02011L0016 — SL — 01.07.2020 — 004.005

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA SVETA 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 064 11.3.2011, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA SVETA 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014	L 359	1	16.12.2014
►M2	DIREKTIVA SVETA (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015	L 332	1	18.12.2015
►M3	DIREKTIVA SVETA (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016	L 146	8	3.6.2016
►M4	DIREKTIVA SVETA (EU) 2016/2258 z dne 6. decembra 2016	L 342	1	16.12.2016
►M5	DIREKTIVA SVETA (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018	L 139	1	5.6.2018
►M6	DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/876 z dne 24. junija 2020	L 204	46	26.6.2020

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 031, 1.2.2019, str.  108 (2018/822)

---

▼B

DIREKTIVA SVETA 2011/16/EU

z dne 15. februarja 2011

o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta direktiva določa pravila in postopke, v skladu s katerimi države članice sodelujejo med seboj z namenom izmenjave informacij, ki naj bi bile pomembne za izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic v zvezi z davki iz člena 2.

2.  Ta direktiva opredeljuje tudi določbe za elektronsko izmenjavo podatkov iz odstavka 1 ter pravila in postopke, v skladu s katerimi države članice in Komisija sodelujejo na področju usklajevanja in ocenjevanja.

3.  Ta direktiva ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah. Prav tako ne posega v izpolnjevanje kakršnih koli obveznosti držav članic v zvezi s širšim upravnim sodelovanjem, ki izhaja iz drugih pravnih instrumentov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za vse vrste davkov, ki jih pobira država članica ali teritorialni oziroma upravni deli države članice, vključno z lokalnimi organi, ali ki se pobirajo v njihovem imenu.

2.  Ne glede na odstavek 1 se ta direktiva ne uporablja za davek na dodano vrednost in carine ali trošarine, ki so zajete v drugi zakonodaji Unije o upravnem sodelovanju med državami članicami. Ta direktiva se ne uporablja niti za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo državi članici ali delu države članice ali ustanovam socialne varnosti, ustanovljenim v skladu z javnim pravom.

3.  V nobenem primeru se ne razume, da davki iz odstavka 1 vključujejo:

4.  Ta direktiva se uporablja za davke iz odstavka 1, ki se pobirajo na ozemlju, na katerem veljata Pogodbi, na podlagi člena 52 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M3

▼B

▼M2

▼M5

▼B

Člen 4

Organizacija

1.  Vsaka država članica sporoči Komisiji v roku enega meseca od 11. marca 2011 ime pristojnega organa za namene te direktive in jo nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi v zvezi z njim.

Komisija da informacije na razpolago drugim državam članicam in seznam organov držav članic objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Pristojni organ določi enoten centralni urad za zvezo. Pristojni organ mora o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

Centralni urad za zvezo je obenem lahko določen za odgovornega za stike s Komisijo. Pristojni organ mora o tem obvestiti Komisijo.

3.  Pristojni organ vsake države članice lahko določi službe za zvezo s pristojnostjo, dodeljeno v skladu z njeno nacionalno zakonodajo ali politiko. Centralni urad za zvezo mora posodabljati seznam služb za zvezo in ga dati na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic in Komisiji.

4.  Pristojni organ vsake države članice lahko določi pristojne uradnike. Centralni urad za zvezo mora posodabljati seznam pristojnih uradnikov in ga dati na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic in Komisiji.

5.  Uradniki, vključeni v upravno sodelovanje na podlagi te direktive, se v vsakem primeru štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s postopki, ki jih določijo pristojni organi.

6.  Če služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zaprosilo za sodelovanje ali odgovor na takšno zaprosilo, o tem obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice v skladu s postopki, ki jih določi ta država članica.

7.  Če služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zaprosilo za sodelovanje, zaradi katerega je potrebno ukrepanje, ki je izven pristojnosti, ki mu je dodeljena v skladu z nacionalno zakonodajo ali politiko njegove države članice, tako zaprosilo nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilec. V takem primeru se obdobje, določeno v členu 7, začne naslednji dan po dnevu, ko je zaprosilo za sodelovanje posredovano v centralni urad za zvezo.

POGLAVJE II

IZMENJAVA INFORMACIJ

ODDELEK I

Izmenjava informacij na zaprosilo

Člen 5

Postopek za izmenjavo informacij na zaprosilo

Na zaprosilo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči vse informacije iz člena 1(1), s katerimi razpolaga ali ki jih pridobi na podlagi administrativne preiskave.

Člen 6

Administrativne preiskave

1.  Zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli administrativnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev informacij iz člena 5.

2.  Zaprosilo iz člena 5 lahko vsebuje obrazloženo zaprosilo za posebno administrativno preiskavo. Če zaprošeni organ meni, da administrativna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organ prosilec o razlogih za tako mnenje.

3.  Za pridobitev zaprošenih informacij ali izvedbo zaprošene administrativne preiskave zaprošeni organ upošteva enake postopke, kot če bi ukrepal na lastno pobudo ali na zaprosilo drugega organa v svoji državi članici.

4.  Zaprošeni organ na izrecno zaprosilo organa prosilca zagotovi izvirne dokumente, če to ni v nasprotju z veljavnimi določbami države članice zaprošenega organa.

Člen 7

Roki

1.  Zaprošeni organ predloži informacije iz člena 5 takoj, ko je to mogoče, in ne pozneje kot šest mesecev po datumu prejema zaprosila.

Če pa zaprošeni organ te informacije že ima, se te sporočijo v dveh mesecih od tega datuma.

2.  V nekaterih posebnih primerih se lahko zaprošeni organi in organi prosilci sporazumejo o drugačnih rokih, kot so predvideni v odstavku 1.

3.  Zaprošeni organ organu prosilcu takoj potrdi prejem zaprosila, v vsakem primeru pa najpozneje v sedmih delovnih dneh od njegovega prejema, po možnosti z elektronskimi sredstvi.

4.  V enem mesecu po prejemu zaprosila zaprošeni organ uradno obvesti organ prosilec o kakršnih koli pomanjkljivostih v zaprosilu in o potrebi po kakršnih koli dodatnih informacijah o okoliščinah. V takšnem primeru roka iz odstavka 1 začneta teči naslednji dan po dnevu, ko je zaprošeni organ prejel potrebne dodatne informacije.

