek in zaključek javne intervencije

▼C3

1.  V obdobjih iz člena 12:

▼B

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi konča javno intervencijo za sektor govejega in telečjega mesa, kadar pogoji, določeni v točki (c) odstavka 1 tega člena, v reprezentativnem obdobju, določenem v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 20, niso več izpolnjeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Člen 14

Odkup po fiksni ceni ali prek razpisa

Kadar se javna intervencija začne v skladu s členom 13(1), Svet v skladu s členom 43(3) PDEU sprejme ukrepe za določitev odkupnih cen za proizvode iz člena 11, po potrebi pa tudi ukrepe glede količinske omejitve, kadar se odkup izvede po fiksni ceni.

Člen 15

Cena javne intervencije

1.  Cena javne intervencije pomeni:

2.  Ukrepe za določitev višine cene javne intervencije, vključno z zneski povišanj in znižanj, sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 16

Splošna načela o odpremi iz javne intervencije

1.  Odprema proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, se izvede na način, ki:

2.  Proizvode, ki so bili odkupljeni v okviru javne intervencije, je mogoče odpremiti tako, da se dajo na razpolago za sistem razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, določen v zadevnih pravnih aktih Unije. ►C3  V takšnih primerih je obračunska vrednost takšnih proizvodov enaka višini ustrezne fiksne cene javne intervencije iz člena 15(2) te uredbe. ◄

3.  Komisija vsako leto objavi podrobne pogoje, pod katerimi so bile v predhodnem letu prodani proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije.

Oddelek 3

Pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 17

Upravičeni proizvodi

Pomoč za zasebno skladiščenje se lahko dodeli za naslednje proizvode v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, ter morebitnimi dodatnimi zahtevami in pogoji, ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 1718(1) ali členom 1819 ter izvedbenimi akti v skladu s členom 1718(2) ali členom 20:

Točka (f) prvega odstavka se nanaša samo na sir z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ki je skladiščen tudi po preteku obdobja zorenja, določenega v specifikaciji proizvoda za proizvod iz člena 7 navedene uredbe, in/ali obdobja zorenja, ki prispeva k večji vrednosti sira.

Člen 18

Pogoji za dodelitev pomoči

1.  Da se zagotovi preglednosti trga se na Komisijo po potrebi prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, po katerih se lahko odloči dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje za proizvode, navedene v členu 17, ob upoštevanju:

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

3.  Ukrepe za določitev zneska pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 17 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Oddelek 4

Skupne določbe o javni intervenciji in pomoči za zasebno skladiščenje

Člen 19

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili, da so proizvodi, odkupljeni v okviru javne intervencije oziroma za katere se prejema pomoč za zasebno skladiščenje, primerni za dolgotrajno skladiščenje ter so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti in da se upošteva posebnosti različnih sektorjev za namene zagotavljanja ekonomičnega delovanja javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteve in pogoje, ki jih morajo ti proizvodi izpolnjevati poleg zahtev, določenih v tej uredbi. Cilj teh zahtev in pogojev je, da se za odkupljene in skladiščene proizvode zagotovi:

2.  Da bi upoštevali posebne značilnosti sektorjev žit in neoluščenega riža, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za določitev meril kakovosti za odkup in prodajo navadne pšenice, trde pšenice, ječmena, koruze in neoluščenega riža.

3.  Da se zagotovi, da skladiščna zmogljivost in učinkovitost sistema javne intervencije omogočata stroškovno učinkovitost, distribucijo in dostop za izvajalce ter da se ohrani takšna kakovost proizvodov, odkupljenih v okviru javne intervencije, da jih je mogoče odpremiti ob koncu obdobja skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

4.  Da bi zagotovili, da ima pomoč za zasebno skladiščenje želeni učinek na trgu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo:

5.  Da bi zagotovili pravilno delovanje sistemov javne intervencije in zasebnega skladiščenja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, v katerih se:

6.  Da se upošteva tehnični napredek in potrebe sektorjev iz člena 10 ter potrebo po standardizaciji predstavitve različnih proizvodov za namene boljše preglednosti trga, beleženja cen in uporabe ukrepov tržne intervencije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

Člen 20

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega poglavja. Ti ukrepi se lahko zlasti nanašajo na:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 21

Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte za dovolitev državam članicam, da z odstopanjem od točke C.III Priloge IV za jagnjeta z maso trupa manj kot 13 kg uporabijo naslednja merila za razvrščanje:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE II

Sheme pomoči

▼M2

Oddelek 1

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah

Člen 22

Ciljna skupina

Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

1.  Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

2.  V tem oddelku:

3.  Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

4.  Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

5.  Države članice lahko razdeljevanje proizvodov iz odstavkov 3 in 4 dopolnijo tudi s proizvodi iz Priloge V, kadar menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij iz odstavka 8.

V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.

Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

6.  Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.

7.  Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

8.  Država članica kot pogoj za svoje sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdela nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za izdelavo strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja ter doseženih rezultatov. Strategija opredeli vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrsti, določi ciljno skupino in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določi najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

9.  Države članice v svojih strategijah določijo seznam vseh proizvodov, ki jih je treba priskrbeti v okviru šolske sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Brez poseganja v odstavek 6 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi ta seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

10.  Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene povezovanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 7. Ti ukrepi so lahko oblikovani tudi tako, da izobražujejo otroke o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

11.  Države članice izberejo proizvode, ki bi se razdeljevali ali ki bi jih vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost in razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, ekološke proizvode, kratke oskrbne verige ali okoljevarstvene koristi, in če je ustrezno, tudi proizvode, priznane na podlagi shem kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostjo in pravično trgovino.

Člen 23a

Določbe o financiranju

1.  Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 250 milijonov EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

2.  Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.

Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. Ta znesek ni nižji od povprečne porabe pomoči Unije na otroka v vseh državah članicah v okviru sheme šolskega mleka, ki se je uporabljala pred 1. avgustom 2017.

Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

3.  Države članice, ki želijo sodelovati v šolski shemi, vsako leto vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki ga zahtevajo za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki ga zahtevajo za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti.

4.  Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 250 milijonov EUR iz odstavka 1.

Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.

5.  Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna s pravom Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo zaprosila za pomoč Unije, v strategiji iz člena 23(8) navede, kako bo to dosegla.

6.  Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

7.  Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

8.  Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna orodja za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 24

Prenos pooblastil

1.  Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

2.  Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

3.  Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam umetnih ojačevalcev okusa iz točke (e) prvega pododstavka člena 23(6).

Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

4.  Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:

5.  Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti šolske sheme se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

6.  Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč Unije odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼B

Oddelek 2

Pomoč v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

Člen 29

Programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk

1.  Unija financira triletne delovne programe, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152, združenja organizacij proizvajalcev, priznana v skladu s členom 156, ali medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157, na enem ali več od naslednjih področij:

2.  Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1 nameni:

3.  Najvišji znesek, ki ga nameni Unija za financiranje delovnih programov iz odstavka 1, je enak zneskom, ki so jih zadržale države članice. Financiranje upravičenih stroškov lahko znaša največ:

Dopolnilno financiranje zagotovi država članica do 50 % stroškov, ki niso kriti iz sredstev Unije.

Člen 30

Prenos pooblastila

Da se zagotovi uspešna in učinkovita poraba pomoči Unije iz člena 29 ter da se izboljša kakovost proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 pooblaščena v zvezi s:

Člen 31

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 3

Pomoč v sektorju sadja in zelenjave

Člen 32

Operativni skladi

1.  Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave in/ali njihova združenja lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

2.  Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki so bili predloženi državam članicam in z njihove strani potrjeni.

Člen 33

Operativni programi

1.  Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave trajajo najmanj tri in največ pet let. Vključujejo najmanj dva od ciljev iz točke (c) člena 152(1) ali dva od naslednjih ciljev:

▼M5

▼B

Operativni programi se predložijo državam članicam v odobritev.

2.  Združenja organizacij proizvajalcev lahko prav tako predložijo cel ali delni operativni program, sestavljen iz ukrepov, ki so jih organizacije članice opredelile v okviru svojih operativnih programov, a jih niso izvedle. Za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev veljajo enaka pravila kot za operativne programe organizacij proizvajalcev, obravnavajo pa se skupaj z operativnimi programi organizacij članic.

Države članice v ta namen zagotovijo, da:

3.  Preprečevanje in obvladovanje kriz iz točke (f) prvega pododstavka odstavka 1 sta povezana z izogibanjem krizam na trgih sadja in zelenjave in njihovim reševanjem ter v zvezi s tem zajemata:

▼M5

▼B

▼M5

▼B

Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz petega pododstavka, ne zajemajo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko najamejo posojila po komercialnih pogojih za financiranje ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Unije v skladu s členom 34. Vse posebne ukrepe v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz je mogoče financirati s takšnimi posojili, neposredno ali na oba načina.

4.  Za namene tega oddelka:

5.  Države članice zagotovijo, da:

▼M5

Pri okoljskih ukrepih se upoštevajo zahteve glede kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Kadar za najmanj 80 % proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, velja ena ali več identičnih kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti ali obveznosti ekološkega kmetovanja iz člena 28(3) ter člena 29(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.

▼B

S podporo okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka tega odstavka se krijejo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa.

6.  Države članice zagotovijo, da so naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, dovoljene samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 34

Finančna pomoč Unije

1.  Finančna pomoč Unije je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1), vendar znaša največ 50 % dejanskih nastalih izdatkov.

2.  Za posamezne organizacije proizvajalcev ali njihova združenja se finančna pomoč Unije omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje.

Vendar se lahko ta odstotek v primeru organizacij proizvajalcev poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

V primeru združenj organizacij proizvajalcev se ta odstotek lahko poveča na 4,7 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih ta združenja organizacij proizvajalcev izvedejo v imenu svojih članov.

3.  50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se na zahtevo organizacije proizvajalcev poveča na 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje najmanj enega od naslednjih pogojev:

▼M5

4.  50-odstotna omejitev iz odstavka 1 se poveča na 100 % v naslednjih primerih:

Člen 35

Nacionalna finančna pomoč

1.  Države članice lahko v regijah, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave znatno pod povprečjem Unije, organizacijam proizvajalcev odobrijo nacionalno finančno pomoč v višini največ 80 % finančnih prispevkov iz točke (a) člena 32(1) in do 10 % vrednosti tržne proizvodnje vsake take organizacije proizvajalcev. Ta pomoč se doda operativnemu skladu.

2.  Šteje se, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice znatno pod povprečjem Unije, če je bila povprečna stopnja organiziranosti manj kot 20 % v treh zaporednih letih pred izvedbo operativnega programa. Stopnja organiziranosti se izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki so jo v zadevni regiji pridobile in tržile organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev, priznane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali členom 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, pridobljene v tej regiji.

3.  Države članice, ki odobrijo nacionalno finančno pomoč v skladu z odstavkom 1, Komisiji priglasijo regije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2, in nacionalno finančno pomoč, odobreno organizacijam proizvajalcev v teh regijah.

▼B

Člen 36

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.  Države članice oblikujejo nacionalni okvir, ki vsebuje splošne pogoje v zvezi z okoljskimi ukrepi iz člena 33(5). Ta okvir zlasti določa, da se pri takšnih ukrepih upoštevajo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1305/2013, zlasti tiste, določene v členu 3 navedene uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), v treh mesecih po predložitvi zahteva spremembo, če ugotovi, da predlog ne bi prispeval k izpolnjevanju ciljev iz člena 191 PDEU in sedmega okoljskega akcijskega programa Unije. Pri naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, se prav tako upoštevajo ti cilji.

2.  Vsaka država članica oblikuje nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Takšna strategija vključuje:

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za države članice, v katerih ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 37

Prenos pooblastila

Da se organizacijam proizvajalcev in njihovim združenjem v sektorju sadja in zelenjave zagotovi učinkovita, usmerjena in trajnostna podpora, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

▼M5

▼B

Člen 38

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi z:

▼M5

▼B

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 4

Podporni programi v vinskem sektorju

Pododdelek 1

Splošne določbe in upravičeni ukrepi

Člen 39

Področje uporabe

V tem oddelku so določena pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Unije državam članicam in uporabo teh sredstev v državah članicah v okviru petletnih nacionalnih podpornih programov (v nadaljnjem besedilu: podporni programi) za financiranje posebnih podpornih ukrepov kot pomoč vinskemu sektorju.

Člen 40

Združljivost in skladnost

1.  Podporni programi so združljivi s pravom Unije ter skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije.

2.  Države članice so pristojne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.

3.  Podpora se ne dodeli za:

Člen 41

Predložitev podpornih programov

1.  Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge VI Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje najmanj en upravičen ukrep, določen v členu 43.

2.  Podporni ukrepi v osnutku podpornih programov se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Država članica se o podpornem programu posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni, preden ga predloži Komisiji.

3.  Vsaka država članica predloži en osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

4.  Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po predložitvi osnutka podpornega programa Komisiji.

Vendar pa lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugotovi, da predloženi osnutek podpornega programa ni v skladu s pravili, določenimi v tem oddelku, in o tem obvesti državo članico. V takem primeru država članica Komisiji predloži revidiran osnutek podpornega programa. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po predložitvi revidiranega osnutka podpornega programa, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

5.  Odstavek 4 se smiselno uporablja za spremembe, ki so jih predložile države članice glede podpornih programov, ki se uporabljajo.

Člen 42

Vsebina podpornih programov

Podporni programi vključujejo vsaj naslednje elemente:

Člen 43

Upravičeni ukrepi

Podporni programi lahko vsebujejo samo enega ali več naslednjih ukrepov:

Člen 44

Splošna pravila za podporne programe

1.  Razpoložljiva sredstva Unije se dodelijo v okviru proračunskih omejitev iz Priloge VI.

2.  Podpora Unije se dodeli samo za upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi zadevnega osnutka podpornega programa.

3.  Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Unija na podlagi podpornih programov.

Pododdelek 2

Posebni podporni ukrepi

Člen 45

Promocija

1.  Podpora v skladu s tem členom zajema ukrepe obveščanja ali promocije v zvezi z vini Unije:

2.  Ukrepi iz točke (b) odstavka 1 se uporabljajo za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali za vina z navedbo sorte vinske trte ter so lahko sestavljeni iz enega ali več od naslednjega:

3.  Prispevek Unije za ukrepe obveščanja ali promocije iz odstavka 1 ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 46

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.  Cilj ukrepov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov je povečati konkurenčnost proizvajalcev vina.

2.  Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpre, če države članice predložijo preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti v skladu s členom 145(3).

3.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki bi lahko prispevala tudi k izboljšanju sistemov trajnostne pridelave ter vplivanja vinskega sektorja na okolje, lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

Običajna obnova vinogradov, kar pomeni ponovna zasaditev iste zemljiške parcele z isto sorto vinske trte po istem sistemu gojenja, ko se trtam izteče naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

Države članice lahko določijo dodatne specifikacije, zlasti glede starosti vinogradov, ki se nadomestijo.

4.  Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, tudi za izboljšanje metod upravljanja vinogradov, se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

5.  Nadomestilo proizvajalcem za izgubo dohodka iz točke (a) odstavka 4 lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

6.  Prispevek Unije k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. V manj razvitih regijah Unije prispevek za stroške prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 75 %.

Člen 47

Zelena trgatev

1.  Za namene tega člena „zelena trgatev“ pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

Puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla (opustitev trgatve) ne šteje za zeleno trgatev.

2.  Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu vina v Uniji, da se preprečijo krize na tem trgu.

3.  Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica. Plačilo ne sme presegati 50 % vsote neposrednih stroškov uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi s takim uničenjem ali odstranitvijo.

4.  Zadevna država članica vzpostavi sistem, ki temelji na objektivnih merilih, da zagotovi, da z ukrepom zelene trgatve posamezni proizvajalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornjo mejo, določeno v odstavku 3.

Člen 48

Vzajemni skladi

1.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov zagotavlja pomoč tistim proizvajalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.  Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 49

Zavarovanje letine

1.  Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar imajo izgubo zaradi naravnih nesreč, neugodnih vremenskih dogodkov, bolezni ali napadov škodljivcev.

V skladu z zavarovalnimi pogodbami morajo upravičenci sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje tveganja.

2.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Unije, ki ne presega:

3.  Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka proizvajalca ob upoštevanju morebitnih nadomestil, ki jih je proizvajalec pridobil iz drugih shem podpore v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  Podpora za zavarovanje letine ne sme izkrivljati konkurence na zavarovalnem trgu.

Člen 50

Naložbe

1.  Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja. Te naložbe so namenjene izboljšanju splošne uspešnosti podjetja in njegovi prilagoditvi povpraševanju na trgu, pa tudi izboljšanju njegove konkurenčnosti in se nanašajo na pridelavo ali trženje proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII, tudi z namenom večjega prihranka energije in splošne energetske učinkovitosti ter trajnostnih postopkov.

2.  Najvišja stopnja podpore iz odstavka 1:

V primeru podjetij, ki niso zajeta v členu 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali prihodek od prodaje, nižji od 200 milijonov EUR, se največja intenzivnost pomoči razpolovi.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah ( 8 ).

3.  Upravičeni izdatki izključujejo neupravičene stroške iz člena 75(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

4.  V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Unije uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

5.  Za podporo iz odstavka 1 tega člena se smiselno uporablja člen 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 51

Inovativnost v vinskem sektorju

Podpora se lahko dodeli za materialne ali nematerialne naložbe v razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij, povezanih s proizvodi iz dela II Priloge VII. Namen te podpore je izboljšanje trženja in konkurenčnosti proizvodov vinske trte, pridelanih v Uniji, in lahko vključuje tudi prenos znanja. Najvišje stopnje pomoči glede prispevka Unije k podpori na podlagi tega člena so enake kot tiste, ki so določene v členu 50(4).

Člen 52

Destilacija stranskih proizvodov

1.  Podpora se lahko dodeli za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz oddelka D dela II Priloge VIII. Znesek pomoči se določi na vol. % in na hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, se pomoč ne izplača.

2.  Podpora se dodeli destilarnam, ki predelujejo stranske proizvode vinarstva, oddane v destilacijo za surov alkohol z volumenskim deležem alkohola najmanj 92 vol. %.

Države članice lahko odobritev podpore pogojujejo s tem, da upravičenec položi varščino.

3.  Najvišje veljavne ravni pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter jih določi Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 54.

4.  Zadevna pomoč vključuje pavšalni znesek za nadomestilo stroškov zbiranja stranskih proizvodov vinarstva. Ta znesek se iz destilarne prenese k proizvajalcu, kadar slednji nosi pripadajoče stroške.

5.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji, upravičeni do podpore, iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Pododdelek 3

Postopkovne določbe

Člen 53

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili, da podporni programi držav članic za vino dosežejo svoje cilje in da je raba sredstev Unije uspešna in učinkovita, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

Člen 54

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe v zvezi s:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 5

Pomoč v sektorju čebelarstva

Člen 55

Nacionalni programi in financiranje

1.  Da bi izboljšali splošne pogoje za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov, lahko države članice pripravijo nacionalne programe v sektorju čebelarstva za obdobje treh let (v nadaljnjem besedilu: čebelarski programi). Ti programi se pripravijo v sodelovanju s predstavniškimi organizacijami na področju čebelarstva.