5.  Če zaprošeni organ na zaprosilo ne more odgovoriti v zadevnem roku, nemudoma in v vsakem primeru v treh mesecih od prejema zaprosila obvesti organ prosilec o razlogih za to in o datumu, do katerega bi lahko po svojem mnenju odgovoril.

6.  Če zaprošeni organ zahtevanih informacij nima in ne more ali zaradi razlogov iz člena 17 ne želi odgovoriti na zaprosilo za informacije, o razlogih za to nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu od prejema zaprosila, obvesti organ prosilec.

ODDELEK II

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov

Člen 8

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov

1.  Pristojni organ vsake države članice z avtomatično izmenjavo sporoči pristojnemu organu katere koli druge države članice podatke o davčnih obdobjih od 1. januarja 2014 dalje, ki so na voljo glede rezidentov v tej drugi državi članici in zadevajo naslednje posebne kategorije prihodkov in kapitala, kakor se razlagajo v nacionalni zakonodaji države članice, ki te podatke sporoči:

2.  Države članice pred 1. januarjem 2014 obvestijo Komisijo o kategorijah iz odstavka 1, v zvezi s katerimi razpolagajo s podatki. Komisijo obvestijo tudi o kakršnih koli zadevnih naknadnih spremembah.

▼M1

3.  Pristojni organ države članice lahko pristojnemu organu katere koli druge države članice sporoči, da ne želi prejemati podatkov o eni ali več kategorijah prihodkov in kapitala iz odstavka 1. O tem prav tako obvesti Komisijo.

Za državo članico lahko velja, da ne želi prejemati podatkov v skladu z odstavkom 1, če Komisije ne obvesti niti o eni kategoriji, za katero ima na voljo podatke.

▼M1

3a.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da njene Poročevalske finančne institucije izvajajo pravila o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II, ter zagotovi uspešno izvajanje in spoštovanje takšnih pravil v skladu z oddelkom IX Priloge I.

Na podlagi veljavnih pravil o poročanju in dolžni skrbnosti iz prilog I in II pristojni organ vsake države članice v okviru avtomatične izmenjave pristojnemu organu katere koli druge države članice v roku iz točke (b) odstavka 6 sporoči naslednje podatke v zvezi z davčnimi obdobji od 1. januarja 2016 dalje, ki se nanašajo na Račun, o katerem se poroča:

Znesek in kategorizacija plačil, opravljenih v zvezi z Računom, o katerem se poroča, se zaradi izmenjave podatkov v skladu s tem odstavkom določi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki sporoča podatke, razen če je v tem odstavku ali v prilogah določeno drugače.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka imata prednost pred točko (c) odstavka 1 ali katerim koli drugim pravnim instrumentom Unije, vključno z Direktivo Sveta 2003/48/ES ( 1 ), če bi zadevna izmenjava podatkov spadala v področje uporabe točke (c) odstavka 1 ali katerega koli drugega pravnega instrumenta Unije, vključno z Direktivo 2003/48/ES.

▼M2 —————

▼M1

6.  Sporočanje podatkov poteka pod naslednjimi pogoji in na naslednji način:

▼B

7.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) do datumov iz člena 29(1) sprejme praktične postopke za avtomatično izmenjavo podatkov.

▼M1

7a.  Za namene pododstavkov B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I vsaka država članica do 31. julija 2015 Komisijo obvesti o seznamu subjektov oziroma računov, ki bi jih bilo treba obravnavati kot Neporočevalske finančne institucije oziroma kot Izključene račune. Vsaka država članica Komisijo obvesti tudi o morebitnih spremembah v zvezi s tem. Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam prejetih podatkov in ta seznam po potrebi posodobi.

Države članice zagotovijo, da navedene vrste Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov izpolnjujejo vse zahteve s seznama v pododstavkih B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I, ter zlasti, da status Finančne institucije kot Neporočevalske finančne institucije ali status računa kot Izključenega računa ni v nasprotju z nameni te direktive.

▼B

8.  Če se države članice z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, sklenjenimi z drugimi državami članicami, dogovorijo o avtomatični izmenjavi podatkov glede dodatnih kategorij prihodkov in kapitala, o teh sporazumih obvestijo Komisijo, ki da te sporazume na voljo vsem drugim državam članicam.

▼M2

Člen 8a

Obseg in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih

1.  Pristojni organ države članice v primeru, da je bilo vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazum izdan, spremenjen ali obnovljen po 31. decembru 2016, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke o njem pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21.

2.  Pristojni organ države članice skladno z veljavnimi praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21, pristojnim organom vseh drugih držav članic in Evropski komisiji, razen v primerih iz odstavka 8 tega člena, sporoči tudi podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni v obdobju petih let pred 1. januarjem 2017.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2012 in 31. decembrom 2013, se to sporočanje izvede pod pogojem, da so bili še vedno v veljavi 1. januarja 2014.

Če so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom in vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, se to sporočanje izvede ne glede na to, ali so še veljavni.

Države članice lahko iz sporočanja, navedenega v tem odstavku, izvzamejo podatke o vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih, ki so bili izdani, spremenjeni ali obnovljeni pred 1. aprilom 2016, za določeno osebo ali skupino oseb – z izjemo tistih, ki izvajajo večinoma finančne ali naložbene aktivnosti – katere skupni letni čisti prihodek, kakor je opredeljen v točki 5 člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), je v fiskalnem letu pred njihovo izdajo, spremembo ali obnovo znašal manj kot 40 000 000 EUR (ali enakovreden znesek v kateri koli drugi valuti).

3.  Dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi s tretjimi državami so v skladu s tem členom izvzeti iz področja uporabe avtomatične izmenjave podatkov, kadar mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, ne dopušča razkritja podatkov tretjim osebam. Podatki o takih dvostranskih ali večstranskih vnaprejšnjih cenovnih sporazumih se v skladu s členom 9 izmenjujejo, če mednarodni davčni sporazum, na podlagi katerega je bil izpogajan zadevni vnaprejšnji cenovni sporazum, dopušča njihovo razkritje in pristojni organ tretje države to razkritje dovoli.

Če pa so dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazumi v skladu s prvim stavkom prvega pododstavka tega odstavka izvzeti iz avtomatične izmenjave podatkov, se podatki iz odstavka 6 tega člena, navedeni v zahtevi, na podlagi katere se izda takšen dvostranski ali večstranski vnaprejšnji cenovni sporazum, namesto tega izmenjajo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena.