2.  Prispevek Unije za čebelarske programe je enakovreden 50 % izdatkov, ki jih krijejo države članice za te programe, odobrene v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 57.

3.  Da bi bile države članice upravičene do prispevka Unije, predvidenega v odstavku 2, opravijo študijo proizvodne in tržne strukture sektorja čebelarstva na svojem ozemlju.

4.  V čebelarske programe se lahko vključijo naslednji ukrepi:

Člen 56

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili uspešno in učinkovito rabo sredstev Unije za čebelarstvo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

2.  Da se zagotovi, da je shema pomoči Unije prilagojena najnovejšemu razvoju in da se splošni pogoji za proizvodnjo in trženje čebelarskih proizvodov zaradi zadevnih ukrepov izboljšujejo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi posodobi seznam ukrepov iz člena 55(4), ki se lahko vključijo v čebelarske programe držav članic, z dodajanjem drugih ukrepov ali prilagajanjem obstoječih, ne da bi se kateri koli črtal. Ta posodobitev seznama ukrepov ne vpliva na nacionalne programe, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti delegiranega akta.

Člen 57

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 6

Pomoč v sektorju hmelja

Člen 58

Pomoč organizacijam proizvajalcev

1.  Unija dodeli pomoč organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja, priznanim v skladu s členom 152, za financiranje doseganja ciljev iz točk (c)(i), (ii) ali (iii) člena 152(1).

2.  Financiranje Unije za pomoč organizacijam proizvajalcev iz odstavka 1 znaša 2 277 000 EUR na leto za Nemčijo.

Člen 59

Prenos pooblastila

Da bi zagotovili, da bo s pomočjo iz člena 58 financirano doseganje ciljev iz člena 152, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z:

Člen 60

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega oddelka za plačilo pomoči.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE III

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 61

Veljavnost

Sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz tega poglavja se uporablja od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2030, Komisija pa izvede vmesni pregled, v katerem oceni delovanje sistema ter po potrebi pripravi predloge.

Oddelek 1

Upravljanje sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte

Člen 62

Dovoljenja

1.  Sorte vinske trte, razvrščene v skladu s členom 81(2), se lahko zasadijo ali ponovno zasadijo le, če se skladno s pogoji iz tega poglavja izda dovoljenje v skladu s členi 64, 66 in 68.

2.  Države članice izdajo dovoljenje iz odstavka 1, ki velja za določeno površino, izraženo v hektarih, če pridelovalec predloži vlogo, ki ustreza objektivnim in nediskriminatornim merilom za upravičenost. Tako dovoljenje se izda, ne da bi se pridelovalcem zaračunala pristojbina.

3.  Dovoljenja iz odstavka 1 veljajo tri leta od dneva, ko so bila izdana. Pridelovalcu, ki v obdobju veljavnosti ne izkoristi izdanega dovoljenja, se naložijo upravne kazni, določene v členu 89(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

4.  To poglavje se ne uporablja za zasaditev ali ponovno zasaditev območij, namenjenih za poskuse ali za matične nasade za cepiče, ali območij, katerih vino ali proizvodi vinske trte so namenjeni izključno za porabo vinogradnikove družine, ali območij, ki bodo ponovno zasajena zaradi obveznega odkupa v javnem interesu, v okviru nacionalnega prava.

▼M5

5.  Države članice to poglavje lahko uporabljajo za območja, kjer se pridelujejo vina, primerna za proizvodnjo vinskega žganja z geografsko označbo, registrirano v skladu s Prilogo III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ). Za namene tega poglavja se lahko ta območja obravnavajo kot območja, na katerih se lahko proizvaja vino z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

▼B

Člen 63

Zaščitni mehanizem za nove nasade

1.  Države članice vsako leto dajo na razpolago dovoljenja za nove nasade, ki predstavljajo 1 % skupne površine, dejansko zasajene z vinsko trto na njihovem ozemlju, kakor so jo izmerile 31. julija prejšnjega leta.

2.  Države članice lahko:

3.  Katera koli od omejitev odstavka 2 prispeva k urejeni rasti nasadov, je nad 0 % in je upravičena zaradi enega ali več naslednjih posebnih razlogov:

4.  Države članice objavijo vse odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 2, ki jih ustrezno upravičijo. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o teh odločitvah ter o razlogih zanje.

Člen 64

Izdaja dovoljenj za nove zasaditve

1.  Če skupna površina iz upravičenih vlog v določenem letu ne presega površine, ki jo da na voljo država članica, se odobrijo vse takšne vloge.

Za namene tega člena lahko države članice uporabijo enega ali več naslednjih objektivnih in nediskriminatornih meril za upravičenost:

▼M5

▼B

▼M5

2.  Če skupna površina v upravičenih vlogah iz odstavka 1 v danem letu presega površino, ki jo da na voljo država članica, se dovoljenja izdajo vsem vlagateljem skladno s sorazmerno razdelitvijo hektarjev na podlagi površine, v zvezi s katero so prosili za dovoljenje. Ob izdaji takega dovoljenja se lahko določi minimalna in/ali maksimalna površina za posameznega vlagatelja, obenem pa je to dovoljenje mogoče delno ali v celoti izdati v skladu z enim ali več od naslednjih objektivnih in nediskriminatornih prednostnih meril:

▼B

▼M5

2a.  Če se država članica odloči uporabiti eno ali več meril iz odstavka 2, lahko doda še pogoj, da mora biti vlagatelj fizična oseba, ki je v letu predložitve vloge stara največ 40 let.

▼M5

3.  Države članice merila iz odstavkov 1, 2 in 2a, ki jih uporabljajo, objavijo ter o njih nemudoma uradno obvestijo Komisijo.

▼B

Člen 65

Vloga strokovnih organizacij

Država članica lahko pri uporabi člena 63(2) upošteva priporočila, ki jih dajo priznane strokovne organizacije, dejavne v vinskem sektorju in navedene v členih 152, 156 in 157, zainteresirane skupine pridelovalcev iz člena 95 ali druge vrste strokovnih organizacij, ki so priznane skladno z zakonodajo zadevne države članice, pod pogojem, da se o teh priporočilih predhodno dogovorijo ustrezne reprezentativne strani na zadevnem geografskem območju.

Priporočila se dajo za največ tri leta.

Člen 66

Ponovne zasaditve

1.  Države članice dovoljenje samodejno izdajo pridelovalcem, ki izkrčijo površino, posajeno z vinskimi trtami od 1. januarja 2016, in predložijo vlogo. Tako dovoljenje velja za površino, ki je po čistem pridelku enakovredna. Površine, ki jih zadevajo taka dovoljenja, ne štejejo za namene iz člena 63.

2.  Države članice lahko izdajo dovoljenje iz odstavka 1 pridelovalcem, ki načrtujejo izkrčitev površine, zasajene z vinsko trto, če se izkrčitev zadevne površine izvede najpozneje konec četrtega leta od datuma, na katerega so se zasadile nove vinske trte.

3.  Dovoljenje iz odstavka 1 se uporabi za isto vinogradniško gospodarstvo, na katerem se je izvedla izkrčitev. Na območjih, ki so upravičena do pridelave vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, lahko države članice na podlagi priporočila strokovne organizacije v skladu s členom 65 omejijo ponovno zasaditev na trte, ki so skladne z isto zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo kot izkrčena površina.

4.  Ta člen se ne uporabljajo za izkrčitev nedovoljenih nasadov.

Člen 67

De minimis

1.  Sistem dovoljenj za zasaditve vinske trte, določen v tem poglavju, se ne uporablja v državah članicah, kjer se 31. decembra 2007 ni uporabljala prehodna ureditev v zvezi s pravicami do zasaditve, ki je določena v pododdelku II oddelka IVa poglavja III naslova I dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Države članice, za katere se je 31. decembra 2007 uporabljala prehodna ureditev iz odstavka 1 in v katerih površina, ki je trenutno zasajena z vinsko trto, ne presega 10 000 hektarov, lahko odločijo, da sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte iz tega poglavja ne bodo izvajale.

Člen 68

Prehodne določbe

1.  Pravice do zasaditve, ki se pred 31. decembrom 2015 dodelijo pridelovalcem v skladu s členom 85h, členom 85i ali členom 85k Uredbe (ES) št. 1234/2007 in jih ti pridelovalci niso izkoristili ter so do navedenega datuma še veljavne, se lahko od 1. januarja 2016 pretvorijo v dovoljenja iz tega poglavja.

Take pretvorbe se izvedejo na zahtevo, ki jo morajo ti pridelovalci predložiti pred 31. decembrom 2015. Države članice lahko odločijo, da bodo pridelovalcem dovolile predložiti tovrstno zahtevo za pretvorbo pravic v dovoljenja do 31. decembra 2020.

2.  Dovoljenja, ki se izdajo v skladu z odstavkom 1, veljajo enako obdobje kot pravice do zasaditve iz odstavka 1. Če se ta dovoljenja ne uporabijo, prenehajo veljati najpozneje 31. decembra 2018 oziroma, če je država članica sprejela odločitev iz drugega pododstavka odstavka 1, najpozneje do 31. decembra 2023.

3.  Površine, ki jih zadevajo dovoljenja, izdana skladno z odstavkom 1, ne štejejo za namene iz člena 63.

Člen 69

Prenos pooblastila

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladu s členom 227 v zvezi s:

Člen 70

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Nadzor sistema dovoljenj za zasaditve vinske trte

Člen 71

Nedovoljeni nasadi

1.  Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, brez dovoljenja zasajene z vinsko trto.

2.  Če pridelovalci izkrčitve ne izvedejo v štirih mesecih od datuma, na katerega so obveščeni o nepravilnosti, države članice zagotovijo, da se izkrčitev takih nedovoljenih nasadov opravi v dveh letih po preteku štirih mesecev. Pripadajoči stroški se zaračunajo zadevnemu pridelovalcu.

3.  Države članice Komisiji do 1. marca vsako leto sporočijo skupno površino območij, ki so ugotovljena za zasajena z vinsko trto brez dovoljenja po 1. januarju 2016, ter območij, izkrčenih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.  Pridelovalcu, ki ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 tega člena, se naložijo kazni, ki se določijo v skladu s členom 64 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.  Površine, zasajene z vinsko trto brez dovoljenja, niso upravičene do podpornih ukrepov na nacionalni ravni ali na ravni Unije.

Člen 72

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe, s katerimi določi podrobnosti glede zahtev za obveščanje, ki jih morajo izpolniti države članice, vključno z morebitnimi znižanji proračunskih omejitev, določenih v Prilogi VI v primeru neizpolnjevanja obveznosti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

NASLOV II

PRAVILA V ZVEZI S TRŽENJEM IN ORGANIZACIJAMI PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Pravila v zvezi s trženjem

Oddelek 1

Tržni standardi

Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 73

Področje uporabe

Brez poseganja v druge določbe, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, in določbe, ki so bile sprejete v veterinarskem, fitosanitarnem in živilskem sektorju za zagotovitev, da proizvodi ustrezajo higienskim in zdravstvenim standardom, in za zaščito zdravja živali, rastlin in ljudi, so v tem oddelku določena pravila o tržnih standardih. Ta pravila so razdeljena na obvezna pravila in neobvezne rezervirane navedbe za kmetijske proizvode.

Pododdelek 2

Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih

Člen 74

Splošno načelo

Proizvodi, za katere so bili določeni tržni standardi po sektorjih ali proizvodih v skladu s tem pododdelkom, se v Uniji lahko tržijo le, če so v skladu s temi standardi.

Člen 75

Določitev in vsebina

1.  Tržni standardi se lahko uporabljajo za enega ali več navedenih sektorjev in proizvodov:

2.  Da se upošteva pričakovanja potrošnikov ter izboljša gospodarske pogoje za proizvodnjo in trženje, pa tudi kakovost kmetijskih proizvodov iz odstavkov 1 in 4 tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o tržnih standardih po sektorjih ali proizvodih v vseh fazah trženja, pa tudi o odstopanjih in izvzetjih od uporabe takšnih standardov z namenom prilagoditve stalno spreminjajočim se tržnim pogojem, spreminjajočemu se povpraševanju potrošnikov, spremembam ustreznih mednarodnih standardov in preprečitve nastajanja ovir za inovacije pri proizvodih.

3.  Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) lahko tržni standardi iz odstavka 1 zajemajo eno ali več naslednjega, ki se določi na podlagi sektorja ali proizvoda in ob upoštevanju lastnosti posameznega sektorja, potrebe po ureditvi dajanja na trg in pogojev iz odstavka 5 tega člena:

4.  Poleg odstavka 1 se za vinski sektor lahko uporabljajo tržni standardi. Za ta sektor se uporabljajo točke (f), (g), (h), (k) in (m) odstavka 3.

5.  Tržni standardi po sektorjih ali proizvodih, sprejeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, se določijo brez poseganja v člene od 84 do 88 in Prilogo IX ter ob upoštevanju:

6.  Da bi upoštevali pričakovanja potrošnikov ter potrebo po izboljšanju gospodarskih pogojev za pridelavo in trženje kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za spremembo seznama sektorjev iz odstavka 1. Takšni delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih, Komisija pa mora pred njihovim sprejetjem Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem oceni zlasti potrebe potrošnikov, stroške in upravna bremena za izvajalce, vključno z učinkom na notranji trg in mednarodno trgovino, ter koristi za proizvajalce in končne potrošnike.

Člen 76

Dodatne zahteve za trženje proizvodov v sektorju sadja in zelenjave

1.  Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se potrošniku prodajajo sveži, se lahko tržijo le, če so neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti ter je navedena država porekla in če upoštevajo morebitne veljavne tržne standarde iz člena 75.

2.  Tržni standardi iz odstavka 1 in vsi tržni standardi, ki veljajo za sektor sadja in zelenjave ter so določeni v skladu s tem pododdelkom, se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, in lahko zajemajo kakovost, razvrščanje v razrede, maso, velikost, pakiranje, embalažo, skladiščenje, prevoz, predstavitev in trženje.

3.  Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, za katerega veljajo tržni standardi, takih proizvodov znotraj Unije ne razstavlja, jih ponuja v prodajo, dobavlja ali z njimi trguje na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za zagotavljanje take skladnosti.

4.  Da se zagotovi pravilna uporaba zahtev iz odstavka 1 tega člena in da se upoštevajo nekatere posebne razmere, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o posebnem odstopanju od tega člena, ki je potrebno za njegovo pravilno uporabo.

Člen 77

Certificiranje hmelja

1.  Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo kadar je ustrezno je za proizvode iz sektorja hmelja, obrane ali pripravljene v Uniji, treba opraviti certifikacijski postopek iz tega člena.

2.  Certifikati se lahko izdajo samo za proizvode z lastnostmi vsaj najnižje zahtevane kakovosti, ki veljajo na določeni stopnji trženja. Za hmelj v prahu, hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina, hmeljni ekstrakt in mešane hmeljne proizvode se certifikat lahko izda samo, če vsebnost alfa kislin v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti teh kislin v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  V certifikatih so navedeni vsaj:

4.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko tržijo ali izvozijo samo, če je bil zanje izdan certifikat v skladu s tem členom.

Pri uvoženih proizvodih iz sektorja hmelja se kot enakovredno certifikatu šteje potrdilo iz člena 190(2).

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi ukrepe, ki odstopajo od odstavka 4 tega člena:

Ukrepi, na katere se nanaša prvi pododstavek:

Člen 78

Opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake za nekatere sektorje in proizvode

1.  Poleg tržnih standardov, ki se uporabljajo, kadar je ustrezno, se za naslednje sektorje ali proizvode uporabljajo opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz Priloge VII:

2.  Opredelitve, poimenovanja ali prodajne oznake iz Priloge VII se lahko v Uniji uporabijo le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz navedene priloge.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o spremembah opredelitev in prodajnih oznak iz Priloge VII, odstopanju od njih ali izjemah v zvezi z njimi. Ti delegirani akti so strogo omejeni na dejanske potrebe, ki nastanejo zaradi razvoja potrošniškega povpraševanja, tehničnega napredka ali potreb po inovacijah pri proizvodih.

4.  Da bi zagotovili, da bodo izvajalci in države članice jasno in pravilno razumeli opredelitve in prodajne oznake, določene v Prilogi VII, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili za določitev in uporabo teh opredelitev in oznak.

5.  Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov in razvoj na trgu mlečnih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določijo mlečni proizvodi, za katere se navedejo živalske vrste izvora mleka, razen goveda, ter potrebna zadevna pravila.

Člen 79

Dovoljeno odstopanje

1.  Da se upoštevajo posebne značilnosti posameznega proizvoda ali sektorja, različne stopnje trženja, tehnični pogoji, vse možne večje praktične težave, pa tudi natančnost in ponovljivost metod analize, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o dovoljenem odstopanju od enega ali več posebnih standardov, pri čemer se za celotno serijo proizvodov šteje, da ni v skladu s standardom, če se to odstopanje preseže.

2.  Komisija pri sprejemanju aktov iz odstavka 1 upošteva, da se bistvene lastnosti proizvodov ne smejo spremeniti in da se njihova kakovost ne sme znižati.

Člen 80

Enološki postopki in metode analize

1.  Samo enološki postopki, ki so dovoljeni v skladu s Prilogo VIII in določeni v točki (g) člena 75(3) ter v členu 83(2) in (3), se v Uniji uporabljajo za proizvodnjo in konzerviranje proizvodov iz dela II Priloge VII.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega konzerviranja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

Proizvodi iz dela II Priloge VII se proizvajajo v Uniji v skladu s pravili iz Priloge VIII.

2.  Proizvodi iz dela II Priloge VII se ne tržijo v Uniji, če:

Proizvodi vinske trte, ki jih ni mogoče tržiti v skladu s prvim pododstavkom, se uničijo. Države članice lahko z odstopanjem od tega pravila dovolijo, da se določeni od takih proizvodov z lastnostmi, ki jih določijo same, uporabljajo v destilarnah, kisarnah ali za industrijske namene, vendar to dovoljenje ne sme postati spodbuda za proizvodnjo proizvodov vinske trte, po nedovoljenih enoloških postopkih.

3.  Pri odobritvi enoloških postopkov za vino iz točke (g) člena 75(3) Komisija:

4.  Da se zagotovi pravilna obravnava vinskih proizvodov, ki jih ni mogoče tržiti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s pravili o nacionalnih postopkih iz drugega pododstavka odstavka 2 tega člena ter odstopanj od teh pravil za umik ali uničenje vinskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev.

5.  Komisija za proizvode iz dela II Priloge VII po potrebi sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli metode iz točke (d) člena 75(3). Te metode temeljijo na morebitnih ustreznih metodah, ki jih priporoča in objavi OIV, razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 81

Sorte vinske trte

1.  Proizvodi, navedeni v delu II Priloge VII in proizvedeni v Uniji, se proizvedejo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.  Ob upoštevanju odstavka 3 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, se izkrči v 15 letih po izločitvi.

3.  Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, so izvzete iz obveznosti razvrstitve, določene v prvem pododstavku odstavka 2.

Vendar se smejo za pridelavo vina tudi v teh državah članicah zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte, ki so skladne z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.  Z odstopanjem od prvega in tretjega pododstavka odstavka 2 ter drugega pododstavka odstavka 3 države članice za znanstvene raziskave in poskuse dovolijo zasaditev, ponovno zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

5.  Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 2, 3 in 4, se izkrčijo.

Vendar takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

Člen 82

Posebna uporaba vina, ki ne ustreza kategorijam iz dela II Priloge VII

Razen glede ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da je bilo polnjenje opravljeno pred 1. septembrom 1971, se vina, proizvedena iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 81(2), ki pa ne ustrezajo nobeni od kategorij iz dela II Priloge VII, uporabljajo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, proizvodnjo vinskega kisa ali destilacijo.

Člen 83

Nacionalna pravila za nekatere proizvode in sektorje

1.  Ne glede na člen 75(1) lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila, ki določajo različne ravni kakovosti za mazave maščobe. Taka pravila omogočajo, da se te ravni kakovosti ocenijo na podlagi meril, ki se zlasti nanašajo na uporabljene surovine, organoleptične lastnosti proizvodov ter njihovo fizikalno in mikrobiološko stabilnost.

Države članice, ki uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, zagotovijo, da se na proizvodih drugih držav članic, ki izpolnjujejo merila, določena z navedenimi nacionalnimi pravili, na nediskriminatoren način lahko uporabijo izrazi, ki navajajo, da so bila ta merila izpolnjena.

2.  Države članice lahko omejijo ali prepovejo uporabo nekaterih enoloških postopkov, ki jih dovoljuje pravo Unije, in določijo strožja pravila za vina, ki se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje bistvenih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

3.  Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov.

4.  Da se zagotovi pravilna in pregledna uporaba tega člena, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 tega člena ter pogoje za posedovanje, promet in uporabo proizvodov, pridobljenih s poskusnimi postopki iz odstavka 3 tega člena

5.  Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo dodatne nacionalne določbe za proizvode, za katere velja tržni standard Unije, le če so te določbe skladne z zakonodajo Unije, zlasti z načelom prostega pretoka blaga, ter če je v njih upoštevana Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).

Pododdelek 3

Neobvezne rezervirane navedbe

Člen 84

Splošna določba

Vzpostavi se shema za neobvezne rezervirane navedbe po sektorjih ali proizvodih, ki proizvajalcem kmetijskih proizvodov, ki imajo zaradi svojih lastnosti ali značilnosti dodano vrednost, omogoči, da na notranjem trgu laže obveščajo o teh lastnostih ali značilnostih, ter zlasti za podpiranje in dopolnjevanje posebnih tržnih standardov.

Ta pododdelek ne uporablja za vinske proizvode iz člena 92 (1).

Člen 85

Obstoječe neobvezne rezervirane navedbe

1.  Neobvezne rezervirane navedbe, zajete v tej shemi na dan 20. decembrom 2013, so navedene v Prilogi IX, pogoji za njihovo uporabo pa se določijo v skladu s točko (a) člena 86.

2.  Neobvezne rezervirane navedbe iz odstavka 1 tega člena so veljavne do spremembe ali preklica v skladu s členom 86.

Člen 86

Rezervacija, sprememba in preklic neobveznih rezerviranih navedb

Da se upoštevajo pričakovanja potrošnikov, razvoj znanstvenih in tehničnih dognanj, položaj na trgu ter razvoj tržnih in mednarodnih standardov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

Člen 87

Dodatne neobvezne rezervirane navedbe

1.  Navedba se lahko rezervira kot dodatna neobvezna rezervirana navedba le, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

Komisija pri uvedbi dodatnega neobveznega rezerviranega izraza upošteva vse zadevne mednarodne standarde in obstoječe rezervirane izraze za zadevne proizvode ali sektorje.

2.  Da se upoštevajo značilnosti določenih sektorjev in pričakovanja potrošnikov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi nadaljnje podrobnosti v zvezi z zahtevami za uvedbo dodatnih rezerviranih navedb iz odstavka 1 tega člena.

Člen 88

Omejitve uporabe neobveznih rezerviranih navedb

1.  Neobvezna rezervirana navedba se lahko uporablja le za opis proizvodov, ki so v skladu z veljavnimi pogoji uporabe.

2.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da označevanje proizvodov ne povzroča zamenjave z neobveznimi rezerviranimi navedbami.

3.  Da bi se zagotovila skladnost proizvodov, opisanih z neobveznimi rezerviranimi navedbami, z veljavnimi pogoji uporabe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se določi dodatna pravila o uporabi neobveznih rezerviranih navedb.

Pododdelek 4

Tržni standardi v zvezi z uvozom in izvozom

Člen 89

Splošne določbe

Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami ter posebne lastnosti določenih kmetijskih proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

Člen 90

Posebne določbe za uvoz vina

1.  Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, se za proizvode, ki se uvažajo v Unijo ter se uvrščajo pod oznake KN 2009 61 , 2009 69 in 2204 , uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju vina iz oddelka 2 tega poglavja ter opredelitve, poimenovanja in prodajne oznake iz člena 78 te uredbe.

2.  Če ni drugače določeno v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s PDEU, so proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelani po enoloških postopkih, ki jih dovoli Unija v skladu s to uredbo, oziroma so pred odobritvijo v skladu s členom 80(3) pridelani po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV.

3.  Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 se predloži:

Pododdelek 5

Skupne določbe

Člen 91

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

▼C3

▼B

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi v vinskem sektorju

Pododdelek 1

Uvodne določbe

Člen 92

Področje uporabe

1.  Pravila o označbah porekla, geografskih označbah in tradicionalnih izrazih iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode iz točk 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 dela II Priloge VII.

2.  Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

Pododdelek 2

Označbe porekla in geografske označbe

Člen 93

Opredelitev pojmov

1.  V tem oddelku se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

2.  Določena tradicionalno uporabljana imena pomenijo označbo porekla, kadar:

3.  Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so lahko upravičene do zaščite v Uniji v skladu s pravili iz tega pododdelka.

4.  Pridelava iz točke (a)(iii) odstavka 1 obsega vse zadevne postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, razen poproizvodnih postopkov.

5.  Za namene uporabe točke (b)(ii) odstavka 1 grozdje, ki lahko v deležu do 15 % izvira zunaj razmejenega območja, prihaja iz države članice ali tretje države, v kateri leži razmejeno območje.

Člen 94

Vloge za zaščito

1.  Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

2.  Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo pogoje pridelave, v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

Specifikacija proizvoda je sestavljena vsaj iz:

3.  Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz odstavkov 1 in 2 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Člen 95

Vlagatelji

1.  Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina proizvajalcev, v izjemnih ustrezno utemeljenih primerih pa tudi en sam proizvajalec. Pri vlogi lahko sodelujejo druge zainteresirane strani.

2.  Proizvajalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.  Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih imenih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Člen 96

Predhodni nacionalni postopek

1.  Pri vlogah za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin, ki izvirajo iz Unije, se opravi predhodni nacionalni postopek.

2.  Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemljem katere je povezana označba porekla ali geografska označba.

3.  Država članica, v kateri se vloži vloga za zaščito, vlogo pregleda, da preveri, ali izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.

Ta država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom in stalnim prebivališčem ali sedežem na njenem ozemlju ugovarja predlagani zaščiti, tako da v to državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

4.  Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da označba porekla ali geografska označba ni skladna s pogoji iz tega pododdelka ali ni skladna z zakonodajo Unije, vlogo zavrne.

5.  Če država članica, ki pregleduje vlogo, meni, da so zahteve izpolnjene, izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo specifikacije proizvoda vsaj na spletu, in vlogo posreduje Komisiji.

Člen 97

Preučitev s strani Komisije

1.  Komisija objavi datum vložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.  Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 94 izpolnjujejo pogoje iz tega pododdelka.

3.  Kadar Komisija meni, da so pogoji iz tega pododdelka izpolnjeni, sprejme izvedbene akte, o objavi v Uradnem listu Evropske unije enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) in napotila na objavo specifikacije proizvoda, ki je bila opravljena v okviru predhodnega nacionalnega postopka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

4.  Kadar Komisija meni, da pogoji iz tega pododdelka niso izpolnjeni, sprejme izvedbene akte s katerimi vlogo zavrne.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 98

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima stalno prebivališče ali sedež v kateri izmed držav članic, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave enotnega dokumenta iz točke (d) člena 94(1) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo glede pogojev za upravičenost iz tega pododdelka.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v tretji državi, predložijo takšno izjavo bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v dvomesečnem roku iz prvega odstavka.

Člen 99

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po koncu postopka ugovora iz člena 98 sprejme izvedbene akte o prenosu zaščite označbe porekla ali geografske označbe, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna s ^pravom Unije, oziroma o zavrnitvi vloge, kadar ti pogoji niso izpolnjeni.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 100

Homonimi

1.  Če je vložena vloga za registracijo imena, ki je popoln ali delni homonim imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upoštevajo lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjevanja.

Homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu območju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Registrirano homonimno ime se lahko uporablja le, če se pozneje registriran homonim v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.  Odstavek 1 se uporablja smiselno, če je ime, za katero je vložena vloga za registracijo, popoln ali delni homonim geografske označbe, zaščitene v skladu s pravom držav članic.

3.  Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov.

Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.

4.  Zaščita označb porekla in geografskih označb proizvodov iz člena 93 ne posega v zaščitene geografske označbe, ki se uporabljajo za žgane pijače, kot so določene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).

Člen 101

Dodatni razlogi za zavrnitev zaščite

1.  Ime, ki je postalo generično, se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba.

Za namene tega oddelka pomeni „ime, ki je postalo generično“, ime vina, ki je v Uniji postalo obče ime za vino, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, v kateri se je ta proizvod prvotno proizvajal ali tržil.

Pri ugotavljanju, ali je ime postalo generično, se upoštevajo ustrezni dejavniki, zlasti:

2.  Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, kadar bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke lahko taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 102

Razmerje do blagovnih znamk

1.  Registracija blagovne znamke, ki vsebuje ali jo sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba, ki ni v skladu z zadevno specifikacijo proizvoda, ali katere uporaba je zajeta v členu 103(2) in ki se nanaša na proizvod, ki spada v eno od kategorij s seznama v delu II Priloge VII, se:

2.  Brez poseganja v člen 101(2) se lahko blagovna znamka iz odstavka 1 tega člena, ki je bila prijavljena, registrirana ali, v primerih, ko to možnost določa zadevno pravo, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Unije pred dnem zaščite označbe porekla ali geografske označbe v izvorni državi ali pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja in podaljšuje kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Direktivi 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) ali v Uredbi Sveta (ES) št. 207/2009 ( 15 ).

V takih primerih je poleg uporabe ustreznih blagovnih znamk dovoljena tudi uporaba označbe porekla ali geografske označbe.

Člen 103

Zaščita

1.  Zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo lahko uporablja vsak izvajalec, ki trži vino, ki je bilo pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.  Zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba ter vino, za katero se uporablja navedeno zaščiteno ime v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

3.  Zaščitene označbe porekla in zaščitene geografske označbe v Uniji ne postanejo generične v smislu člena 101(1).

Člen 104

Register

Komisija vzpostavi in vodi javno dostopen elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino. Označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se lahko vpišejo v register. Ta imena se v register vpišejo kot zaščitene geografske označbe, razen če so v navedenem sporazumu izrecno opredeljena kot zaščitene označbe porekla v smislu te uredbe.

Člen 105

Spremembe specifikacije proizvoda

Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 95, lahko vloži vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove razmejitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 94(2). Vloge vsebujejo opis in utemeljitev zahtevanih sprememb.

Člen 106

Preklic

Komisija lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito označbe porekla ali geografske označbe, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 107

Obstoječa zaščitena imena vin

1.  Imena vin iz členov 51 in 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 ( 16 ) ter člena 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 ( 17 ), so samodejno zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 104 te uredbe.

2.  Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe, iz registra iz člena 104 te uredbe ustrezno uradno odstrani imena vin, za katera se uporablja člen 118s(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Člen 106 se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1 tega člena.

Komisija lahko do 31. decembra 2014 na lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče zaščito obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 93.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

4.  Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v Uradnem listu Evropske unije ( 18 ), s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 104.

Člen 108

Pristojbine

Države članice lahko zaračunavajo pristojbine za kritje stroškov, vključno s stroški, nastalimi pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tem pododdelku.

Člen 109

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo posebnosti pridelave na razmejenem geografskem območju, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi:

2.  Da se zagotovita kakovost in sledljivost proizvodov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi lahko specifikacije proizvodov vključujejo dodatne zahteve.

3.  Da se zavarujejo zakonite pravice in interesi proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

4.  Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o omejitvah v zvezi z zaščitenim imenom.

5.  Da se zagotovi, da uporaba tega oddelka ne vpliva neugodno na gospodarske subjekte in pristojne organe v zvezi z imeni vin, za katera je bila zaščita odobrena pred 1. avgustom 2009 ali pa je bila pred tem datumom vložena vloga za njihovo zaščito, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 s katerimi določi prehodna pravila v zvezi z:

Člen 110

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe označbe porekla ali geografske označbe in postopka za zahteve za ugovor, preklic ali pretvorbo ter predložitve informacij v zvezi z obstoječimi zaščitenimi imeni vin, zlasti glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 111

Druga izvedbena pooblastila

Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi ugovor zavrne kot nedopusten. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Pododdelek 3

Tradicionalni izrazi

Člen 112

Opredelitev pojma

„Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 92 (1), in sicer za označevanje:

Člen 113

Zaščita

1.  Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati le za proizvod, proizveden v skladu z opredelitvijo, določeno v členu 112.

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

2.  Tradicionalni izrazi so samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, zaščiteni pred:

3.  Tradicionalni izrazi v Uniji ne postanejo generični.

Člen 114

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi ustrezna raven zaščite, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi z jezikom in zapisom izraza, ki se zaščiti.

2.  Da se zagotovi zaščita zakonitih pravic in interesov proizvajalcev in izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

3.  Da se upoštevajo posebne značilnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se tradicionalni izrazi lahko uporabljajo za proizvode iz tretjih držav, in odstopanja od člena 112 in člena 113(2).

Člen 115

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi potrebne ukrepe glede postopka za pregled vlog za zaščito ali za odobritev spremembe tradicionalnega izraza ter postopka za zahteve za ugovor ali preklic, zlasti glede:

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme oziroma zavrne vlogo za zaščito tradicionalnega izraza ali zahtevo za spremembo zaščitenega izraza ali preklic zaščite tradicionalnega izraza.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi zaščiti tradicionalne izraze, glede katere je bila vloga za zaščito sprejeta, zlasti z njihovo razvrstitvijo v skladu s členom 112 ter z objavo opredelitve in/ali pogojev za uporabo.

4.  Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 116

Druga izvedbena pooblastila

Kadar se šteje, da je ugovor nedopusten, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zavrne ugovor kot nedopusten.

Ta izvedbeni akt se sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

Oddelek 3

Označevanje in predstavitev v vinskem sektorju

Člen 117

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

Člen 118

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni drugače določeno v tej uredbi, se za označevanje in predstavitev uporabljajo Direktiva Sveta 89/396/EGS ( 19 ), Direktiva 2000/13/ES, Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), Direktiva 2008/95/ES in Uredba (EU) št. 1169/2011.

Označevanja proizvodov iz točk 1 do 11, 13, 15 in 16 v delu II Priloge VII se ne sme dopolniti z drugimi navedbami kot z navedbami iz te uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.

Člen 119

Obvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII, ki se tržijo v Uniji ali so namenjeni za izvoz, vsebujeta naslednje obvezne navedbe:

2.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 se lahko navedba kategorije proizvoda vinske trte izpusti za vina, katerih oznake vključujejo ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

3.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

Člen 120

Neobvezne navedbe

1.  Označevanje in predstavitev proizvodov iz točk od 1 do 11, 13, 15 in 16 dela II Priloge VII lahko vsebujeta zlasti naslednje neobvezne navedbe:

2.  Brez poseganja v člen 100(3) v zvezi z uporabo navedb iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe:

Člen 121

Jeziki

1.  Obvezne in neobvezne navedbe iz členov 119 in 120 so, kadar so izražene v besedah, v enem ali več uradnih jezikih Unije.

2.  Brez poseganja v odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali tradicionalni izraz iz točke (b) člena 112 na oznaki v jeziku ali jezikih, za katere zaščita velja. V primeru zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe ali posebne nacionalne označbe, ki ni v latinici, je lahko ime tudi v enem ali več uradnih jezikih Unije.

Člen 122

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo posebne lastnosti vinskega sektorja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih in omejitvah glede:

2.  Da se zagotovi varstvo zakonitih interesov izvajalcev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v sladu s členom 227 o pravilih glede začasnega označevanja in predstavitve vin z označbo porekla ali geografsko označbo, kadar ta označba porekla ali geografska označba izpolnjuje potrebne zahteve.

3.  Da se zagotovi, da gospodarski subjekti niso oškodovani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o prehodnih določbah glede vina, danega na trg in označenega v skladu z zadevnimi pravili, ki so se uporabljala pred 1. avgustom 2009.

4.  Da se upoštevajo posebnosti trgovine med Unijo in določenimi tretjimi državami, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o odstopanjih od tega oddelka glede proizvodov, ki se izvozijo, če je to potrebno po pravu zadevne tretje države.

Člen 123

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ukrepe v zvezi s postopki in tehničnimi merili, ki se uporabljajo za ta oddelek, tudi ukrepe, potrebne za postopke certificiranja, odobritve in preverjanja, ki se uporabljajo za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE II

Posebne določbe za posamezne sektorje

Oddelek 1

Sladkor

Člen 124

Veljavnost

Z izjemo členov 125 in 126 se ta oddelek uporablja do konca tržnega leta 2016/2017.

Pododdelek 1

Posebni ukrepi

Člen 125

Sporazumi v sektorju sladkorja

1.  Pogoje za nakup sladkorne pese in sladkornega trsa, vključno s predsetvenimi pogodbami o dobavi, urejajo pisni panožni sporazumi, sklenjeni med pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na eni strani in podjetji za proizvodnjo sladkorja iz Unije ali, v njihovem imenu, organizacijami, katerih člani so, na drugi strani.

2.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja o panožnih sporazumih iz točke 6 oddelka A dela II Priloge II uradno obvestijo pristojne organe države članice, v kateri proizvajajo sladkor.

3.  Panožni sporazumi od 1. oktobra 2017 izpolnjujejo odkupne pogoje iz Priloge X.

4.  Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in njegov razvoj v obdobju po odpravi proizvodnih kvot, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe za izvajanje tega člena, tudi o postopkih, uradnih obvestilih in upravni pomoči pri panožnih sporazumih, pri katerih je udeležena več kot ena država članica. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 126

Poročanje o cenah na trgu za sladkor

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi vzpostavi sistem za poročanje o cenah na trgu za sladkor, tudi ureditev za objavo ravni cen na tem trgu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Sistem iz prvega pododstavka temelji na informacijah, ki jih predložijo podjetja za proizvodnjo belega sladkorja ali drugi izvajalci, ki se ukvarjajo s trgovino s sladkorjem. Te informacije so tajne.