4.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če vnaprejšnje davčno stališče s čezmejnim učinkom zadeva in vključuje izključno davčne zadeve ene ali več fizičnih oseb.

5.  Izmenjava podatkov poteka na naslednji način:

6.  Podatki, ki jih država članica sporoči v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, zajemajo naslednje:

7.  Za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 6 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) določi praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 6 tega člena.

8.  Podatki iz točk (a), (b), (h) in (k) odstavka 6 tega člena se ne sporočijo Evropski komisiji.

9.  Pristojni organ zadevne države članice, določene v skladu z odstavkom 6(j), pristojnemu organu, ki je podatke poslal, potrdi prejem teh podatkov nemudoma in ne pozneje kot v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, po možnosti z elektronskimi sredstvi. Ta ukrep velja, dokler ne začne delovati podatkovna zbirka iz člena 21(5).

10.  Države članice lahko v skladu s členom 5 in ob upoštevanju člena 21(4) zahtevajo dodatne podatke, vključno s celotnim besedilom vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma.

▼M3

Člen 8aa

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave informacij iz poročila po državah

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od Krovnega matičnega subjekta Mednarodne skupine podjetij, ki je rezident za davčne namene na njenem ozemlju, ali od katerega koli drugega Poročevalca v skladu z oddelkom II Priloge III zahteva, da odda poročilo po državah za Poslovno leto poročanja v 12 mesecih od zadnjega dne Poslovnega leta poročanja Mednarodne skupine podjetij v skladu z oddelkom II Priloge III.

2.  Pristojni organ države članice, ki je prejela poročilo po državah v skladu z odstavkom 1, na podlagi avtomatične izmenjave in v roku iz odstavka 4 posreduje poročilo po državah vsem drugim državam članicam, v katerih je na podlagi informacij iz poročila po državah eden ali več Subjektov v sestavi Mednarodne skupine podjetij Poročevalca bodisi rezident za davčne namene ali zvezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek stalne poslovne enote.

3.  Poročilo po državah vsebuje naslednje informacije v zvezi z Mednarodno skupino podjetij:

4.  Informacije se sporočijo v 15 mesecih od zadnjega dne Poslovnega leta Mednarodne skupine podjetij, na katero se nanaša poročilo po državah. Prvo poročilo po državah se sporoči za Poslovno leto Mednarodne skupine podjetij, ki se začne 1. januarja 2016 ali pozneje, in sicer v 18 mesecih od zadnjega dne navedenega Poslovnega leta.

▼M5

Člen 8ab

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča

1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov zahteva, da pristojnim organom predložijo podatke, ki jih poznajo, so v njihovi posesti ali pod njihovim nadzorom, o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, v tridesetih dneh od:

odvisno od tega, kaj nastopi prej.

Ne glede na prvi pododstavek, se tudi od posrednikov iz drugega odstavka točke 21 člena 3 zahteva, da predložijo podatke v 30 dneh od dneva po tem, ko so neposredno ali prek drugih oseb zagotovili pomoč oziroma svetovanje.

2.  V primeru tržnih aranžmajev države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od posrednika zahtevajo, da vsake tri mesece sestavi redno poročilo, ki vsebuje nove podatke, o katerih se poroča, iz točk (a), (d), (g) in (h) odstavka 14, ki so postali dostopni, odkar je bilo vloženo zadnje poročilo.

3.  Kadar je posrednik dolžan predložiti podatke o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, pristojnim organom več kot ene države članice, se ti podatki predložijo le v državi članici, ki je prva na spodnjem seznamu:

4.  Kadar v skladu z odstavkom 3 obstaja večkratna obveznost poročanja, je posrednik oproščen predložitve podatkov, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da so bili isti podatki predloženi v drugi državi članici.

5.  Vsaka država članica lahko sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico do oprostitve predložitve podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, če bi se z obveznostjo poročanja kršilo varovanje zakonsko predpisane poklicne skrivnosti na podlagi nacionalnega prava te države članice. V takih primerih vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov zahteva, da katerega koli drugega posrednika ali, če tega ni, zadevnega davčnega zavezanca brez odlašanja uradno obvestijo o njegovi obveznosti poročanja iz odstavka 6.

Posredniki so lahko upravičeni do oprostitve na podlagi prvega pododstavka le v obsegu, v katerem delujejo v okviru zadevne nacionalne zakonodaje, ki opredeljuje njihove poklice.

6.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, v skladu s katerimi mora, kadar ni posrednika ali kadar posrednik uradno obvesti zadevnega davčnega zavezanca ali drugega posrednika o uporabi oprostitve iz odstavka 5, podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, predložiti drugi priglašeni posrednik ali, če tega ni, zadevni davčni zavezanec.

7.  Zadevni davčni zavezanec, ki ima obveznost poročanja, predloži podatke v 30 dneh od dneva, na katerega je čezmejni aranžma, o katerem se poroča, na voljo davčnemu zavezancu za izvajanje ali je pripravljen za izvajanje s strani zadevnega davčnega zavezanca ali je storjen prvi korak pri njegovem izvajanju v zvezi z zadevnim davčnim zavezancem, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

Kadar ima zadevni davčni zavezanec obveznost predložiti podatke o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, pristojnim organom več kot ene države članice, jih predloži le pristojnim organom države članice, ki je prva na spodnjem seznamu:

8.  Kadar na podlagi odstavka 7 obstaja večkratna obveznost poročanja, je zadevni davčni zavezanec oproščen predložitve podatkov, če ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da so bili isti podatki predloženi v drugi državi članici.

9.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da imajo, kadar je posrednikov več, obveznost predložitve podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, vsi posredniki, ki so vključeni v isti čezmejni aranžma.

Posrednik je oproščen predložitve podatkov le, kolikor ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je iste podatke iz odstavka 14 že predložil drugi posrednik.

10.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zahteva, da je, kadar ima obveznost poročanja zadevni davčni zavezanec in kadar je zadevnih davčnih zavezancev več, zadevni davčni zavezanec, ki predloži podatke v skladu z odstavkom 6, tisti, ki je prvi na spodnjem seznamu:

Zadevni davčni zavezanec je oproščen predložitve podatkov le, kolikor ima v skladu z nacionalnim pravom dokaz, da je iste informacije iz odstavka 14 že predložil drugi zadevni davčni zavezanec.