Komisija zagotovi, da posebne cene ali imena posameznih gospodarskih izvajalcev niso objavljena.

Pododdelek 2

Zahteve, ki veljajo za sektor sladkorja med obdobjem iz člena 124

Člen 127

Dobavne pogodbe

1.  Poleg zahtev iz člena 125(1) panožni sporazumi izpolnjujejo odkupne pogoje iz Priloge XI.

2.  V dobavnih pogodbah se razlikuje med količinami sladkorja, ki bodo proizvedene iz sladkorne pese kot:

3.  Vsako podjetje za proizvodnjo sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje informacije:

Države članice lahko zahtevajo dodatne informacije.

4.  Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega imajo kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu s prvim podstavkom člena 135(2), niso podpisala predsetvenih dobavnih pogodb po najnižji ceni za kvotno sladkorno peso iz v člena 130, morajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, plačati vsaj najnižjo ceno za kvotno sladkorno peso.

5.  Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 3 in 4, če to odobri zadevna država članica.

6.  Če panožnih sporazumov ni, zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, skladne s to uredbo, da zavaruje interese zadevnih strani.

Člen 128

Proizvodna dajatev

1.  Proizvodna dajatev se zaračuna za kvote za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki jih imajo podjetja za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa iz člena 136(2).

2.  Ukrepe za določitev proizvodnega dajatve za kvotni sladkor, kvotno izoglukozo in kvotni inulinski sirup iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 129

Proizvodno nadomestilo

1.  Za proizvode v sektorju sladkorja iz točk (b) do (e) dela III Priloge I se lahko dodeli proizvodno nadomestilo, če presežni sladkor ali uvoženi sladkor, presežna izoglukoza ali presežni inulinski sirup niso na voljo po ceni, ki ustreza svetovni ceni za proizvodnjo proizvodov iz točk (b) in (c) drugega pododstavka člena 140(2).

2.  Ukrepe za določitev proizvodnega nadomestila iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 130

Umik sladkorja

1.  Da se prepreči padec cen na notranjem trgu in odpravili stanje čezmerne proizvodnje na podlagi predvidene bilance oskrbe in ob upoštevanju obveznosti Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo, lahko Komisija sprejme izvedbene akte o umiku s trga v določenem tržnem letu količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2.

2.  Prag za umik iz odstavka 1 se za vsako podjetje s kvoto izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ta koeficient za tržno leto na podlagi pričakovanih tržnih gibanj, najpozneje do 28. februarja predhodnega tržnega leta.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta sprejme izvedbene akte o prilagoditvi koeficienta oziroma če koeficient ni bil določen v skladu s prvim pododstavkom, o določitvi koeficienta.

3.  Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu sladkorja sprejme izvedbene akte, ki določajo, da se v tekočem ali naslednjem tržnem letu ali v obeh letih ves umaknjeni sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup ali del umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa šteje za:

4.  Če je dobava sladkorja v Uniji nezadostna, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi dovoli prodajo določene količine umaknjenega sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa na trgu Unije pred koncem obdobja umika.

5.  Kadar se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto iz člena 135, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena za zadevno tržno leto.

Zahteve iz člena 135 glede minimalne cene se ne uporabljajo, kadar se umaknjeni sladkor uporabi kot industrijski sladkor ali izvozi v skladu s točkama (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.

Kadar se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 tega člena proda na trgu Unije pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena za tekoče tržno leto.

6.  Izvedbeni akti na podlagi tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 131

Začasni mehanizem upravljanja trga

1.  Komisija lahko za obdobje iz člena 124 sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za zagotovitev zadostne oskrbe s sladkorjem na trgu Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

S takšnimi ukrepi je lahko za potrebno količino in časovno obdobje prilagojena stopnja dajatve, ki jo je treba plačati za uvoz surovega sladkorja.

V okviru začasnega mehanizma upravljanja trga ukrepe o določitvi presežne dajatve sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

2.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ustrezno količino izvenkvotnega sladkorja in uvoženega surovega sladkorja, ki jo je mogoče dati na trg Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 132

Prenos pooblastil

Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani ter glede na to, da je treba preprečiti morebitne motnje trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

Člen 133

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega pododdelka za postopke, vsebino in tehnična merila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Pododdelek 3

Sistem regulacije proizvodnje

Člen 134

Kvote v sektorju sladkorja

1.  Za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup se uporablja sistem kvot.

2.  Kar zadeva sistem kvot iz odstavka 1 tega člena, če proizvajalec preseže ustrezno kvoto in ne uporabi presežnih količin, kot je določeno v členu 139, se za takšne količine plača presežna dajatev v skladu s pogoji iz členov 139 do 142.

Člen 135

Najnižja cena sladkorne pese

Najnižjo ceno kvotne sladkorne pese določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 136

Dodelitev kvot

1.  Kvote za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa na nacionalni ali regionalni ravni so določene v Prilogi XII.

2.  Države članice dodelijo kvoto vsakemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki ima sedež na njihovem ozemlju in je odobreno v skladu s členom 137.

Za vsako podjetje je dodeljena kvota enaka kvoti, ki je bila dodeljena podjetju za tržno leto 2010/2011 na podlagi Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Kadar je kvota dodeljena podjetju za proizvodnjo sladkorja, ki ima več kot en proizvodni obrat, države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za ustrezno upoštevanje interesov pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Člen 137

Odobrena podjetja

1.  Države članice na zahtevo izdajo odobritev podjetju, ki proizvaja sladkor, izoglukozo ali inulinski sirup, ali podjetju, ki te proizvode predeluje v enega od proizvodov s seznama iz člena 140(2), če:

2.  Odobrena podjetja državi članici, na katere ozemlju pridelujejo sladkorno peso ali sladkorni trs ali izvajajo prečiščevanje, predložijo naslednje informacije:

Člen 138

Prerazporeditev nacionalnih kvot in zmanjšanje kvot

1.  Država članica lahko za največ 10 % zmanjša kvoto za sladkor ali izoglukozo, ki je bila dodeljena podjetju s sedežem na njenem ozemlju. Pri tem država članica uporabi objektivna in nediskriminatorna merila.

2.  Država članica lahko prenaša kvote med podjetji v skladu s pravili iz Priloge XIII in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strani, zlasti pridelovalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

3.  Količine, ki so zmanjšane v skladu z odstavkoma 1 in 2, zadevna država članica dodeli enemu ali več podjetjem na svojem ozemlju, ne glede na to, ali imajo kvoto ali ne.

Člen 139

Izvenkvotna proizvodnja

1.  Sladkor, izoglukoza ali inulinski sirup, katerih proizvodnja v tržnem letu presega kvoto iz člena 136, se lahko:

Ukrepi iz točke (e) prvega odstavka tega člena se izvedejo pred ukrepi za preprečevanje motenj na trgu iz člena 219(1).

Za druge količine se zaračuna presežna dajatev iz člena 142.

2.  Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 140

Industrijski sladkor

1.  Industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup se rezervirajo za proizvodnjo enega izmed proizvodov iz odstavka 2, kadar:

2.  Da bi upoštevali tehnični napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerim določi seznam proizvodov, pri proizvodnji katerih se lahko uporablja industrijski sladkor, industrijska izoglukoza ali industrijski inulinski sirup.

Seznam vključuje zlasti:

Člen 141

Prenos presežnega sladkorja

1.  Vsako podjetje se lahko odloči za prenos celotne ali delne proizvodnje, ki presega njegovo kvoto sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa, ki se nato obravnava kot del proizvodnje naslednjega tržnega leta. Brez poseganja v odstavek 3 je ta odločitev nepreklicna.

2.  Podjetja, ki sprejmejo odločitev iz odstavka 1:

▼C1

▼B

3.  Če je bila dokončna proizvodnja podjetja v zadevnem tržnem letu manjša, kot je bilo ocenjeno ob sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1, se lahko prenesena količina prilagodi za nazaj najpozneje do 31. oktobra naslednjega tržnega leta.

4.  Prenesene količine se štejejo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote za naslednje tržno leto.

▼C3

5.  Za sladkor, skladiščen med tržnim letom v skladu s tem členom, ne smejo veljati drugi ukrepi glede skladiščenja iz člena 17 ali 130.

▼B

Člen 142

Presežna dajatev

1.  Presežna dajatev se obračuna za količine:

Izvedbene akte v skladu s točko (b) prvega pododstavka sprejme Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Ukrepe za določitev presežne dajatve iz odstavka 1 sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 143

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili, da podjetja iz člena 137 izpolnjujejo svoje obveznosti, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila za dodelitev in odvzem odobritve takšnim podjetjem ter merila za upravne kazni.

2.  Da se upoštevajo posebne značilnosti sektorja sladkorja in zagotovili ustrezno upoštevanje interesov vseh strani, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pomenu pogojev za delovanje sistema kvot ter določi pogoje za prodajo v najbolj oddaljene regije.

3.  Da bi zagotovili, da pridelovalci sladkorne pese dejansko sodelujejo pri odločitvi o prenosu določene količine proizvodnje, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o prenosu sladkorja.

Člen 144

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

V zvezi s podjetji iz člena 137 lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Vino

Člen 145

Register vinogradov in preglednica pridelovalne zmogljivosti

1.  Države članice vodijo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o pridelovalni zmogljivosti. Od 1. januarju 2016 ta obveznost velja samo, če države članice uporabljajo sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte iz poglavja III naslova I ali nacionalne podporne programe.

2.  Za države članice, v katerih je skupna površina, zasajena s sortami vinske trte, ki so razvrščene v skladu s členom 81(2), manjša od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 tega člena ne velja do 31. decembra 2015.

3.  Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 46 predvidijo prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, pripravijo na podlagi registra vinogradov posodobljeno preglednico svoje pridelovalne zmogljivosti in jo predložijo Komisiji vsako leto do 1. marca. Od 1. januarja 2016 podrobnosti o obveščanju Komisije o vinorodnih površinah določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

4.  Da države članice lažje spremljajo in preverjajo pridelovalno zmogljivost, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede pravil o vsebini registra vinogradov in izjemah.

Člen 146

Pristojni nacionalni organi za vinski sektor

1.  Države članice brez poseganja v druge določbe te uredbe o določitvi pristojnih nacionalnih organov imenujejo enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev upoštevanja predpisov Unije v vinskem sektorju. Imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2.  Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija objavi te informacije in jih redno posodablja.

Člen 147

Spremni dokumenti in register

1.  Proizvodi vinskega sektorja se dajo v promet v Uniji skupaj z uradno odobrenim spremnim dokumentom.

2.  Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki pri opravljanju svojega poklica posedujejo proizvode vinskega sektorja, zlasti proizvajalci, polnilnici, predelovalci in trgovci, morajo voditi register o prejemu in izdaji navedenih proizvodov.

►C3  3.  Da se olajša prevoz vinskih proizvodov in njihovo preverjanje s strani držav članic, ◄ se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 3

Mleko in mlečni proizvodi

Člen 148

Pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

▼C2

1.  Kadar država članica odloči, da morata za vsako oddajo surovega mleka na njenem ozemlju, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, in/ali določi, da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe o dobavi surovega mleka, ki jo zagotovi kmet, taka pogodba in/ali taka ponudba pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 2.

Kadar država članica odloči, da morata za oddaje surovega mleka, ki jih kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka, stranki skleniti pisno pogodbo, določi tudi, katero fazo ali faze oddaje zajema taka pogodba, če oddaja surovega mleka poteka prek enega ali več zbiralcev.

▼C3

V tem členu „zbiralec“ pomeni podjetje, ki izvaja prevoz surovega mleka od kmeta ali drugega zbiralca do predelovalca surovega mleka ali drugega zbiralca, pri čemer se lastništvo nad surovim mlekom vsakič prenese.

▼M5

1a.  Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo surovega mleka predelovalcu surovega mleka skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz prvega pododstavka odstavka 4 tega člena.

Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.

▼M5

2.  Pogodba in/ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:

▼B

▼M5

3.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba in/ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda surovo mleko zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2.

▼B

4.  Stranki se prosto pogajata o vseh elementih pogodb za oddajo surovega mleka, ki jih sklenejo kmetje, zbiralci ali predelovalci surovega mleka, vključno z elementi iz točke (c) odstavka 2.

▼M5

Ne glede na prvi pododstavek se uporablja ena ali več od naslednjih točk:

▼B

Drugi pododstavek ne posega v pravico kmeta, da zavrne tako minimalno trajanje, pod pogojem, da to stori pisno. V takem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 2.

5.  Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, o načinu njihove uporabe uradno obvestijo Komisijo.

6.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 2 in odstavka 3 tega člena, in ukrepe za uradna obvestila držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 149

Pogodbena pogajanja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

▼M5

1.  Organizacija proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, ki je priznana v skladu s členom 161(1), se lahko pogaja v imenu kmetov, ki so njeni člani, v zvezi z njihovo celotno skupno proizvodnjo ali njenim delom, o pogodbah za oddajo surovega mleka, ki jo kmet zagotovi predelovalcu surovega mleka ali zbiralcu v smislu drugega pododstavka člena 148(1).

▼B

2.  Organizacije proizvajalcev se lahko pogajajo:

3.  Ne glede na pogoje, določene v točki (c)(ii) in (iii) odstavka 2, se lahko organizacija proizvajalcev pogaja v skladu z odstavkom 1, pod pogojem, da za to organizacijo proizvajalcev količina surovega mleka, o kateri se pogaja, ki se proizvede ali odda v državi članici, v kateri znaša celotna letna proizvodnja surovega mleka manj kot 500 000 ton, ne presega 45 % celotne nacionalne proizvodnje te države članice.

4.  Za namene tega člena navajanje organizacij proizvajalcev vključuje združenja takih organizacij proizvajalcev.

5.  Komisija za namene uporabe točke (c) odstavka 2 in odstavka 3 objavi količine surovega mleka, ki se proizvedejo v Uniji in državah članicah, na način, ki se ji zdi ustrezen, pri čemer uporabi najnovejše razpoložljive podatke.

6.  Z odstopanjem od točke (c) odstavka 2 in odstavka 3, tudi če tam določeni pragi niso bili preseženi, lahko organ za konkurenco iz drugega pododstavka tega odstavka v posameznem primeru odloči, da bi morala organizacija proizvajalcev bodisi ponoviti posamezna pogajanja ali jih sploh ne bi smelo biti, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence ali resna škoda za mala in srednje velika podjetja, ki na ozemlju, za katerega je navedeni organ pristojen, predelujejo mleko.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka. V drugih primerih to odločitev sprejme nacionalni organ za konkurenco iz države članice, na katero se nanašajo pogajanja.

Odločitve iz tega odstavka se ne se ne začnejo uporabljati pred datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.

7.  V tem členu:

8.  Države članice, v katerih potekajo pogajanja v skladu s tem členom, Komisijo uradno obvestijo o uporabi točke (f) odstavka 2 in odstavka 6.

Člen 150

Uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

1.  Države članice lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152(3), medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(3), ali skupine proizvajalcev ali predelovalcev iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 za omejeno časovno obdobje določijo zavezujoča pravila za uravnavanje ponudbe sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

2.  Pravila iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo, če obstaja predhodni sporazum med strankami na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2013. Takšen sporazum skleneta vsaj dve tretjini proizvajalcev mleka ali njihovih predstavnikov, ki proizvedejo vsaj dve tretjini surovega mleka, uporabljenega za proizvodnjo sira iz odstavka 1 tega člena, in, kadar je ustrezno, vsaj dve tretjini proizvajalcev tega sira, ki predstavljajo vsaj dve tretjini proizvodnje tega sira na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

3.  Za namene odstavka 1 je za sir z zaščiteno geografsko označbo geografsko območje porekla surovega mleka, kot je določeno v specifikaciji proizvoda za sir, isto kot geografsko območje iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1151/2012 v zvezi s tem sirom.

4.  Pravila iz odstavka 1:

5.  Pravila iz odstavka 1 se objavijo v uradnem glasilu zadevne države članice.

6.  Države članice izvajajo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev iz odstavka 4, in razveljavijo pravila iz odstavka 1, če pristojni nacionalni organi ugotovijo neizpolnjevanje teh pogojev.

7.  Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1, ki so jih sprejele. Komisija druge države članice obvesti o uradnih obvestilih o takih pravilih.

8.  Komisija lahko kadar koli sprejme izvedbene akte, s katerimi se zahteva, da država članica razveljavi pravila, ki jih je ta država članica določila v skladu z odstavkom 1, če Komisija ugotovi, da ta pravila niso v skladu s pogoji iz odstavka 4, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na precejšnjem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe člena 229(2) ali (3) te uredbe.

Člen 151

Obvezno prijavljanje v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

Prvi kupci surovega mleka od aprila 2015 pristojnemu nacionalnemu organu prijavijo količine surovega mleka, ki so jim bile oddane vsak mesec.

Za namene tega člena in člena 148„prvi kupec“ pomeni podjetje ali skupino, ki od proizvajalcev kupuje mleko, z namenom da ga:

Države članice Komisijo uradno obvestijo o količini surovega mleka iz prvega pododstavka.

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila o vsebini, obliki in časovnem razporedu takih prijav ter ukrepe glede uradnih obvestil držav članic v skladu s tem členom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE III

Organizacije proizvajalcev in združenja ter medpanožne organizacije

Oddelek 1

Opredelitev in priznanje

Člen 152

Organizacije proizvajalcev

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

▼M5

▼B

▼C3

▼B

▼M5

1a.  Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

Vendar pa lahko države članice odstopijo od pogoja iz točke (d) drugega pododstavka v ustrezno utemeljenih primerih, ko imajo člani proizvajalci ločena proizvodna obrata, ki sta na različnih geografskih območjih;

1b.  Za namene tega člena sklicevanje na organizacije proizvajalcev vključuje tudi združenja organizacij proizvajalcev, ki so priznana v skladu s členom 156(1), če ta združenja izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena.

1c.  Nacionalni organ za konkurenco iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1/2003 lahko v posameznem primeru odloči, da se v prihodnje ena ali več dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a spremeni, preneha izvajati ali sploh ne začne izvajati, če meni, da je to potrebno, da se prepreči izključevanje konkurence, ali če meni, da so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

V primeru pogajanj, ki se nanašajo na več kot eno državo članico, Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka.

Kadar nacionalni organ za konkurenco deluje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, pred prvim uradnim preiskovalnim ukrepom ali takoj po njegovem začetku pisno obvesti Komisijo in jo tudi brez odlašanja uradno obvesti o odločitvah.

Odločitve iz tega odstavka se začnejo izvajati šele z datumom, ko so zadevna podjetja o njih uradno obveščena.