11.  Vsaka država članica lahko sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od vsakega zadevnega davčnega zavezanca zahteva, da podatke o uporabi aranžmaja posreduje davčni upravi vsako leto, za katero ga uporablja.

▼C1

12.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi od posrednikov in zadevnih davčnih zavezancev zahteva, da predložijo podatke o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča ter katerih prvi korak je bil izveden med 25. junijem 2018 in 30. junijem 2020. Posredniki in zadevni davčni zavezanci, če je to primerno, predložijo podatke o navedenih čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, do 31. avgusta 2020.

▼M5

13.  Pristojni organ države članice, ki so mu bili predloženi podatki v skladu z odstavki od 1 do 12 tega člena, z avtomatično izmenjavo sporoči podatke iz odstavka 14 tega člena pristojnim organom vseh drugih držav članic, in sicer v skladu s praktičnimi postopki, sprejetimi na podlagi člena 21.

14.  Podatki, ki jih pristojni organ države članice sporoči na podlagi odstavka 13, zajemajo, kot je ustrezno, naslednje:

15.  Dejstvo da se davčna uprava ne odzove na čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ne pomeni priznanja veljavnosti ali davčne obravnave tega aranžmaja.

16.  Za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 13 tega člena Komisija v okviru postopka za določitev standardnega obrazca iz člena 20(5) sprejme praktične postopke, potrebne za izvajanje tega člena, vključno z ukrepi za standardizacijo sporočanja podatkov iz odstavka 14 tega člena.

17.  Komisija nima dostopa do podatkov iz točk (a), (c) in (h) odstavka 14.

18.  Avtomatična izmenjava podatkov se izvede v enem mesecu po koncu četrtletja, v katerem so bili podatki predloženi. Prvi podatki se sporočijo do 31. oktobra 2020.

▼M2

Člen 8b

Statistični podatki o avtomatičnih izmenjavah

1.  Države članice pred 1. januarjem 2018 Komisiji vsako leto pošljejo statistične podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav v skladu s členoma 8 in 8a ter po možnosti podatke o upravnih in drugih zadevnih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.

2.  Komisija pred 1. januarjem 2019 predloži poročilo s pregledom in oceno statističnih in drugih podatkov, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, o zadevah, kot so upravni in drugi zadevni stroški in koristi avtomatične izmenjave podatkov, in s tem povezanih praktičnih vidikih. Komisija po potrebi Svetu predloži predlog glede kategorij in pogojev iz člena 8(1), vključno s pogojem, da morajo biti na voljo podatki o rezidentih drugih držav članic, ali postavk iz člena 8(3a) ali glede obojih.

Svet pri preučitvi predloga Komisije presodi, kako bi lahko dodatno povečali učinkovitost in okrepili delovanje avtomatične izmenjave podatkov ter jo izboljšali, s čimer bi zagotovili, da:

▼B

ODDELEK III

Izmenjava informacij na lastno pobudo

Člen 9

Področje uporabe in pogoji izmenjave informacij na lastno pobudo

1.  Pristojni organ vsake države članice sporoči informacije iz člena 1(1) pristojnemu organu katere koli druge zadevne države članice v katerem koli od naslednjih primerov:

2.  Pristojni organi vsake države članice lahko pristojnim organom drugih držav članic sporočijo preko izmenjave na lastno pobudo kakršne koli podatke, s katerimi so seznanjeni in bi lahko koristili pristojnim organom drugih držav članic.

Člen 10

Roki

1.  Pristojni organ, ki so mu na voljo podatki iz člena 9(1), pošlje te podatke pristojnemu organu katere koli druge zadevne države članice, kakor hitro je mogoče in najpozneje en mesec po tem, ko so postali dostopni.

2.  Pristojni organ, kateremu so podatki sporočeni na podlagi člena 9, pristojnemu organu, ki je poslal podatke, potrdi prejem teh podatkov takoj, v vsakem primeru pa najpozneje v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, po možnosti z elektronskimi sredstvi.

POGLAVJE III

DRUGE OBLIKE UPRAVNEGA SODELOVANJA

ODDELEK I

Prisotnost v upravnih uradih in udeležba v administrativnih preiskavah

Člen 11

Področje uporabe in pogoji

1.  Po dogovoru med organom države prosilke in organom zaprošene države ter v skladu s postopki, ki jih določijo slednji, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ države prosilke, zaradi izmenjave informacij iz člena 1(1):

Če so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom zaprošenega organa dati izvode takšne dokumentacije.

2.  V skladu z dogovorom iz prvega odstavka imajo lahko uradniki organa prosilca, ki so prisotni med administrativnimi preiskavami, razgovore s posamezniki in lahko preučijo dokumentacijo, v kolikor je to dovoljeno v skladu z zakonodajo zaprošene države članice.

Če preiskovana oseba ne spoštuje nadzornih ukrepov uradnikov organa prosilca, zaprošeni organ vsako kršenje obravnava kot kršenje proti uradnikom tega organa.

3.  Uradniki, pooblaščeni s strani države članice prosilke, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavkom 1, morajo vedno imeti pisno pooblastilo, ki ga lahko predložijo in v katerem je navedena njihova identiteta in uradni položaj.

ODDELEK II

Sočasni davčni nadzor

Člen 12

Sočasni davčni nadzor

1.  Če se dve ali več držav članic dogovori, da bodo na svojem ozemlju izvedle sočasni davčni nadzor ene ali več oseb, ki so v njihovem skupnem ali dopolnilnem interesu, z namenom izmenjave tako pridobljenih informacij, veljajo odstavki 2, 3 in 4.

2.  Pristojni organ v vsaki državi članici neodvisno identificira osebe, ki jih namerava predlagati za sočasni davčni nadzor. O primerih, predlaganih za sočasni davčni nadzor, uradno obvesti pristojni organ v drugi državi članici in navede razloge za svojo izbiro.

Navede časovno obdobje, v katerem se bodo ti nadzori opravljali.

3.  Pristojni organ vsake zadevne države članice se odloči, ali želi sodelovati pri sočasnem davčnem nadzoru. Potrdi, da se strinja, ali posreduje obrazloženo zavrnitev organu, ki je predlagal sočasni nadzor.