▼B

2.  Organizacija proizvajalcev, priznana v skladu z odstavkom 1, lahko ostane priznana, če trži proizvode pod oznako KN ex  22 08 , razen proizvodov iz Priloge I k Pogodbama, pod pogojem, da delež teh proizvodov ne presega 49 % skupne vrednosti tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev in da za te proizvode ne prejema podpora Unije. Ti proizvodi se v primeru organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ne upoštevajo pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje za namene člena 34(2).

▼M5 —————

▼B

Člen 153

Statut organizacij proizvajalcev

1.  V statutu organizacije proizvajalcev se od članov proizvajalcev zlasti zahteva, da:

▼C3

▼B

2.  V statutu organizacij proizvajalcev so določeni tudi:

▼C3

▼B

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Člen 154

Priznanje organizacij proizvajalcev

1.  Da država članica prizna organizacijo proizvajalcev, mora biti organizacija proizvajalcev, ki zaprosi za tako priznanje, pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, ki:

▼M5

1a.  Države članice lahko na zahtevo odločijo, da organizaciji proizvajalcev, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija proizvajalcev izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 tega člena za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.

▼M5

2.  Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018 in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot organizacije proizvajalcev v skladu s členom 152.

3.  Za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2018, vendar ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, države članice prekličejo priznanje najpozneje do 31. decembra 2020.

▼B

4.  Države članice:

Člen 155

Zunanje izvajanje

Države članice lahko dovolijo, da katero koli dejavnost (razen proizvodnje) priznane organizacije proizvajalcev ali priznanega združenja organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki jih določi Komisija v skladu s točko (f) člena 173(1), izvajajo zunanji izvajalci tudi podružnice, pod pogojem, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev še naprej odgovorno za izvajanje dejavnosti, prenesene na zunanjega izvajalca, ter splošni upravljavski nadzor in nadziranje komercialne ureditve za izvajanje dejavnosti.

Člen 156

Združenja organizacij proizvajalcev

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo združenja organizacij proizvajalcev v določenem sektorju iz člena 1(2), ki so ustanovljena na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev.

Ob upoštevanju pravil, sprejetih v skladu s členom 173, lahko združenja organizacij proizvajalcev izvajajo katere koli dejavnosti ali naloge organizacij proizvajalcev.

2.  Država članica lahko z odstopanjem od odstavka 1 na podlagi zahtevka prizna združenje priznanih organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, če meni, da je združenje sposobno učinkovito opravljati vse dejavnosti priznane organizacije proizvajalcev in da izpolnjuje pogoje iz člena 161(1).

Člen 157

Medpanožne organizacije

1.  Države članice lahko na zahtevo priznajo medpanožne organizacije v specifičnem sektorju iz člena 1(2), ki:

▼M5

1a.  Države članice lahko na zahtevo odločijo, da medpanožni organizaciji, ki deluje v več sektorjih iz člena 1(2), odobrijo več kot eno priznanje, pod pogojem, da ta organizacija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 in po potrebi tudi iz odstavka 3 za vsak sektor, za katerega želi biti priznana.

▼B

2.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih ter na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril odločijo, da je pogoj iz točke (c) člena 158(1) izpolnjen z omejitvijo števila medpanožnih organizacij na regionalni ali nacionalni ravni, če je tako določeno z nacionalnimi predpisi, veljavnimi pred 1. januarjem 2014, in to ne škoduje pravilnemu delovanju notranjega trga.

3.  Kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, lahko države članice z odstopanjem od odstavka 1 priznajo medpanožne organizacije, ki:

▼M5

▼B

Člen 158

Priznavanje medpanožnih organizacij

1.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki to zahtevajo, pod pogojem, da:

2.  Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije v skladu s členom 157.

3.  Medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 1. januarjem 2014 na podlagi nacionalne zakonodaje in ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1 tega člena, lahko svoje dejavnosti izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo še do 1. januarja 2015.

4.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v vseh sektorjih, ki so obstajale pred 1. januarjem 2014 in so bile priznane na zahtevo ali ustanovljene z zakonom, četudi ne izpolnjujejo pogoja iz točke (b) člena 157(1) ali točke (b) člena 157(3).

5.  Kadar države članice priznajo medpanožno organizacijo v skladu z odstavkom 1 ali 2:

Oddelek 2

Dodatna pravila za posebne sektorje

Člen 159

▼M5

Obvezno priznanje

▼B

Z odstopanjem od členov od 152 do 158 države članice na zahtevo priznajo:

Člen 160

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave uresničujejo vsaj enega od ciljev iz točk (c)(i), (ii) in (iii) člena 152(1).

V statutu organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave je določeno, da morajo proizvajalci, ki so njeni člani, svojo celotno proizvodnjo tržiti prek organizacije proizvajalcev.

Šteje se, da organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah v skladu s pristojnostmi delujejo v imenu svojih članov in za njih.

Člen 161

Priznanje organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

▼M5

1.  Države članice na zahtevo priznajo vse pravne subjekte ali jasno opredeljene dele takih subjektov kot organizacije proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, pod pogojem, da:

▼B

▼M5

2.  Države članice lahko odločijo, da se za organizacije proizvajalcev, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalnega prava in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, šteje, da so priznane organizacije proizvajalcev.

▼B

3.  Države članice:

Člen 162

Medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka

Za medpanožne organizacije v sektorjih oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka lahko specifični cilj iz točke (c) člena 157(1) vključuje tudi najmanj enega od naslednjih ciljev:

Člen 163

Priznanje medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov

1.  Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, pod pogojem, da take organizacije:

2.  Države članice lahko odločijo, da se za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred 2. aprilom 2012 na podlagi nacionalne zakonodaje in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, šteje, da so priznane kot medpanožne organizacije v skladu s členom 157(3).

3.  Kadar države članice uporabijo možnost za priznanje medpanožne organizacije v skladu z odstavkom 1 ali 2:

Oddelek 3

Razširitev pravil in obveznih prispevkov

Člen 164

Razširitev pravil

1.  Kadar se priznana organizacija proizvajalcev, priznano združenje organizacij proizvajalcev ali priznana medpanožna organizacija, ki deluje na določenem gospodarskem območju ali določenih območjih države članice, šteje za reprezentativno glede proizvodnje ali predelave določenega proizvoda ali trgovanja z njim, lahko zadevna država članica na zahtevo te organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti v okviru te organizacije, za omejeno obdobje zavezujoči za druge izvajalce, ki delujejo na zadevnem gospodarskem območju ali zadevnih gospodarskih območjih, ne glede na to, ali so izvajalci posamezniki ali skupine, in ki niso vključeni v navedeno organizacijo oziroma združenje.

2.  V tem oddelku „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo bližnja ali sosednja proizvodna območja, na katerih so proizvodni in tržni pogoji homogeni.

3.  Organizacija ali združenje se šteje za reprezentativno, kadar na zadevnem gospodarskem območju oziroma območjih države članice:

Kadar pa ugotavljanje deleža obsega proizvodnje ali predelave zadevnega proizvoda ali zadevnih proizvodov ali trgovine z njimi povzroča praktične težave, lahko država članica za medpanožne organizacije določi nacionalne predpise za ugotavljanje določene ravni reprezentativnosti iz točke (a)(ii) prvega pododstavka.

Kadar se zahtevek za razširitev pravil na druge izvajalce nanaša na več kot eno gospodarsko območje, organizacija oziroma združenje dokaže minimalno raven reprezentativnosti, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, za vsako od pridruženih panog v vsakem zadevnem gospodarskem območju.

4.  Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge izvajalce v skladu z odstavkom 1, so povezana z enim od naslednjih namenov:

Ta pravila ne škodujejo drugim izvajalcem v zadevni državi članici ali Uniji in ne smejo imeti nobenega od učinkov iz člena 210(4) ali biti drugače neskladna z veljavnim pravom Unije ali veljavnimi nacionalnimi pravili.

5.  Razširitev pravil iz odstavka 1 se v celoti objavi v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci obveščeni o njej.

6.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi, sprejeti na podlagi tega člena.

Člen 165

Finančni prispevki nečlanov

Kadar se pravila priznane organizacije proizvajalcev, priznanega združenja organizacij proizvajalcev ali priznane medpanožne organizacije v skladu s členom 164 razširijo in so dejavnosti, ki jih pravila zajemajo, v splošnem gospodarskem interesu gospodarskih subjektov, katerih dejavnosti se nanašajo na navedene proizvode, lahko država članica, ki je priznala organizacijo, po posvetovanju z ustreznimi deležniki odloči, da posamezni gospodarski subjekti ali skupine, ki niso člani organizacije, a imajo od teh dejavnosti korist, organizaciji plačajo celoto ali del finančnega prispevka, ki ga plačujejo člani, do višine, do katere so taki prispevki namenjeni za pokrivanje neposrednih stroškov iz izvajanja zadevnih dejavnosti.

Oddelek 4

Prilagoditev ponudbe

Člen 166

Ukrepi za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga

Da se spodbudi ukrepanje organizacij iz členov od 152 do 163 za lažjo prilagoditev ponudbe zahtevam trga, razen ukrepanja v zvezi z umikom proizvodov s trga, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede ukrepov v sektorjih, navedenih v členu 1(2), za:

Člen 167

Pravila trženja za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino

1.  Države članice pridelovalke lahko za boljše in stabilnejše delovanje skupnega trga za vino, vključno z grozdjem, moštom in vinom, iz katerih se to vino pridobiva, zlasti s sklepi, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije, priznane v skladu s členoma 157 in 158, določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila morajo biti sorazmerna z zastavljenim ciljem in ne smejo:

2.  Pravila iz odstavka 1 se v celoti objavijo v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da so izvajalci o njih obveščeni.

3.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o kakršnih koli odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena.

Oddelek 5

Sistemi sklepanja pogodb

Člen 168

Pogodbeni odnosi

1.  Če država članica brez poseganja v člen 148 o sektorju mleka in mlečnih proizvodov ter člen 125 o sektorju sladkorju v zvezi s kmetijskimi proizvodi iz sektorja, navedenega v členu 1(2), ki ni sektor mleka in mlečnih proizvodov ter sladkorja, odloči da:

takšna pogodba ali takšna ponudba za sklenitev pogodbe izpolnjuje pogoje iz odstavka 4 in 6 tega člena.

▼M5

1a.  Kadar države članice ne izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odstavek 1 tega člena, lahko proizvajalec, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev za kmetijske proizvode v sektorju iz člena 1(2), razen sektorjev mleka in mlečnih izdelkov ter sladkorja, zahtevajo, da morata strani za vsako oddajo proizvodov predelovalcu ali distributerju skleniti pisno pogodbo in/ali da morajo prvi kupci pripraviti pisno ponudbo pogodbe v skladu s pogoji iz odstavka 4 in prvega pododstavka odstavka 6 tega člena.

Če je prvi kupec mikro-, malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila 2003/361/ES, pogodba in/ali ponudba pogodbe nista obvezni, brez poseganja v možnost strani, da uporabita standardno pogodbo, ki jo pripravi medpanožna organizacija.

▼B

2.  Kadar država članica odloči, da mora biti med strankama sklenjena pisna pogodba, kadar proizvajalec predelovalcu dobavi proizvode iz tega člena, odloči tudi, katero stopnjo ali stopnje dobave zajema taka pogodba, če dobava zadevnih proizvodov poteka prek enega ali več posrednikov.

Države članice zagotovijo, da določbe, sprejete na podlagi tega člena, ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

3.  V primeru iz odstavka 2 lahko država članica vzpostavi mehanizem za mediacijo, ki bo zajemal primere, ko ni sporazuma o sklenitvi takšne pogodbe, da se tako zagotovijo pravični pogodbeni odnosi.

▼M5

4.  Vsaka pogodba ali ponudba pogodbe iz odstavkov 1 in 1a:

▼B

▼M5

5.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 1a se pogodba ali ponudba pogodbe ne zahteva, kadar član zadruge odda zadevne proizvode zadrugi, katere član je, če statut te zadruge ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo določbe iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4.

▼B

6.  Stranke se prosto pogajajo o vseh elementih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, ki jih sklenejo proizvajalci, zbiralci, predelovalci ali distributerji, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

Ne glede na prvi pododstavek se uporabljata ena ali obe točki:

Drugi pododstavek ne posega v pravico proizvajalca, da tako minimalno trajanje pogodbe zavrne, pod pogojem, da to stori pisno. V tem primeru se stranki prosto pogajata o vseh elementih pogodbe, tudi o elementih iz točke (c) odstavka 4.

7.  Države članice, ki uporabljajo možnosti iz tega člena, zagotovijo, da sprejete določbe ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga.

Države članice Komisijo obvestijo o tem, kako uporabljajo ukrepe, sprejete na podlagi tega člena.

8.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo točk (a) in (b) odstavka 4 ter odstavka 5 tega člena, in ukrepe v zvezi z uradnim obveščanjem, ki ga države članice izvedejo v skladu s tem členom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M5 —————

▼B

Člen 172

Uravnavanje ponudbe stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo

1.  Države članice lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev, priznane v skladu s členom 152(1) te uredbe, medpanožne organizacije, priznane v skladu s členom 157(1) te uredbe, ali skupine proizvajalcev ali predelovalcev iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 za omejeno časovno obdobje določijo zavezujoča pravila za uravnavanje ponudbe stegna z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo iz člena 5(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

2.  Pravila iz odstavka 1 tega člena so pogojena z obstojem predhodnega sporazuma med strankami na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012. Tak sporazum se po posvetovanju z rejci prašičev na geografskem območju sklene med vsaj dvema tretjinama predelovalcev tega stegna, ki predstavljata najmanj dve tretjini proizvodnje tega stegna na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1)Uredbe (EU) št. 1151/2012 in, če to kot ustrezno oceni država članica, najmanj dvema tretjinama rejcev prašičev na geografskem območju iz točke (c) člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

3.  Pravila iz odstavka 1:

4.  Pravila iz odstavka 1 se objavijo v uradnem glasilu zadevne države članice.

5.  Države članice izvajajo preglede, da zagotovijo izpolnjevanje pogojev iz odstavka 3, in razveljavijo pravila iz odstavka 1, če pristojni nacionalni organi ugotovijo neizpolnjevanje teh pogojev.

6.  Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o pravilih iz odstavka 1, ki so jih sprejele. Komisija druge države članice obvesti o vseh uradnih obvestilih o takih pravilih.

7.  Komisija lahko kadar koli sprejme izvedbene akte, s katerimi se zahteva, naj država članica razveljavi pravila, ki jih je ta država članica določila v skladu z odstavkom 1, če Komisija ugotovi, da ta pravila niso v skladu s pogoji iz odstavka 4, da preprečujejo ali izkrivljajo konkurenco na precejšnjem delu notranjega trga ali da ogrožajo prosto trgovino ali doseganje ciljev iz člena 39 PDEU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe člena 229(2) ali (3) te uredbe.

▼M5

Oddelek 5a

Klavzule o porazdelitvi vrednosti

Člen 172a

Porazdelitev vrednosti

Brez poseganja v kakršne koli posebne klavzule o porazdelitvi vrednosti v sektorju sladkorja se lahko kmetje, pa tudi združenja kmetov, in njihovi prvi kupci dogovorijo o klavzulah o porazdelitvi vrednosti, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, ki določajo, kako se vsak razvoj relevantnih tržnih cen za zadevne proizvode ali drugih trgov primarnih proizvodov porazdeli med njimi.

▼B

Oddelek 6

Postopkovna pravila

Člen 173

Prenos pooblastila

1.  Da bi zagotovili jasno določene cilje in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki prispevajo k učinkovitosti ukrepov teh organizacij in združenj brez povzročanja nepotrebnega upravnega bremena in ogrožanja načela svobode združevanja, zlasti za nečlane takih organizacij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 glede naslednjih zadev v zvezi z organizacijami proizvajalcev, združenji organizacij proizvajalcev in medpanožnimi organizacijami za enega ali več sektorjev iz člena 1(2) ali posebne proizvode teh sektorjev:

2.  Da se zagotovijo jasno določeni cilji in odgovornosti organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in medpanožnih organizacij v sektorju mleka in mlečnih proizvodov, ki prispevajo k učinkovitosti njihovih ukrepov brez povzročanja nepotrebnih bremen, se z odstopanjem od odstavka 1 na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

Člen 174

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, zlasti:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija, kar zadeva sektor mleka in mlečnih proizvodov, sprejme izvedbene akte, ki določajo podrobna pravila, potrebna za:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 175

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posamezne sklepe o:

▼C3

▼B

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

DEL III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 176

Splošna pravila

1.  Brez poseganja v primere, pri katerih se uvozna ali izvozna dovoljenja zahtevajo v skladu s to uredbo, se lahko zahteva predložitev dovoljenja za uvoz z namenom sprostitve v prosti promet ali za izvoz enega ali več proizvodov iz naslednjih sektorjev v Unijo ali iz nje:

2.  Dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju ne glede na to, kje v Uniji ima sedež, razen če ni določeno drugače z aktom, sprejetim v skladu s členom 43(2) PDEU, in brez poseganja v uporabo členov 177, 178 in 179 te uredbe.

3.  Dovoljenja so veljavna v celotni Uniji.

Člen 177

Prenos pooblastila

1.  Da se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije ter veljavni socialni in okoljski standardi Unije in standardi Unije glede dobrega počutja živali, dejstvo, da je treba spremljati trgovinske in tržne trende, uvoz in izvoz proizvodov, ter dejstvo, da je treba trg učinkovito upravljati in zmanjšati upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

2.  Da se zagotovijo dodatni elementi sistema dovoljenj, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pravila o:

Člen 178

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, potrebne za uporabo tega poglavja, vključno s pravili o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 179

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE II

Uvozne dajatve

Člen 180

Izvajanje mednarodnih sporazumov in določenih drugih aktov

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe za izpolnjevanje zahtev iz mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni v skladu s PDEU, ali iz katerega koli drugega ustreznega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU ali skupno carinsko tarifo, v zvezi z izračunom uvoznih dajatev za kmetijske proizvode. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 181

Sistem vhodne cene za nekatere proizvode sektorjev sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave ter vina

▼C3

1.  Za uporabo stopnje dajatve skupne carinske tarife za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave ter za grozdni sok in grozdni mošt je vhodna cena pošiljke enaka njeni carinski vrednosti, izračunani v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 ( 23 ) (carinski zakonik) in Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 24 ).

▼B

2.  Da se upoštevajo potrebe po zagotavljanju učinkovitosti sistema, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi, da se natančnost deklarirane vhodne cene zadevne pošiljke preveri z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, in določi pogoje, v katerih se zahteva polog varščine.

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za izračun pavšalne uvozne vrednosti iz odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 182

Dodatne uvozne dajatve

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan ter za proizvode iz grozdnega soka in grozdnega mošta, za katere se pri uvozu poleg stopnje dajatve, določene v skupni carinski tarifi, uporabi dodatna uvozna dajatev za preprečitev ali odpravo škodljivih učinkov na trgu Unije, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:

Sprožitvena količina temelji na možnostih za dostop na trg, opredeljenih kot uvoz, izražen kot odstotek ustrezne domače porabe v preteklih treh letih.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Dodatnih uvoznih dajatev ni, kadar ni verjetno, da bi takšen uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali kadar bi bili učinki nesorazmerni glede na zastavljeni cilj.