4.  Pristojni organ vsake zadevne države članice imenuje predstavnika, ki je odgovoren za spremljanje in usklajevanje postopka nadzora.

ODDELEK III

Vročanje

Člen 13

Zaprosilo za vročitev

1.  Na zaprosilo pristojnega organa države članice pristojni organ druge države članice v skladu s pravili, ki urejajo vročanje podobnih instrumentov v zaprošeni državi članici, vroči naslovniku vse instrumente in sklepe upravnih organov države članice prosilke v zvezi z izvajanjem davčne zakonodaje, ki jo ureja ta direktiva, na njenem ozemlju.

2.  V zaprosilih za vročitev, v katerih je naveden predmet instrumenta ali sklepa, ki se vroča, sta navedena ime in naslov naslovnika, vključno z vsemi drugimi informacijami, ki lahko omogočijo identifikacijo naslovnika.

3.  Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilec o svojem odgovoru in zlasti o datumu vročitve instrumenta ali sklepa naslovniku.

4.  Organ prosilec vloži zaprosilo za vročitev na podlagi tega člena samo, če vročitve ne more opraviti v skladu s pravili, ki urejajo vročanje zadevnih instrumentov v državi članici prosilki, ali če bi tovrstna vročitev povzročila nesorazmerne težave. Pristojni organ države članice lahko vroči kateri koli dokument s priporočeno pošto ali elektronsko neposredno osebi na ozemlju druge države članice.

ODDELEK IV

Povratne informacije

Člen 14

Pogoji

1.  Če pristojni organ pošlje informacije v skladu s členom 5 ali 9, lahko o tem od pristojnega organa, ki je prejel podatke, zahteva povratne informacije. Če se zahtevajo povratne informacije, jih pristojni organ, ki je prejel podatke, brez poseganja v predpise o davčni tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, čim prej, najkasneje pa tri mesece potem, ko so znani rezultati uporabe zaprošenih podatkov, pošlje pristojnemu organu, ki je zagotovil podatke. Komisija določi praktične postopke v skladu s postopkom iz člena 26(2).

2.  Pristojni organi držav članic pošljejo povratne informacije o avtomatični izmenjavi informacij drugim zadevnim državam članicam enkrat na leto v skladu z dvostransko dogovorjenimi praktičnimi postopki.

ODDELEK V

Izmenjava najboljših praks in izkušenj

Člen 15

Področje uporabe in pogoji

1.  Države članice skupaj s Komisijo preučijo in ocenijo upravno sodelovanje na podlagi te direktive in izmenjujejo svoje izkušnje s ciljem, da se takšno sodelovanje izboljša in se pripravijo, kadar je to primerno, pravila za zadevna področja.

2.  Države članice lahko skupaj s Komisijo oblikujejo smernice o kakršnem koli vidiku, ki je po njihovem mnenju potreben za izmenjavo najboljših praks in izkušenj.

POGLAVJE IV

POGOJI, KI UREJAJO UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 16

Razkritje podatkov in dokumentov

1.  Za podatke, ki se na podlagi te direktive v kateri koli obliki sporočajo med državami članicami, velja obveznost varovanja uradne tajnosti, podatki pa morajo biti varovani tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela. Takšni podatki se lahko uporabijo za izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje držav članic s področja davkov iz člena 2.

Takšni podatki se lahko uporabijo tudi za odmero in izterjavo drugih davkov in dajatev iz člena 2 Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi ( 3 ), ali za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost.

Poleg tega se lahko uporabijo v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije in so bili sproženi zaradi kršitve davčnega prava, in sicer brez poseganja v splošna pravila in predpise, ki urejajo pravice tožencev in prič v takih postopkih.

2.  Z dovoljenjem pristojnega organa države članice, ki sporoča podatke v skladu s to direktivo, in samo, če to dovoljuje zakonodaja države članice pristojnega organa, ki prejme podatke, se lahko podatki in dokumenti, prejeti v skladu s to direktivo, uporabijo za drugačne namene, kot so opredeljeni v odstavku 1. Takšno dovoljenje se izda, če se lahko podatki uporabijo za podobne namene v državi članici pristojnega organa, ki sporoča podatke.

3.  Če pristojni organ države članice meni, da bi podatki, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, utegnili koristiti pristojnemu organu tretje države članice za namene iz odstavka 1, lahko navedene podatke pošlje temu pristojnemu organu, če je takšno posredovanje v skladu s pravili in postopki, določenimi v tej direktivi. O svoji nameri, da bo te podatke posredoval tretji državi članici obvesti pristojni organ države članice, iz katere podatki izvirajo. Država članica izvora podatkov lahko nasprotuje takšnemu posredovanju podatkov v 10 delovnih dneh od prejetja sporočila države članice, ki želi podatke poslati.

4.  Dovoljenje, da se podatki, ki so bili posredovani na podlagi odstavka 3, uporabijo v skladu z odstavkom 2, lahko izda samo pristojni organ države članice, iz katere podatek izvira.

5.  Podatki, poročila, izjave in vsi drugi dokumenti ali njihovi overjeni izvodi ali izpiski teh izvodov, ki jih pridobi zaprošeni organ in jih posreduje organu prosilcu v skladu s to direktivo, lahko pristojni organi države članice zaprošenega organa uveljavljajo kot dokaz na enaki podlagi kot podobne podatke, poročila, izjave in katere koli druge dokumente, ki jih predloži organ države članice.

▼M3

6.  Ne glede na odstavke 1 do 4 tega člena se informacije, ki se sporočajo med državami članicami na podlagi člena 8aa, uporabljajo za oceno pomembnih tveganj, povezanih z določanjem transfernih cen, in drugih tveganj, povezanih z zniževanjem davčne osnove in preusmerjanjem dobička, vključno za oceno tveganja, da člani Mednarodne skupine podjetij ne ravnajo v skladu z veljavnimi pravili za transferne cene, in, kjer je ustrezno, za ekonomske in statistične analize. Davčni organi države članice, ki prejme informacije, prilagoditev transfernih cen ne smejo utemeljiti na informacijah, izmenjanih na podlagi člena 8aa. Ne glede na navedeno pa ni prepovedano, da se pri davčnem nadzoru informacije, ki si jih države članice sporočajo na podlagi člena 8aa, uporabijo kot osnova za nadaljnje poizvedovanje o ureditvi transfernih cen ali o drugih davčnih zadevah Mednarodne skupine podjetij, posledično pa se lahko izvedejo ustrezne prilagoditve obdavčljivega dohodka Subjekta v sestavi.

▼B

Člen 17

Omejitve

1.  Zaprošeni organ iz ene države članice predloži organu prosilcu iz druge države članice podatke iz člena 5, če je organ prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v danih okoliščinah lahko uporabil za pridobitev zaprošenih podatkov, brez tveganja, da ogrozi doseganje svojih ciljev.

2.  Ta direktiva zaprošeni državi članici ne nalaga nobenih obveznosti izvedbe preiskav ali sporočanja podatkov, če bi bila izvedba takšnih preiskav ali zbiranja zaprošenih podatkov za lastne namene v nasprotju z njeno zakonodajo.

3.  Pristojni organ zaprošene države članice lahko zavrne predložitev podatkov, če država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more predložiti podobnih podatkov.

4.  Posredovanje podatkov se lahko zavrne, če bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti ali poslovnega procesa ali bi bilo razkritje zadevnih podatkov v nasprotju z javnim redom.

5.  Zaprošeni organ obvesti organ prosilec o razlogih za zavrnitev zaprosila za podatke.

Člen 18

Obveznosti

1.  Če država članica v skladu s to direktivo zaprosi za podatke, zaprošena država članica uporabi svoje ukrepe za zbiranje informacij, da pridobi zaprošene podatke, čeprav ta država članica morda ne potrebuje takšnih podatkov za lastne davčne namene. Ta obveznost ne posega v odstavke 2, 3 in 4 člena 17, pri čemer se sklicevanje nanje v nobenem primeru ne šteje kot dovoljenje, da zaprošena država članica zavrne posredovanje podatkov le zato, ker se sama ne zanima zanje.

2.  V nobenem primeru se člen 17(2) in (4) ne razlaga, kot da je v skladu z njim dovoljeno, da zaprošeni organ zavrne posredovanje podatkov le zato, ker ima te podatke banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali ker zadevajo lastniško udeležbo osebe.

3.  Ne glede na odstavek 2 lahko država članica zavrne posredovanje zaprošenih podatkov, če ti podatki zadevajo davčna obdobja pred 1. januarjem 2011 in če bi se posredovanje teh podatkov lahko zavrnilo na podlagi člena 8(1) Direktive 77/799/ES, če je bilo zanje zaprošeno pred 11. marcem 2011.

Člen 19

Razširitev širšega sodelovanja, ki je ponujeno tretji državi

Če država članica tretji državi ponudi širše sodelovanje, kot je predvideno s to direktivo, ta država članica takšnega širšega sodelovanja ne more zavrniti nobeni drugi državi članici, ki si želi tovrstno širše medsebojno sodelovanje.

Člen 20

Standardni obrazci in elektronska oblika

1.  Zaprosila za podatke in administrativne preiskave na podlagi člena 5 ter njihovi odgovori, potrdila o prejemu, zaprosila za dodatne informacije o okoliščinah, nezmožnost ali zavrnitev na podlagi člena 7 se pošljejo, če je mogoče, na standardnem obrazcu, ki ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Standardnim obrazcem so lahko priložena poročila, izjave in vsi drugi dokumenti ali njihovi overjeni izvodi ali izpiski teh izvodov.

2.  Standardni obrazec iz odstavka 1 vključuje najmanj naslednje podatke, ki jih predloži organ prosilec:

V kolikor je to v njegovi vednosti in v skladu z mednarodnim dogajanjem, lahko organ prosilec priskrbi ime in priimek ter naslov kakršne koli osebe, za katero meni, da razpolaga z zahtevanimi podatki, in tudi kakršne koli informacije, ki bi zaprošenemu organu lahko olajšale zbiranje podatkov.

3.  Podatki, posredovani na lastno pobudo, in potrdilo o njihovem prejemu na podlagi členov 9 oziroma 10, zaprosila za vročitev na podlagi člena 13 in povratne informacije na podlagi člena 14 se pošljejo na standardnem obrazcu, ki ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼M1

4.  Pri avtomatični izmenjavi podatkov na podlagi člena 8 se podatki pošljejo v standardni elektronski obliki, ki je namenjena spodbujanju takšne avtomatične izmenjave in temelji na obstoječi elektronski obliki na podlagi člena 9 Direktive 2003/48/ES, uporabi pa se pri vseh vrstah avtomatične izmenjave podatkov in jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼M5

5.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) pripravi standardne obrazce in ob tem določi jezikovno ureditev v naslednjih primerih:

Ti standardni obrazci lahko vsebujejo le tiste elemente za izmenjavo podatkov, ki so našteti v členih 8a(6) in 8ab(14), ter druga z njimi povezana polja, ki so potrebna za dosego ciljev iz členov 8a oziroma 8ab.

Jezikovna ureditev iz prvega pododstavka državam članicam ne preprečuje, da bi podatke iz členov 8a in 8ab sporočile v katerem koli od uradnih jezikov Unije. Lahko pa je v okviru te jezikovne ureditve določeno, da se ključni elementi takšnih podatkov pošljejo tudi v drugem uradnem jeziku Unije.

▼M3

6.  Avtomatična izmenjava informacij iz poročila po državah na podlagi člena 8aa se izvaja z uporabo standardnega obrazca iz preglednic 1, 2 in 3 oddelka III Priloge III. Komisija do 31. decembra 2016 z izvedbenimi akti sprejme jezikovno ureditev za izmenjavo. Ureditev državam članicam ne preprečuje sporočanja informacij iz člena 8aa v katerem koli uradnem in delovnem jeziku Unije. Vendar lahko ta jezikovna ureditev določa, da se ključni elementi takih informacij sporočijo tudi v drugem uradnem jeziku Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼B

Člen 21

Praktični postopki

1.  Informacije, sporočene na podlagi te direktive, se, kolikor je to mogoče, zagotovijo s pomočjo elektronskih sredstev z uporabo omrežja CCN.

Po potrebi Komisija sprejme potrebne praktične postopke za izvajanje prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼M1

2.  Komisija je odgovorna za kakršen koli nadaljnji razvoj omrežja CCN, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov med državami članicami, in za zagotovitev varnosti omrežja CCN.