3.  Za namen točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen c.i.f. zadevne pošiljke. Uvozne cene c.i.f. se preverijo glede na reprezentativne cene za ta proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Unije.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 183

Druga izvedbena pooblastila

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE III

Upravljanje tarifnih kvot in posebna obravnava pri uvozu v tretje države

Člen 184

Tarifne kvote

▼M5

1.  Tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov z namenom sprostitve v prosti promet v Uniji ali njihov del ali tarifne kvote za uvoz kmetijskih proizvodov Unije v tretje države, ki jih delno ali v celoti upravlja Unija in izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, ali katerega koli drugega akta, sprejetega v skladu s členom 43(2) ali členom 207 PDEU, odpre in/ali upravlja Komisija z delegiranimi akti na podlagi člena 186 te uredbe ter izvedbenimi akti na podlagi člena 187 te uredbe.

▼B

2.  Tarifne kvote se upravljajo na način, s katerim se prepreči vsakršna diskriminacija med zadevnimi izvajalci, tako da se uporabi ena izmed naslednjih metod, kombinacija teh metod ali druga ustrezna metoda:

3.  Sprejeta metoda upravljanja:

Člen 185

Posebne tarifne kvote

Da se uveljavijo tarifne kvote za uvoz 2 000 000 ton koruze in 300 000 ton sirka v Španijo ter tarifne kvote za uvoz 500 000 ton koruze na Portugalsko, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi zagotovi potrebne določbe za uvoz v okviru tarifne kvote ter, če je ustrezno, za javno skladiščenje količin, ki jih uvozijo plačilne agencije zadevnih držav članic, in za njihovo odpremo na trgu teh držav članic.

Člen 186

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi pošten dostop do razpoložljivih količin in enaka obravnava izvajalcev v okviru tarifne kvote, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi:

2.  Da se zagotovi, da so izvoženi proizvodi pod določenimi pogoji na podlagi mednarodnih sporazumov, ki jih je sklenila Unija v skladu s PDEU, lahko upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 te uredbe v zvezi s pravili, ki od pristojnih organov držav članic zahtevajo, naj na zahtevo in po ustreznih preverjanjih izdajo dokument, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev za proizvode, ki so lahko, če se izvozijo, upravičeni do posebne obravnave pri uvozu v tretjo državo, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Člen 187

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M5

Člen 188

Postopek dodelitve tarifnih kvot

1.  Komisija prek ustrezne spletne publikacije objavi rezultate o dodelitvi tarifnih kvot za priglašene zahtevke ob upoštevanju razpoložljivih tarifnih kvot in priglašenih zahtevkov.

2.  V publikaciji iz odstavka 1 je, če je to ustrezno, navedena tudi potreba po zavrnitvi nerešenih zahtevkov, po začasni ustavitvi vlaganja zahtevkov ali po dodelitvi neporabljenih količin.

3.  Države članice uvozna in izvozna dovoljenja izdajo za količine, zaprošene v okviru uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere veljajo ustrezni koeficienti dodelitve, po objavi s strani Komisije v skladu z odstavkom 1.

▼B

POGLAVJE IV

Posebne določbe za uvoz določenih proizvodov

Člen 189

Uvoz konoplje

1.  Naslednji proizvodi se lahko uvozijo v Unijo samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Ta člen se uporablja brez poseganja v bolj omejevalna pravila, ki jih sprejmejo države članice skladno s Pogodbo PDEU in obveznostmi iz Sporazuma STO o kmetijstvu.

Člen 190

Uvoz hmelja

1.  Proizvodi iz sektorja hmelja se lahko uvozijo iz tretjih držav samo, če so njihovi standardi kakovosti vsaj enakovredni standardom kakovosti, sprejetim za podobne proizvode, pridelane v Uniji ali pridobljene iz takih proizvodov.

2.  Za proizvode velja, da ustrezajo standardom iz odstavka 1, če jih spremlja potrdilo, ki so ga izdali organi države porekla in je priznano kot enakovredno certifikatu iz člena 77.

Za hmelj v prahu, „hmelj v prahu z višjo vsebnostjo lupulina“, ekstrakt hmelja in mešane proizvode iz hmelja se potrdilo lahko prizna za enakovredno certifikatu samo, če vsebnost alfa kisline v teh proizvodih ni nižja od vsebnosti te kisline v hmelju, iz katerega so bili pridobljeni.

3.  Da bi zmanjšali upravno breme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi pogoje, pod katerimi ne veljajo obveznosti, povezane s potrdilom o enakovrednosti in označevanjem embalaže.

4.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila, potrebna za uporabo tega člena, vključno s pravili o priznanju potrdil o enakovrednosti in preverjanju uvoza hmelja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 191

Odstopanja za uvožene proizvode in posebna varščina v vinskem sektorju

Na podlagi mednarodnih obveznosti Unije se lahko v skladu s členom 43(2) PDEU sprejmejo odstopanja od točke 5 oddelka B ali oddelka C dela II Priloge VIII za uvožene proizvode.

V primeru odstopanj od točke 5 oddelka B dela II Priloge VIII uvozniki za te proizvode ob sprostitvi v prosti promet položijo varščino pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, ko uvoznik carinskim organom države članice sprostitve v prosti promet predloži zadovoljiv dokaz, da:

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi pravila za zagotovitev enotne uporabe tega člena, vključno z zneski varščine in ustreznim označevanjem. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 192

Uvoz surovega sladkorja za prečiščevanje

1.  Do konca tržnega leta 2016/2017 se stalnim rafinerijam dodeli izključna uvozna zmogljivost 2 500 000 ton na tržno leto, izražena v belem sladkorju.

2.  Edini predelovalni obrat sladkorne pese, ki je leta 2005 deloval na Portugalskem, se šteje za stalno rafinerijo.

3.  Uvozna dovoljenja za sladkor za prečiščevanje se izdajo le stalnim rafinerijam pod pogojem, da zadevne količine ne presegajo količin iz odstavka 1. Dovoljenja je mogoče prenesti le med stalnimi rafinerijami, veljajo pa do konca tržnega leta, za katero so bila izdana.

Ta odstavek se uporablja za prve tri mesece vsakega tržnega leta.

4.  Ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju, da se uvoženi sladkor za prečiščevanje prečisti v skladu s tem členom, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

5.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila za predložitev dokazil in dokumentov v zvezi z zahtevami in obveznostmi uvoznikov, predvsem stalnih rafinerij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 193

Opustitev uvoznih dajatev v sektorju sladkorja

Da se zagotovijo zaloge, potrebne za proizvodnjo proizvodov iz člena 140(2), lahko Komisija do konca tržnega leta 2016/2017 sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno, opusti uvozne dajatve za nekatere količine naslednjih proizvodov:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE V

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 194

Zaščitni ukrepi

1.  Komisija sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in v skladu z uredbama Sveta (ES) št. 260/2009 ( 25 ) in (ES) št. 625/2009 ( 26 ).

2.  Če ni drugače določeno v katerem koli drugem aktu Evropskega parlamenta in Sveta ter katerem koli drugem aktu Sveta, Komisija skladno z odstavkom 3 tega člena sprejme zaščitne ukrepe za uvoz v Unijo, ki so predvideni z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s PDEU.

3.  Komisija lahko na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi prekliče ali spremeni zaščitne ukrepe Unije, sprejete v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Člen 195

Opustitev predelave in postopkov aktivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo predelave ali postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

POGLAVJE VI

Izvozna nadomestila

Člen 196

Področje uporabe

1.  V obsegu, potrebnem, da se omogoči izvoz na podlagi kotacij ali cen na svetovnem trgu, kadar so razmere na notranjem trgu enake tistim, opisanim v členu 219(1) ali členu 221, in v okviru omejitev, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, se lahko razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Uniji krije z izvoznimi nadomestili za:

2.  Izvozna nadomestila za proizvode, ki se izvažajo kot predelano blago, niso višja od nadomestil, ki se uporabljajo za izvoz enakih proizvodov brez nadaljnje predelave.

3.  Brez poseganja v uporabo člena 219(1) in člena 221 razpoložljivo nadomestilo za proizvode iz odstavka 1 tega člena znaša 0 EUR.

Člen 197

Razdelitev izvoznih nadomestil

Za dodelitev količin, ki se lahko izvažajo z izvoznim nadomestilom, se uporabi metoda dodelitve količin, ki:

Člen 198

Določitev izvoznih nadomestil

1.  Za enake proizvode se uporabljajo enaka izvozna nadomestila v vsej Uniji. Spreminjajo se lahko glede na namembni kraj, zlasti kadar to zahtevajo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU.

2.  Ukrepe za določitev nadomestil sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

Člen 199

Odobritev izvoznih nadomestil

1.  Nadomestila za proizvode iz točke (a) člena 196(1), ki se izvozijo brez nadaljnje predelave, se lahko odobrijo samo na podlagi zahtevka za izvozno dovoljenje in predloženega izvoznega dovoljenja.

2.  Nadomestilo, ki se uporablja za proizvode iz točke (a) odstavka 196(1), je tisto nadomestilo, ki se uporablja na dan vložitve zahtevka za dovoljenje, ali nadomestilo, ki izhaja iz zadevnega razpisnega postopka, pri diferenciranem nadomestilu pa tisto nadomestilo, ki se uporablja na isti dan:

3.  Nadomestilo se izplača ob predložitvi dokazila, da:

Člen 200

Izvozna nadomestila za žive živali v sektorju govejega in telečjega mesa

Za proizvode iz sektorja govejega in telečjega mesa velja, da je pogoj za odobritev in izplačilo nadomestila za izvoz živih živali upoštevanje prava Unije v zvezi z dobrobitjo živali in zlasti njihovo zaščito med prevozom.

Člen 201

Izvozne omejitve

Obveznosti glede količin, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, se spoštujejo na podlagi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

V okviru izpolnjevanja obveznosti po Sporazumu STO o kmetijstvu konec referenčnega obdobja ne vpliva na veljavnost izvoznih dovoljenj.

Člen 202

Prenos pooblastila

1.  Da se zagotovi pravilno delovanje sistema izvoznih nadomestil, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi zahteva za polog varščine, ki zagotavlja, da bodo izvajalci izpolnili svoje obveznosti.

2.  Da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev in organov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi prage, pod katerimi izdaja ali predložitev izvoznega dovoljenja ni nujno potrebna, opredeli namembne kraje ali dejavnosti, v katerih je oprostitev od obvezne predložitve izvoznega dovoljenja lahko upravičena, in dovoli naknadno izdajo izvoznega dovoljenja v utemeljenih okoliščinah.

3.  Da se obravnavajo konkretne okoliščine, ki utemeljujejo popolno ali delno upravičenost do izvoznih nadomestil, in pomagali izvajalcem premostiti obdobje med predložitvijo zahtevka in končnim plačilom izvoznega nadomestila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

4.  Da se izvoznikom proizvodov iz Priloge I k Pogodbama in predelanih proizvodov iz teh proizvodov zagotovi enak dostop do izvoznih nadomestil, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o uporabi člena 199(1) in (2) za proizvode iz točke (b) člena 196(1).

5.  Da se zagotovili, da se proizvodi, za katere se uporabljajo izvozna nadomestila, izvozijo iz carinskega območja Unije in da se prepreči njihov povratek v navedeno območje, ter da se čim bolj zmanjša upravno breme izvajalcev pri zbiranju in predložitvi dokazil, da so proizvodi, upravičeni do nadomestila, dosegli namembno državo za diferencirana nadomestila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

6.  Da se izvoznike spodbudi k spoštovanju pogojev za dobrobit in omogočili, da pristojni organi preverijo pravilnost izplačanih izvoznih nadomestil, kadar se ta pogojujejo z izpolnjevanjem zahtev za dobrobit živali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 v zvezi s spoštovanjem zahtev za dobrobit živali zunaj carinskega območja Unije, vključno z uporabo neodvisnih tretjih strani.

7.  Da se upoštevajo posebnosti različnih sektorjev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi posebne zahteve in pogoje za izvajalce in proizvode, upravičene do izvoznega nadomestila, in koeficiente za namene izračunavanja izvoznih nadomestil ob upoštevanju staranja nekaterih žganih pijač, pridobljenih iz žit.

Člen 203

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega poglavja, zlasti o:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 204

Druga izvedbena pooblastila

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

POGLAVJE VII

Pasivno oplemenitenje

Člen 205

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

Komisija lahko v primeru motenj ali morebitnih motenj na trgu Unije zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žit, riža, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa ter perutninskega mesa. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Kadar Komisija prejme zahtevek države članice, z izvedbenimi akti odloči o zahtevku v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

V izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

Sprejeti ukrepi se sporočijo državam članicam in začnejo učinkovati nemudoma.

DEL IV

PRAVILA KONKURENCE

POGLAVJE I

Pravila za podjetja

Člen 206

Smernice Komisije za uporabo pravil konkurence v kmetijstvu

V skladu s členom 42 PDEU in razen če je v tej uredbi določeno drugače, se členi od 101 do 106 PDEU in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov od 207 do 210 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 101(1) in člena 102 PDEU, ki se nanašajo na pridelavo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.

Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in enotno uporabo pravil Unije na področju konkurence, Komisija in organi držav članic za konkurenco v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila Unije na področju konkurence.

Komisija poleg tega po potrebi objavi smernice v pomoč nacionalnim organom za konkurenco ter podjetjem.

Člen 207

Upoštevni trg

Na podlagi opredelitve upoštevnega trga je mogoče opredeliti in določiti območje konkurence med podjetji; opredelitev upoštevnega trga temelji na dveh kumulativnih elementih:

Člen 208

Prevladujoč položaj

V tem poglavju „prevladujoč položaj“ pomeni, da je podjetje v položaju ekonomske moči, ki mu omogoča, da preprečuje vzdrževanje učinkovite konkurence na upoštevnem trgu, saj ima možnost, da v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, kupcev in nazadnje potrošnikov.

Člen 209

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

1.  Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.

▼M5

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi člena 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

▼B

Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.

2.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 tega člena, se ne prepovejo, v ta namen pa se tudi ne zahteva predhodna odločitev.

▼M5

Vendar lahko kmetje, združenja kmetov, združenja teh združenj, organizacije proizvajalcev, priznane na podlagi člena 152 ali člena 161 te uredbe, ali združenja organizacij proizvajalcev, priznana na podlagi člena 156 te uredbe, od Komisije zahtevajo mnenje o združljivosti teh sporazumov, odločitev in usklajenih ravnanj s cilji iz člena 39 PDEU.

Komisija zahteve za mnenje obravnava hitro in vlagatelju mnenje posreduje v štirih mesecih po prejetju popolne zahteve. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice spremeni vsebino mnenja, zlasti če je vlagatelj podal nenatančne informacije ali zlorabil mnenje.

▼B

V vseh nacionalnih postopkih ali postopkih Unije za uporabo člena 101 PDEU nosi breme dokazovanja kršitve člena 101(1) PDEU organ, ki kršitev domneva. Stranka, ki zahteva, naj zanjo veljajo izjeme, določene v odstavku 1 tega člena, nosi breme dokazovanja, da izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka.

Člen 210

Sporazumi in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij

1.  Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja medpanožnih organizacij, priznanih po členu 157(1) te uredbe, z namenom izvajanja dejavnosti iz točke (c) člena 157(1) in za mleko in mlečne proizvode, iz točke (c) člena 157(3) te uredbe, ter, kar zadeva sektorja oljčnega olja in namiznih oljk ter tobaka, dejavnosti iz člena 162 te uredbe.

2.  Odstavek 1 se uporablja, če:

Kadar Komisija ugotovi, da sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja iz odstavka 1 niso združljivi s pravili Unije, svojo ugotovitev objavi brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3).

3.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja iz odstavka 1 ne smejo začeti učinkovati pred potekom dvomesečnega obdobja iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2.

4.  Sporazumi, odločitve in usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za nezdružljive s pravili Unije, če:

5.  Če Komisija po poteku dvomesečnega obdobja iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) sprejme sklep, ki določa, da za zadevni sporazum, odločitev ali usklajeno ravnanje velja člen 101(1) PDEU.

Ta sklep Komisije se ne začne uporabljati, preden o njem ni uradno obveščena zadevna medpanožna organizacija, razen če ta predloži napačne informacije ali zlorabi izjemo iz odstavka 1.

6.  V primeru večletnih sporazumov je uradno obvestilo za prvo leto veljavno tudi za naslednja leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v tem primeru kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice izda ugotovitev o nezdružljivosti.

7.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za enotno uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE II

Pravila o državni pomoči

Člen 211

Uporaba členov od 107 do 109 PDEU

1.  Členi od 107 do 109 PDEU se uporabljajo za pridelavo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se členi od 107 do 109 PDEU ne uporabljajo za plačila, ki jih države članice izvršijo na podlagi in v skladu s:

Člen 212

Nacionalna plačila v zvezi s podpornimi programi za vino

Z odstopanjem od člena 44(3) lahko države članice dodelijo nacionalna plačila v skladu s pravili Unije o državni pomoči za ukrepe iz členov 45, 49 in 50.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Unije o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, tj. za sredstva Unije in nacionalna sredstva.

Člen 213

Nacionalna plačila za severne jelene na Finskem in Švedskem

Na podlagi dovoljenja, ki ga izda Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3), lahko Finska in Švedska izplačujeta nacionalna plačila za proizvodnjo in trženje severnih jelenov in iz njih pridobljenih proizvodov (oznaka KN ex  02 08 in ex  02 10 ), če to ne pomeni povečanja običajne ravni proizvodnje.

Člen 214

Nacionalna plačila za sektor sladkorja na Finskem

Finska lahko pridelovalcem sladkorne pese izplačuje nacionalna plačila v višini do 350 EUR na hektar za tržno leto.

▼M1

Člen 214a

Nacionalna plačila za nekatere sektorje na Finskem

Finska lahko na podlagi dovoljenja Komisije za obdobje 2014–2020 še naprej odobri državne pomoči, ki jih je leta 2013 odobrila proizvajalcem na podlagi člena 141 Akta o pristopu iz leta 1994, pod pogojem, da:

Komisija dovoljenje sprejme brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) te uredbe.

▼B

Člen 215

Nacionalna plačila za čebelarstvo

Države članice lahko izplačujejo nacionalna plačila za zaščito panjev, ki so oslabljeni zaradi strukturnih ali naravnih razmer ali spadajo v okvir programov gospodarskega razvoja, razen tistih, ki so namenjena za proizvodnjo ali trgovino.

Člen 216

Nacionalna plačila za destilacijo vina v kriznih primerih

1.  Države članice lahko pridelovalcem vina izplačujejo nacionalna plačila za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

Ta plačila so sorazmerna in ustrezna za premagovanje kriznih razmer.

Skupni znesek, ki je v državi članici v določenem letu na voljo za takšna plačila, ne presega 15 % celotnih sredstev, ki so na voljo za zadevno državo članico v zadevnem letu, kakor je določeno v Prilogi VI.