Države članice so odgovorne za kakršen koli nadaljnji razvoj svojih sistemov, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov z uporabo omrežja CCN, in za zagotovitev varnosti svojih sistemov.

Države članice zagotovijo, da je vsaka posamezna Oseba, o kateri se poroča, uradno obveščena o kršitvi varnosti, ki zadeva njene podatke, če bi to utegnilo negativno vplivati na varstvo njenih osebnih podatkov ali zasebnosti.

Države članice se odpovedo vsem zahtevam za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te direktive, razen v zvezi s plačilom strokovnjakov, kadar je to primerno.

▼M2

3.  Osebe, ki jih ustrezno pooblasti Urad Komisije za varnostno akreditacijo, lahko imajo dostop do teh podatkov le, če je to potrebno za oskrbovanje, vzdrževanje in razvoj podatkovne zbirke iz odstavka 5 in omrežja CCN.

▼B

4.  Zaprosila za sodelovanje, vključno z zaprosili za uradno obvestilo, in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem se dogovorita zaprošeni organ in organ prosilec.

Navedenim zaprosilom se prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov zaprošene države članice priloži le v posebnih primerih, ko zaprošeni organ utemelji svojo zahtevo za tak prevod.

▼M5

5.  Komisija do 31. decembra 2017 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz člena 8a(1) in (2) beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.

Komisija do 31. decembra 2019 razvije varno osrednjo podatkovno zbirko držav članic za upravno sodelovanje na področju obdavčenja ter zanjo zagotovi tehnično in logistično podporo, kjer se za izpolnitev obveznosti glede avtomatične izmenjave podatkov iz člena 8ab (13), (14) in (16) beležijo podatki, ki jih je treba sporočati v okviru navedenih odstavkov.

Dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki, imajo pristojni organi vseh držav članic. Tudi Komisija ima dostop do podatkov, shranjenih v tej podatkovni zbirki, vendar ob omejitvah iz člena 8a(8) oziroma člena 8ab(17). Komisija potrebne praktične postopke določi v skladu s postopkom iz člena 26(2).

Dokler ta varna osrednja podatkovna zbirka ne začne delovati, avtomatična izmenjava podatkov iz člena 8a (1) in (2) ter člena 8ab (13), (14) in (16) poteka v skladu z odstavkom 1 tega člena in veljavnimi praktičnimi postopki.

▼M3

6.  Informacije, sporočene na podlagi člena 8aa(2), se pošljejo z elektronskimi sredstvi z uporabo omrežja CCN. Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebne praktične ureditve za posodobitev omrežja CCN. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼B

Člen 22

Posebne obveznosti

1.  Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za:

▼M4

1a.  Za namen izvedbe in izvršitve zakonodaj držav članic, ki uveljavljajo to direktivo, ter za zagotovitev delovanja upravnega sodelovanja, ki ga vzpostavlja, države članice z zakonodajnim predpisom omogočijo dostop davčnim organom do mehanizmov, postopkov, dokumentov in informacij iz členov 13, 30, 31 in 40 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).

▼B

2.  Komisija vsaki državi članici sporoči kakršne koli splošne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo te direktive, ki jih prejme in jih lahko predloži.

POGLAVJE V

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 23

Ocenjevanje

1.  Države članice in Komisija preučijo in ocenijo delovanje upravnega sodelovanja, ki ga predvideva ta direktiva.

2.  Države članice Komisiji sporočijo kakršne koli ustrezne informacije, ki so potrebne za oceno učinkovitosti upravnega sodelovanja v skladu s to direktivo pri preprečevanju davčnih utaj in izogibanju davkom.

▼M5

3.  Države članice Komisiji sporočijo letno oceno učinkovitosti avtomatične izmenjave podatkov iz členov 8, 8a, 8aa in 8ab ter dosežene praktične rezultate. Komisija z izvedbenimi akti sprejme obliko in pogoje sporočanja za navedene letne ocene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 26(2).

▼B

4.  Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2) določi seznam statističnih podatkov, ki jih države članice predložijo za namene ocenjevanja te direktive.

▼M2 —————

▼M2

Člen 23a

Zaupnost podatkov

1.  Podatki, ki se sporočijo Komisiji v skladu s to direktivo, se obravnavajo kot zaupni v skladu z določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, uporabljati pa se smejo samo za to, da se določi, ali in v kolikšni meri države članice upoštevajo to direktivo.

2.  Podatki, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu s členom 23, in kakršno koli poročilo ali dokument, ki ga pripravi Komisija s pomočjo teh podatkov, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane podatke velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovani pa morajo biti tako, kot so varovani podobni podatki v nacionalnem pravu države članice, ki je podatke prejela.

Države članice lahko poročila in dokumente iz prvega pododstavka, ki jih pripravi Komisija, uporabijo le v analitične namene in jih ne smejo objaviti ali dati na voljo nobeni drugi osebi ali organu brez izrecne privolitve Komisije.

▼B

POGLAVJE VI

ODNOSI S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 24

Izmenjava podatkov s tretjimi državami

1.  Če pristojni organ države članice iz tretje države prejme podatke, ki naj bi bili pomembni za izvajanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje te države članice o davkih iz člena 2, lahko navedeni organ, če je to dovoljeno na podlagi sporazuma s to tretjo državo, te podatke predloži pristojnim organom držav članic, ki bi jim ti podatki lahko koristili, in katerim koli organom, ki zanje zaprosijo.

2.  V skladu z njihovimi nacionalnimi določbami o sporočanju osebnih podatkov tretjim državam lahko pristojni organi tretji državi sporočijo informacije, pridobljene v skladu s to direktivo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

POGLAVJE VII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Varstvo podatkov

▼M1

1.  Za vse izmenjave informacij na podlagi te direktive veljajo določbe za izvajanje Direktive 95/46/ES. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te direktive omejijo obseg obveznosti in pravic iz člena 10, člena 11(1), členov 12 in 21 Direktive 95/46/ES na obseg, ki je potreben zaradi zaščite interesov, navedenih v členu 13(1)(e) navedene direktive.