2.  Države članice, ki želijo uporabiti nacionalna plačila iz odstavka 1, Komisiji predložijo ustrezno utemeljeno uradno obvestilo. Komisija brez uporabe postopka iz člena 229(2) ali (3) odloči, ali je ukrep odobren in ali se plačila lahko izplačajo.

3.  Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, da se prepreči vsako izkrivljanje konkurence.

4.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M2

Člen 217

Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

▼B

Člen 218

Nacionalna plačila za oreške

1.  Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila do največ 120,75 EUR na hektar na leto kmetom, ki pridelujejo naslednje pridelke:

2.  Nacionalna plačila iz odstavka 1 se lahko izplačajo samo za največjo površino:

3.  Države članice lahko dodelitev nacionalnih plačil iz odstavka 1 pogojujejo s članstvom kmetov v organizaciji proizvajalcev, ki je priznana po členu 152.

DEL V

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Izredni ukrepi

Oddelek 1

Motnje na trgu

Člen 219

Ukrepi proti motnjam na trgu

1.  Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.

Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.

Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.

Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za proizvode iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

Vendar lahko Komisija z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, določi, da se ukrepi iz odstavka 1 uporabljajo za en ali več proizvodov iz oddelka 2 dela XXIV Priloge I.

3.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi postopkovna pravila in tehnična merila, ki so potrebna za uporabo ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Oddelek 2

Ukrepi za podporo trgu v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

Člen 220

Ukrepi v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin

1.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme izredne podporne ukrepi za prizadeti trg, da se upoštevajo:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Ukrepi iz odstavka 1 se uporabljajo za katerega koli od naslednjih sektorjev:

Ukrepi iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 v zvezi z izgubo zaupanja potrošnikov zaradi tveganja za zdravje ljudi ali rastlin se uporabljajo tudi za vse druge kmetijske proizvode, razen proizvodov, ki so navedeni v oddelku 2 dela XXIV Priloge I.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z nujnim postopkom iz člena 228, s katerimi razširi seznam proizvodov iz prvih dveh pododstavkov tega odstavka.

3.  Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo na zahtevo zadevne države članice.

4.  Ukrepi iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se lahko sprejmejo samo, če zadevna država članica hitro sprejme veterinarsko-sanitarne ukrepe za zajezitev bolezni, ter samo v obsegu in za časovno obdobje, ki sta nujno potrebna za podporo zadevnemu trgu.

5.  Unija zagotovi delno financiranje v višini 50 % stroškov, ki jih krijejo države članice za ukrepe iz odstavka 1.

Vendar pa Unija za sektorje govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih proizvodov, prašičjega mesa ter ovčjega in kozjega mesa za boj proti slinavki in parkljevki zagotovi delno financiranje v višini 60 % takih stroškov.

6.  Države članice zagotovijo, da primeri, ko proizvajalci prispevajo k stroškom, ki jih krijejo države članice, ne povzročajo izkrivljanja konkurence med proizvajalci v različnih državah članicah.

Oddelek 3

Specifični problemi

Člen 221

Ukrepi za reševanje specifičnih problemov

1.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi sprejme potrebne in upravičene nujne ukrepe za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe samo toliko, kolikor je nujno potrebno, in za nujno potrebno obdobje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

2.  Komisija za reševanje specifičnih problemov in v izredno nujnih in ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na razmere, zaradi katerih bi se pogoji v proizvodnji in na trgu zelo verjetno hitro poslabšali in bi jih bilo težko izboljšati, če bi se sprejetje ukrepov zavleklo, sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 229(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.  Komisija ukrepe iz odstavka 1 ali 2 sprejme le, če ni mogoče sprejeti potrebnih nujnih ukrepov v skladu s členom 219 ali 220.

4.  Ukrepi, sprejeti na podlagi odstavka 1 ali 2, veljajo največ dvanajst mesecev. Če se po tem obdobju posebni problemi, ki so privedli do sprejetja teh ukrepov, nadaljujejo, lahko Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 227 da se poišče trajna rešitev za te probleme ali pa predstavi ustrezne zakonodajne predloge.

5.  Komisija v dveh delovnih dneh po sprejetju vsakega ukrepa, sprejetega na podlagi odstavka 1 ali 2, obvesti Evropski parlament in Svet o takem sprejetju.

Oddelek 4

Sporazumi in odločitve v obdobjih hudih neravnovesij na trgih

Člen 222

Uporaba člena 101(1) PDEU

▼M5

1.  Komisija lahko v obdobjih hudega neravnovesja na trgih sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, da se člen 101(1) PDEU ne uporablja za sporazume in odločitve kmetov, združenj kmetov ali združenj teh združenj ali priznanih organizacij proizvajalcev, združenj priznanih organizacij proizvajalcev in priznanih medpanožnih organizacij iz katerega koli sektorja iz člena 1(2) te uredbe, pod pogojem, da takšni sporazumi in odločitve ne ogrožajo pravilnega delovanja notranjega trga, so namenjeni izključno stabilizaciji zadevnega sektorja in spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:

▼B

Komisija v izvedbenih aktih navede vsebinsko in geografsko področje uporabe tega odstopanja in glede na odstavek 3 obdobje trajanja odstopanja.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

▼M5 —————

▼B

3.  Sporazumi in odločitve iz odstavka 1 veljajo največ šest mesecev.

Vendar lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri veljavnost takih sporazumov in odločitev največ za nadaljnjih šest mesecev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

POGLAVJE II

Obveščanje in poročanje

Člen 223

Zahteve glede obveščanja

1.  Komisija lahko za namene uporabe te uredbe, spremljanja, analiziranja in upravljanja trga kmetijskih proizvodov, zagotavljanja preglednosti trga, pravilnega delovanja ukrepov SKP, preverjanja, kontrole, spremljanja, vrednotenja in revizije ukrepov SKP in izpolnjevanja zahtev iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, vključno z zahtevami po uradnem obveščanju na podlagi teh sporazumov, v skladu s postopkom iz odstavka 2 sprejme potrebne ukrepe v zvezi z obveščanjem s strani podjetij, držav članic in tretjih držav. Pri tem upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov.

Pridobljene informacije se lahko posredujejo ali dajo na voljo mednarodnim organizacijam in pristojnim organom tretjih držav ter se lahko objavijo ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in zakonitega interesa podjetij, da se varujejo njihove poslovne skrivnosti, vključno s cenami.

2.  Da se zagotovi celovitost informacijskih sistemov ter pristnost in čitljivost posredovanih dokumentov in povezanih podatkov, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi:

3.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega člena, vključno z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

Člen 224

Obdelava in varstvo osebnih podatkov

1.  Države članice in Komisija zbirajo osebne podatke za namene iz člena 223(1) in teh podatkov ne obdelujejo na način, ki ni skladen s temi nameni.

2.  Kadar se osebni podatki obdelujejo zaradi spremljanja in ocenjevanja, kot je določeno v členu 223(1), se spremenijo v anonimne in se obdelajo le v zbirni obliki.

3.  Osebni podatki se obdelujejo v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbe (ES) št. 45/2001. Zlasti se takšni podatki ne hranijo v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani ali za katere se še dodatno obdelujejo, pri čemer se upoštevajo minimalna obdobja hrambe iz veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije.

4.  Države članice obvestijo posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, da lahko nacionalni organi in organi Unije v skladu z odstavkom 1 obdelajo njihove osebne podatke in da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zaradi tega pravice, določene v Direktivi 95/46/ES oziroma Uredbi (ES) št. 45/2001.

Člen 225

Obveznost poročanja Komisije

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo:

▼M2

▼B

POGLAVJE III

Rezerva za krize v kmetijskem sektorju

Člen 226

Uporaba rezerve

Sredstva, prenesena iz rezerve za krize v kmetijskem sektorju pod pogoji in po postopku iz člena 25 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in odstavka 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju, so dana na voljo za ukrepe, za katere se ta uredba uporablja, za leto ali leta, za katera je potrebna dodatna podpora, in ki se izvajajo v okoliščinah, ki presegajo običajen razvoj dogodkov na trgu.

Zlasti se sredstva prenesejo za vse odhodke na podlagi:

DEL VI

PRENOS POOBLASTIL, IZVEDBENE DOLOČBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prenos pooblastil in izvedbene določbe

Člen 227

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz te uredbe se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 20. decembrom 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Pooblastilo iz te uredbe lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s to uredbo, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 228

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu, sprejetem v skladu s tem členom, navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu, sprejetem v skladu s tem členom, v skladu s postopkom iz člena 227(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 229

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor v primeru aktov iz člena 80(5), točk (c) in (d) člena 91, člena 97(4), člena 99, člena 106 ter člena 107(3) ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 230

Razveljavitve

1.  Uredba (ES) št. 1234/2007 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporabljajo naslednje določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼C3

▼B

2.  Sklicevanja na Uredbo (ES) št. 1234/2007 se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in Uredbo (EU) št. 1306/2013 ter se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XIV k tej uredbi.

3.  Uredbe Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1601/96 in (ES) št. 1037/2001 se razveljavijo.

Člen 231

Prehodne določbe

1.  Da se zagotovi nemoten prehod z ureditev, določenih v Uredbi (ES) št. 1234/2007, na ureditve, določene v tej uredbi, je Komisija v skladu s členom 227 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za zaščito pridobljenih pravic in upravičenih pričakovanj podjetij.

2.  Za vse večletne programe, sprejete pred 1. januarjem 2014, se po začetku veljavnosti te uredbe in do izteka teh programov še naprej uporabljajo zadevne določbe Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 232

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se:

▼M5 —————

▼B

3.  Členi od 127 do 144 ter člena 192 in 193 se uporabljajo do konca tržnega leta 2016/2017 za sladkor, ki se izteče 30. septembra 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV IZ ČLENA 1(2)

DEL I

Žita

Sektor žit zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL II

Riž

Sektor riža zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL III

Sladkor

Sektor sladkorja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL IV

Posušena krma

Sektor posušene krme zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL V

Semena

Sektor semen zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL VI

Hmelj

Sektor hmelja zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL VII

Oljčno olje in namizne oljke

Sektor oljčnega olja in namiznih oljk zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL VIII

Lan in konoplja

Sektor lana in konoplje zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL IX

Sadje in zelenjava

Sektor sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL X

Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Sektor predelanega sadja in zelenjave zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XI

Banane

Sektor banan zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XII

Vino

Sektor vina zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XIII

Živo drevje in druge rastline, čebulice, korenine in podobno, rezano cvetje in okrasno listje

Sektor živih rastlin zajema vse proizvode iz poglavja 6 kombinirane nomenklature.

DEL XIV

Tobak

Sektor tobaka zajema surovi ali nepredelani tobak in tobačne odpadke iz oznake KN 2401 .

DEL XV

Goveje in telečje meso

Sektor govejega in telečjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XVI

Mleko in mlečni proizvodi

Sektor mleka in mlečnih proizvodov zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XVII

Prašičje meso

Sektor prašičjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XVIII

Ovčje in kozje meso

Sektor ovčjega in kozjega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XIX

Jajca

Sektor jajc zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XX

Perutninsko meso

Sektor perutninskega mesa zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XXI

Etilni alkohol kmetijskega porekla

DEL XXII

Čebeljarski proizvodi

Sektor čebelarstva zajema proizvode, navedene v naslednji tabeli:

DEL XXIII

Sviloprejke

Sektor sviloprejk zajema sviloprejke, ki spadajo pod oznako KN ex 0106 90 00 in jajčeca sviloprejk, ki spadajo pod oznako KN ex 0511 99 85 .

DEL XXIV

Drugi proizvodi

„Drugi proizvodi“ pomeni vse kmetijske proizvode, razen tistih, navedenih v delih I–XXIII, vključno s tistimi, ki so navedeni v oddelkih 1 in 2 tega dela.

---

PRILOGA II

OPREDELITVE IZ ČLENA 3(1)

DEL I

Opredelitve v zvezi s sektorjem riža

DEL II

Tehnične opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem sladkorja

Oddelek A

Splošne opredelitve

Oddelek B

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v obdobju iz člena 124

DEL III

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem hmelja

DEL IV

Opredelitve pojmov v zvezi z vinskim sektorjem

V zvezi z vinsko trto

V zvezi s proizvodi

Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

Dovoljeni najvišji dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

Delež alkohola

DEL V

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem govejega in telečjega mesa

▼C3

„Govedo“ pomeni žive živali vrste domače govedo, ki spada pod oznake KN 0102 21 , ex 0102 31 00 , 0102 90 20 , ex 0102 29 10 do ex 0102 29 99 , 0102 39 10 , 0102 90 91 .

▼B

DEL VI

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem mleka in mlečnih proizvodov

Za izvajanje tarifne kvote za maslo s poreklom iz Nove Zelandije izraz „izdelano neposredno iz mleka ali smetane“ ne izključuje masla, izdelanega iz mleka ali smetane brez uporabe skladiščenih materialov, v enem samem, samozadostnem in neprekinjenem postopku, med katerim gre lahko smetana skozi stopnjo koncentrirane mlečne maščobe in/ali frakcioniranja takšne mlečne maščobe.

DEL VII

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem jajc

DEL VIII

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem perutninskega mesa

DEL IX

Opredelitve pojmov v zvezi s sektorjem čebelarstva

---

PRILOGA III

STANDARDNA KAKOVOST RIŽA IN SLADKORJA IZ ČLENOV 7 IN 135

A.    Standardna kakovost za neoluščen riž

Neoluščen riž standardne kakovosti:

B.    Standardne kakovosti za sladkor

I.    Standardna kakovost za sladkorno peso

Sladkorna pesa standardne kakovosti:

II.    Standardna kakovost za beli sladkor

III.    Standardna kakovost za surovi sladkor

---

PRILOGA IV

LESTVICE UNIJE ZA RAZVRŠČANJE TRUPOV IZ ČLENA 10

A.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov goved, starih osem mesecev ali več

I.    Opredelitev pojmov

Uporabijo se naslednje opredelitve pojmov:

II.    Kategorije

Trupi goveda se razvrstijo v naslednje kategorije:

Z : trupi živali, starih od 8 mesecev do manj kot 12 mesecev;

A : trupi nekastriranih samcev, starih od 12 mesecev do manj kot 24 mesecev;

B : trupi nekastriranih samcev, starih od 24 mesecev;

C : trupi kastriranih samcev, starih od 12 mesecev;

D : trupi samic, ki so že telile;

E : trupi drugih samic, starih od 12 mesecev.

III.    Razvrščanje

Trupi se razvrstijo na podlagi ocene:

Razvoj profila trupov, še posebej najpomembnejših delov (stegno, hrbet, pleče)

Države članice lahko razdelijo obstoječe razrede iz točk 1 in 2 v največ tri podrazrede.

IV.    Priprava

Trupi in polovice se pripravijo:

V.    Razvrščanje in označevanje

Klavnice, odobrene v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ), sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsi trupi ali polovice goved, starih osem mesecev ali več in zaklanih v takih klavnicah in z oznako zdravstvene ustreznosti, določeno v členu 5(2) v povezavi s poglavjem III oddelka I Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 31 ), razvrstijo in označijo v skladu z lestvico Unije.

Države članice lahko pred označevanjem živali z žigom odobrijo odstranitev podkožne maščobe s trupov ali polovic, če to upravičuje zamaščenost.

B.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov prašičev

I.    Opredelitev pojma

„Trup“ pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi drobovja; cel ali razpolovljen po sredi.

II.    Razvrščanje

Trupi se uvrščajo v razrede glede na ocenjeni delež pustega mesa in se ustrezno razvrstijo:

III.    Priprava

Trupi se pripravijo brez jezika, ščetin, kopit, genitalij, ledvične maščobe, ledvic in prepone.

IV.    Delež pustega mesa

V.    Označevanje trupov

Razen če Komisija ne določi drugače), se razvrščeni trupi označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

C.    Lestvica Unije za razvrščanje trupov ovac

I.    Opredelitev pojma

Uporabljata se opredelitvi „trup“ in „polovica“ iz točke A.I.

II.    Kategorije

Trupi se razvrstijo v naslednje kategorije:

A : trupi ovac, starih manj kot dvanajst mesecev,

B : trupi drugih ovac.

III.    Razvrščanje

Za razvrstitev trupov se smiselno uporabljajo določbe iz točke A.III. Vendar pa se izraz „stegno“ v točki A.III.1. ter v 3. in 4. vrsti tabele pod točko A.III.2. zamenja z izrazom „zadnja četrt“.

IV.    Priprava

Trupi in polovice so pripravljeni brez glave (odrezane pri atlanto-okcipitalnem sklepu), spodnjih delov nog (odrezanih pri karpalnem ali tarzalnem sklepu), repa (odrezan med šestim in sedmim repnim vretencem), vimena, genitalij, jeter in drobovja. Trup vsebuje ledvice in medenični loj.

Državam članicam se omogoči, da dovolijo drugačno pripravo, kadar se ne uporablja referenčna priprava.

V.    Označevanje trupov

Razvrščeni trupi in polovice se označijo z žigom v skladu z lestvico Unije.

▼M2

---

PRILOGA V

PROIZVODI IZ ČLENA 23(5)

Kategorija I

Kategorija II

Fermentirani ali nefermetirani mlečni proizvodi s sadjem, z naravno aromo ali nearomatizirani.

▼B

---

PRILOGA VI

---

PRILOGA VII

OPREDELITVE, POIMENOVANJA IN PRODAJNE OZNAKE PROIZVODOV IZ ČLENA 78

V tej prilogi „prodajna oznaka“ pomeni ime, pod katerim se živilo prodaja, v smislu člena 5(1) Direktive 2000/13/ES ali ime živila v smislu člena 17 Uredbe (EU) št. 1169/2011.

DEL I

Meso goveda, starega manj kot dvanajst mesecev

I.   Opredelitev pojma

V tem delu te priloge „meso“ pomeni vsak trup, meso s kostmi ali brez njih ter razrezane ali nerazrezane klavnične proizvode, namenjene prehrani ljudi, ki so pridobljeni iz goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, in sicer sveže, zamrznjeno ali globoko zamrznjeno meso, pakirano oziroma embalirano ali ne.

II.   Razvrščanje goveda, starega manj kot dvanajst mesecev, v klavnici

Izvajalci ob zakolu vsa goveda, stara manj kot dvanajst mesecev, pod nadzorom pristojnega organa razvrstijo v eno od naslednjih dveh kategorij:

Identifikacijska črka kategorije: V;

Identifikacijska črka kategorije: Z.

To razvrščanje se opravi na podlagi informacij iz potnega lista, s katerim je opremljeno govedo, oziroma, če to ni mogoče, na podlagi podatkov iz računalniške baze podatkov iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta ( 32 ).

III.   Prodajne oznake

Predvsem se izrazi „veau“, „telecí“, „Kalb“, „μοσχάρι“, „ternera“, „kalv“, „veal“, „vitello“, „vitella“, „kalf“, „vitela“ in „teletina“ ne uporabijo v prodajni oznaki in ne navedejo na etiketi mesa iz goveda, starega več kot dvanajst mesecev.

IV.   Obvezne navedbe na oznaki

Izvajalci lahko z odstopanjem od točke (b) prvega pododstavka v fazah pred ponudbo končnemu potrošniku navedbo starosti ob zakolu nadomestijo z navedbo kategorije: „kategorija V“ oziroma „kategorija Z“.

V.   Beleženje

Izvajalci v vsaki fazi proizvodnje in trženja zabeležijo naslednje podatke:

VI.   Uradni pregledi

DEL II

Kategorije proizvodov vinske trte

(1)   Vino

„Vino“ pomeni proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali grozdnega mošta.

Vino:

▼M5

▼B

„Retsina“ pomeni vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavni grški predpisi.

Z odstopanjem od točke (b) drugega pododstavka se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

Vendar lahko države članice dovolijo uporabo izraza „vino“, če:

Izogibati se je treba zamenjevanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz te priloge.

(2)   Mlado vino, ki je še v vrenju

„Mlado vino, ki je še v vrenju“ pomeni proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

(3)   Likersko vino

„Likersko vino“ pomeni proizvod:

(4)   Peneče vino

„Peneče vino“ pomeni proizvod:

(5)   Kakovostno peneče vino

„Kakovostno peneče vino“ pomeni proizvod:

(6)   Kakovostno aromatično peneče vino

„Kakovostno aromatično peneče vino“ pomeni kakovostno peneče vino:

Kakovostna aromatična peneča vina, tradicionalno proizvedena z uporabo vin za pripravo cuvéeja, določi Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2);

(7)   Gazirano peneče vino

„Gazirano peneče vino“ pomeni proizvod:

(8)   Biser vino

„Biser vino“ pomeni proizvod, ki:

(9)   Gazirano biser vino

„Gazirano biser vino“ pomeni proizvod, ki:

(10)   Grozdni mošt

„Grozdni mošt“ pomeni tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski delež alkohola grozdnega mošta je največ 1 vol. %.

(11)   Delno prevreti grozdni mošt

„Delno prevret grozdni mošt“ pomeni proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine njegovega skupnega volumenskega deleža alkohola.

(12)   Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

„Delno prevret grozdni mošt iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter ter naravni in dejanski delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členom 75(2) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

(13)   Zgoščeni grozdni mošt

„Zgoščeni grozdni mošt“ pomeni nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz prvega pododstavka člena 80(5) in točke (d) prvega pododstavka člena 91 pri temperaturi 20 °C, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %.

(14)   Rektificirani zgoščeni grozdni mošt

„Rektificirani zgoščeni grozdni mošt“ pomeni:

Dovoljeni dejanski delež alkohola rektificiranega zgoščenega grozdnega mošta je največ 1 vol. %;

(15)   Vino iz sušenega grozdja

„Vino iz sušenega grozdja“ pomeni proizvod, ki:

(16)   Vino iz prezrelega grozdja

„Vino iz prezrelega grozdja“ pomeni proizvod, ki:

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

(17)   Vinski kis

„Vinski kis“ pomeni kis, ki:

DEL III

Mleko in mlečni proizvodi

Vendar se izraz „mleko“ lahko uporabi:

Izključno za mlečne proizvode se rezervirajo:

Ta določba pa ne velja za poimenovanja izdelkov, katerih vrsta je zaradi uveljavljene uporabe natančno poznana, in/ali kadar se poimenovanje očitno uporabi za opis značilne lastnosti izdelka.

Vendar se v zvezi z izdelkom, ki vsebuje mleko ali mlečne proizvode, poimenovanje „mleko“ ali poimenovanja, navedena v drugem pododstavku točke 2 tega dela, lahko uporabljajo samo za opis osnovnih surovin in za naštevanje sestavin v skladu z Direktivo 2000/13/ES ali Uredbe (EU) št. 1169/2011.

DEL IV

Mleko za prehrano ljudi iz oznake KN 0401

I.   Opredelitev pojmov

Za namene tega dela:

II.   Dobava ali prodaja končnemu potrošniku

III.   Konzumno mleko

Toplotno obdelano mleko, ki ni v skladu z zahtevami o vsebnosti maščobe iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka, se šteje za konzumno mleko, če je vsebnost maščobe na embalaži jasno označena z eno decimalko in lahko čitljiva v obliki „… % maščobe“. Takšno mleko ne bo označeno kot polnomastno, pol posneto ali posneto mleko.

Spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c) so dovoljene samo, če so navedene na embalaži proizvoda tako, da se jih ne da izbrisati ter da so dobro vidne in čitljive. Vendar take navedbe ne odpravljajo obveznosti v zvezi z označevanjem hranilne vrednosti, določene z Uredbo (EU) št. 1169/2011. Če se dodajo beljakovine, mora biti vsebnost beljakovin obogatenega mleka 3,8 % (m/m) ali več.

Vendar pa države članice lahko omejijo ali prepovejo spremembe sestave mleka iz točk (b) in (c).

DEL V

Proizvodi iz sektorja perutninskega mesa

I.

Ta del se uporablja za trženje v Uniji v okviru poklicne ali trgovinske dejavnosti nekaterih vrst in predstavitev perutninskega mesa ter pripravkov in proizvodov iz perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov naslednjih vrst: —  Gallus domesticus, — rac, — gosi, — puranov, — pegatk. Te določbe se uporabljajo tudi za perutninsko meso v slanici, ki spada v oznako KN 0210 99 39 .

II.

Opredelitve pojmov 1. „perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ustrezno za prehrano ljudi, ki ni bilo obdelano drugače kakor s hlajenjem; 2. „sveže perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki v nobenem trenutku ni otrdelo zaradi postopka hlajenja, preden je bilo hranjeno pri temperaturi nad – 2 °C in pod 4 °C. Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, potreben za razsek in ravnanje s svežim perutninskim mesom v maloprodajnih trgovinah ali obratih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razsek in ravnanje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem; 3. „zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki mora biti v okviru običajnega postopka zakola čim prej zamrznjeno in zmeraj hranjeno pri temperaturi pod – 12 °C; 4. „hitro zamrznjeno perutninsko meso“ pomeni perutninsko meso, ki se zmeraj hrani pri temperaturi pod – 18 °C, in sicer v okviru dovoljenih odstopanj iz Direktive Sveta 89/108/EGS ( 36 ); 5. „pripravek iz perutninskega mesa“ pomeni perutninsko meso, vključno s perutninskim mesom, sesekljanim na koščke, ki so mu dodana živila, začimbe ali dodatki ali je obdelano s postopkom, ki ne spremeni notranje strukture mišičnih vlaken mesa; 6. „pripravek iz svežega perutninskega mesa“ pomeni pripravek iz perutninskega mesa, za katerega se uporabi sveže perutninsko meso. Vendar lahko države članice določijo nekoliko drugačne temperaturne zahteve za najkrajši čas, ki je potreben, in le kolikor je potrebno, da se olajšata razsek in ravnanje v tovarni med proizvodnjo pripravkov iz svežega perutninskega mesa; 7. „proizvod iz perutninskega mesa“ pomeni mesni izdelek, kakor je opredeljen v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, za katerega se uporabi perutninsko meso.

III.	Perutninsko meso in pripravki iz perutninskega mesa se tržijo v enem izmed naslednjih stanj: — sveže, — zamrznjeno, — hitro zamrznjeno.

DEL VI

Jajca kokoši vrste Gallus gallus

I.   Področje uporabe

Če se taka izjema odobri, se lahko vsak proizvajalec sam odloči, ali bo to izjemo uporabil ali ne. Če se ta izjema uporabi, se jajc ne sme razvrščati po kakovosti in masi.

Države članice lahko v skladu z nacionalno zakonodajo opredelijo pojme „krajevna javna tržnica“, „prodaja od vrat do vrat“ in „proizvodna regija“.

II.   Kakovostni in masni razredi

III.   Označevanje jajc

Jajca razreda B se označijo z oznako proizvajalca in/ali z drugo oznako.

Države članice lahko jajca razreda B izvzamejo iz te zahteve, če se ta jajca tržijo izključno na njihovem ozemlju.

Vendar pa lahko države članice proizvajalce, ki imajo do 50 kokoši nesnic, oprostijo te zahteve, in sicer pod pogojem, da sta na prodajnem mestu navedena ime in naslov proizvajalca.

DEL VII

Mazave maščobe

I.   Prodajne oznake

Izdelki iz točke (f) člena 78(1) se ne smejo brez predelave dobaviti ali prepustiti končnemu uporabniku bodisi neposredno bodisi prek restavracij, bolnišnic, menz ali podobnih obratov, razen če izpolnjujejo pogoje, določene v Dodatku II.

Prodajne oznake, ki se uporabljajo za te proizvode, so določene v Dodatku II brez poseganja v točko II(2), (3) in (4).

Prodajne oznake v Dodatku II so rezervirane za tam opredeljene proizvode z naslednjimi oznakami KN in vsebnostjo maščob vsaj 10 mas. %, vendar manj kot 90 mas. %.

Vsebnost maščobe brez soli je vsaj dve tretjini suhe snovi.

Vendar se te prodajne oznake uporabljajo samo za proizvode, ki ostanejo trdni pri temperaturi 20 °C in so ustrezni za mazanje.

Te opredelitve se ne uporabljajo za:

II.   Terminologija

V tej točki pomeni „smetana“ izdelek, pridobljen iz mleka v obliki emulzije vrste olje v vodi z vsebnostjo mlečne maščobe vsaj 10 %.

Izraz „manj maščob“ in izraz „lahko“ lahko nadomestita izraza „tričetrtmastno“ ali „polmastno“, uporabljena v Dodatku II.

DEL VIII

Poimenovanja in opredelitve oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin

Uporaba poimenovanj in opredelitev oljčnih olj in olj iz oljčnih tropin iz tega dela je obvezna pri trženju zadevnih proizvodov v Uniji in, če je skladno z obveznimi mednarodnimi predpisi, v trgovini s tretjimi državami.

V maloprodaji je dovoljeno tržiti le olja iz točk 1(a) in (b), 3 ter 6.

(1)   DEVIŠKA OLJČNA OLJA

„Deviško oljčno olje“ pomeni olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi pod pogoji, ki ne povzročijo sprememb olja, in ki niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom ponovnega zaestrenja, ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.

Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:

„Ekstra deviško oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 0,8 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.

„Deviško oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima največjo vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, 2 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.

„Lampantno oljčno olje“ pomeni deviško oljčno olje, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, več kakor 2 g na 100 g in/ali druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.

(2)   RAFINIRANO OLJČNO OLJE

„Refinirano oljčno olje“ pomeni oljčno olje, pridobljeno z rafiniranjem deviškega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.

(3)   OLJČNO OLJE – MEŠANICA RAFINIRANEGA OLJČNEGA OLJA IN DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA

„Oljčno olje iz mešanice rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja“ pomeni oljčno olje, pridobljeno z mešanjem rafiniranega oljčnega olja in deviškega oljčnega olja razen lampantnega oljčnega olja, ki ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.

(4)   SUROVO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

„Surovo olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno iz oljčnih tropin z obdelavo s topili ali fizikalnimi sredstvi, ali olje, ki razen nekaterih opredeljenih lastnosti ustreza lampantnemu oljčnemu olju, razen olja, pridobljenega s ponovnim zaestrenjem, in mešanic z drugimi vrstami olja, in je skladno z drugimi lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.

(5)   RAFINIRANO OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

„Rafinirano olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno z rafiniranjem surovega olja iz oljčnih tropin in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 0,3 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2) za to kategorijo.

(6)   OLJE IZ OLJČNIH TROPIN

„Olje iz oljčnih tropin“ pomeni olje, ki je pridobljeno z mešanjem rafiniranega olja iz oljčnih tropin in deviškega oljčnega olja, razen lampantnega oljčnega olja, in ima vsebnost prostih maščobnih kislin, izraženo kot oleinska kislina, največ 1 g na 100 g in druge lastnosti, ki so skladne z lastnostmi, ki jih določi Komisija v skladu s členom 75(2)za to kategorijo.

---

Dodatek I

Vinorodne cone

Vinorodne cone so:

Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji;

---

Dodatek II

▼C3

Vsebnost mlečne maščobe izdelkov, naštetih v tem dodatku, se lahko spremeni le s fizikalnim procesom.

▼B

---

PRILOGA VIII

ENOLOŠKI POSTOPKI IZ ČLENA 80

DEL I

Obogatitev, dokisanje in razkisanje v nekaterih vinorodnih conah

A.    Omejitve za obogatitev

▼M5

▼B

B.    Postopki obogatitve

z izjemo vinogradov v Grčiji, Španiji, Italiji, Cipru, na Portugalskem ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:

Vendar lahko nacionalni organi dovolijo obogatitev s suhim sladkanjem kot izjemo v navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o izdaji takšnih dovoljenj.

C.    Dokisanje in razkisanje

D.    Postopki

DEL II

Omejitve

A.    Splošni del

B.    Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

C.    Tipiziranje vin

Rezanje vina s poreklom iz tretje države z vinom iz Unije in rezanje med vini s poreklom iz tretjih držav sta v Uniji prepovedana.

D.    Stranski proizvodi

Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje proizvedeno vino.

▼M4

---

PRILOGA IX

NEOBVEZNE REZERVIRANE NAVEDBE

▼B

---

PRILOGA X

ODKUPNI POGOJI ZA SLADKORNO PESO V OBDOBJUIZ ČLENA 125(3)

TOČKA I

TOČKA II

Cena se prilagodi navzgor ali navzdol, o čemer se stranki dogovorita vnaprej, da bi se lahko upoštevala odstopanja od standardne kakovosti.

Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.

TOČKA III

Dobavne pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s časovno razporeditvijo in običajnim trajanjem dobav sladkorne pese.

TOČKA IV

TOČKA V

TOČKA VI

TOČKA VII

V dobavnih pogodbah se določi, da se bruto in tara teža ter vsebnost sladkorja določijo po postopku, o katerem se:

TOČKA VIII

TOČKA IX

V dobavnih pogodbah se določi rok za vsa predplačila in plačila nabavne cene za sladkorno peso.

TOČKA X

Če so v dobavnih pogodbah določena pravila glede zadev, ki jih obravnava ta priloga, ali če vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in njihovi učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.

TOČKA XI

▼M3

▼B

---

PRILOGA XI

ODKUPNI POGOJI ZA SLADKORNO PESO V OBDOBJU IZ ČLENA 124

TOČKA II

TOČKA III

Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.

Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

TOČKA III

TOČKA IV

TOČKA V

TOČKA VI

TOČKA VII

V dobavnih pogodbah se določi, da se bruto in tara teža ter vsebnost sladkorja določijo po enem izmed naslednjih postopkov:

TOČKA VIII

TOČKA IX

TOČKA X

Če so v dobavnih pogodbah določena pravila glede zadev, ki jih obravnava ta priloga, ali če vsebujejo določbe, ki urejajo druge zadeve, te določbe in njihovi učinki ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.

TOČKA XI

TOČKA XII

Če v panožnem sporazumu ni določeno, kako naj se med prodajalce sladkorne pese porazdelijo količine sladkorne pese, namenjene za proizvodnjo sladkorja v okviru kvote, za katere podjetje za proizvodnjo sladkorja ponudi odkup pred setvijo, lahko zadevna država članica sama določi pravila za takšno porazdelitev.

Ta pravila lahko tradicionalnim prodajalcem, ki sladkorno peso prodajajo zadrugam, dajo tudi pravico do dobav, ki je ne bi imeli, če bi bili v te zadruge vključeni.

---

PRILOGA XII

---

PRILOGA XIII

PODROBNA PRAVILA O PRENOSU KVOT SLADKORJA ALI IZOGLUKOZE V SKLADU S ČLENOM 138

TOČKA I

V tej prilogi:

TOČKA II

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih s takim zapiranjem, enemu ali več podjetjem za proizvodnjo sladkorja.

Tudi v primeru iz točke (b) predhodnega pododstavka, če nekateri od zadevnih pridelovalcev izrecno izrazijo svojo pripravljenost za dobavo sladkorne pese ali sladkornega trsa določenemu podjetju za proizvodnjo sladkorja, lahko država članica dodeli delež kvot, ki ustrezajo zadevni sladkorni pesi in sladkornemu trsu, podjetju, ki mu nameravajo dobavljati zadevne proizvode.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke I(d), država članica za nazaj razveljavi prilagoditev kvot iz prvega pododstavka te točke od datuma, ko je začel veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni dolžna razveljaviti prilagoditve.

TOČKA III

Pri združitvi ali prenosu podjetij za proizvodnjo izoglukoze ali prenosu tovarne za proizvodnjo izoglukoze lahko država članica zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze dodeli enemu ali več drugim podjetjem ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

TOČKA IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, začnejo učinkovati le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

TOČKA V

Če do združitve ali prenosa pride med 1. oktobrom in 30. aprilom naslednjega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III učinkovati v tekočem tržnem letu.

Če do združitve ali prenosa pride med 1. majem in 30. septembrom istega leta, začnejo ukrepi iz točk II in III veljati v naslednjem tržnem letu.

TOČKA VI

Kadar se uporabita točki II in III, države članice obvestijo Komisijo o prilagojenih kvotah najpozneje v 15 dneh po preteku obdobij iz točke V.

---

PRILOGA XIV

---

( 1 ) Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredb Sveta (ES) št. 637/2008 in (ES) št. 73/2009 (Glej stran 608 tega Uradnega lista).

( 2 ) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (Glej stran 487 tega Uradnega lista).

( 3 ) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembrom 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki jih zajema splošni strateški okvir, in o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Glej stran 85 tega Uradnega lista).

( 4 ) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

( 5 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

( 6 ) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

( 7 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

( 8 ) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

( 9 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

( 10 ) Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

( 11 ) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37).

( 12 ) Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29).

( 13 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

( 14 ) Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

( 15 ) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 24.3.2009, str. 1).

( 16 ) Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1).

( 17 ) Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 118, 4.5.2002, str. 1).

( 18 ) UL C 116, 14.4.2011, str. 12.

( 19 ) Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21).

( 20 ) Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

( 21 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

( 22 ) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

( 23 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

( 24 ) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

( 25 ) Uredba Sveta (ES) št. 260/2009 z dne 26. februarja 2009 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 84, 31.3.2009, str. 1).

( 26 ) Uredba Sveta (ES) št. 625/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 185, 17.7.2009, str. 1).

( 27 ) Uredba Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (UL L 328, 15.12.2009, str. 10).

( 28 ) Uredba Sveta (ES) št. 614/2009 z dne 7. julija 2009 o skupnem sistemu trgovine za ovalbumin in laktalbumin (UL L 181, 14.7.2009, str. 8).

( 29 ) Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (UL L 10, 12.1.2002, str. 47).

( 30 ) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

( 31 ) Uredba (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206).

( 32 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

( 33 ) Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

( 34 ) Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21).

( 35 ) Uredba (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L 404, 30.12.2006, str. 26).

( 36 ) Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o hitro zamrznjenih živilih za prehrano ljudi (UL L 40, 11.2.1989, str. 34).