▼M2

1a.  Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive s strani institucij in organov Unije. Vendar se za namene pravilne uporabe te direktive obseg obveznosti in pravic iz člena 11, člena 12(1) ter členov 13 do 17 Uredbe (ES) št. 45/2001 omeji, kolikor je to potrebno zaradi zaščite interesov, navedenih v točki (b) člena 20(1) navedene uredbe.

▼M1

2.  Poročevalske finančne institucije in pristojni organi posamezne države članice se štejejo za upravljavce podatkov za namene Direktive 95/46/ES.

3.  Ne glede na odstavek 1 vsaka država članica zagotovi, da vsaka Poročevalska finančna institucija pod njeno jurisdikcijo vsako zadevno posamezno Osebo, o kateri se poroča, obvesti, da se bodo z njo povezani podatki iz člena 8(3a) zbirali in pošiljali v skladu s to direktivo, in jamči, da Poročevalska finančna institucija temu posamezniku dovolj zgodaj zagotovi vse podatke, do katerih je na podlagi njene notranje zakonodaje o izvajanju Direktive 95/46/ES upravičen, da lahko posameznik uveljavlja svoje pravice do varstva podatkov, v vsakem primeru pa preden zadevna Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu države članice, katere rezidentka je, sporoči podatke iz člena 8(3a).

4.  Podatki, obdelani v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko, kolikor je potrebno za dosego namenov te direktive, v vsakem primeru pa skladno z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.

▼M5

Člen 25a

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive v zvezi s členoma 8aa in 8ab, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

▼M3

Člen 26

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za upravno sodelovanje pri obdavčevanju. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼M5

Člen 27

Poročanje

1.  Komisija vsakih pet let po 1. januarju 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive.

2.  Države članice in Komisija vsaki dve leti po 1. juliju 2020 ocenijo relevantnost Priloge IV, Komisija pa Svetu predloži poročilo. Temu poročilu je, kadar je primerno, priložen zakonodajni predlog.

▼M6

Člen 27a

Fakultativna odložitev rokov zaradi pandemije COVID-19

1.  Ne glede na roke za predložitev podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, kot je določeno v členu 8ab(12) lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom in zadevnim davčnim zavezancem omogočijo, da do 28. februarja 2021 predložijo podatke o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča ter katerih prvi korak je bil storjen med 25. junijem 2018 in 30. junijem 2020.

2.  Če države članice sprejmejo ukrepe iz odstavka 1, sprejmejo tudi potrebne ukrepe, s katerimi omogočijo, da:

3.  Ne glede na rok iz točke (b) člena 8(6) lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi omogočijo, da se sporočanje podatkov iz člena 8(3a), ki se nanašajo na koledarsko leto 2019 ali drugo ustrezno poročevalsko obdobje, izvede v 12 mesecih po koncu koledarskega leta 2019 ali drugega ustreznega poročevalskega obdobja.

Člen 27b

Podaljšanje obdobja odložitve

1.  Svet lahko soglasno in na predlog Komisije sprejme izvedbeni sklep za podaljšanje obdobja odložitve rokov iz člena 27a za tri mesece, če bodo tveganja za javno zdravje, resne težave in gospodarske motnje, ki so posledica pandemije COVID-19, še naprej prisotni, države članice pa bodo izvajale ukrepe omejitve gibanja.

2.  Predlog izvedbenega sklepa se predloži Svetu vsaj en mesec pred iztekom zadevnih rokov.

▼B

Člen 28

Razveljavitev Direktive 77/799/EGS

Direktiva 77/799/EGS se razveljavi z učinkom 1. januarja 2013.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo.

Člen 29

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, z učinkom od 1. januarja 2013.

Zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 8 te direktive, pa uveljavijo z učinkom od 1. januarja 2015.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 31

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M1

---

PRILOGA I

PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH

V tej prilogi so določena pravila o poročanju in dolžni skrbnosti, ki jih morajo uporabljati Poročevalske finančne institucije, da bi državam članicam omogočile sporočanje podatkov iz člena 8(3a) te direktive v okviru avtomatične izmenjave podatkov. V tej prilogi so prav tako opisana pravila in upravni postopki, ki jih uvedejo države članice, da bi zagotovile učinkovito izvajanje in spoštovanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, navedenih v nadaljevanju.

ODDELEK I

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST

ODDELEK III

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

ODDELEK IV

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.

ODDELEK V

DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

ODDELEK VI

DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV

Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.

Postopki pregleda za identifikacijo računov Subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune Subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:

ODDELEK VII

POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI

Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:

ODDELEK VIII

OPREDELITEV IZRAZOV

Navedeni izrazi pomenijo naslednje:

A.   Poročevalska finančna institucija

B.   Neporočevalska finančna institucija

C.   Finančni račun

D.   Račun, o katerem se poroča

E.   Razno

ODDELEK IX

UČINKOVITO IZVAJANJE

V skladu s členom 8(3a) te direktive, morajo države članice imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:

ODDELEK X

DATUMI ZAČETKA IZVAJANJA ZA POROČEVALSKE FINANČNE INSTITUCIJE V AVSTRIJI

Za Poročevalske finančne institucije v Avstriji se vse navedbe letnic 2016 in 2017 v tej prilogi razumejo kot navedbe letnic 2017 oziroma 2018.

Za Že obstoječe račune Poročevalskih finančnih institucij v Avstriji se vse navedbe datuma 31. december 2015 v tej prilogi razumejo kot navedbe datuma 31. december 2016.

---

PRILOGA II

DOPOLNILNA PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH

1.   Sprememba okoliščin

„Sprememba okoliščin“ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.

Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.

2.   Samopotrdilo za Nove račune subjekta

Glede Novih računov Subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.

3.   Rezidentstvo Finančne institucije

Finančna institucija je rezidentka države članice, če je pod jurisdikcijo te države članice (torej lahko država članica uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice in tako Finančna institucija države članice. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s to direktivo sporočati v zvezi z Računi, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, ker je rezident te druge države članice za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice in tako Finančna institucija države članice, če:

Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več držav članic, zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti države članice, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.

4.   Vodenje računa

Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:

5.   Skrbniški skladi, ki so Pasivni NFS

Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor „podoben“ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma „Obvladujoče osebe“ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni NFS, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.

6.   Naslov sedeža Subjekta

Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.

▼M3

---

PRILOGA III

PRAVILA ZA PREDLOŽITEV DOKUMENTACIJE ZA MEDNARODNE SKUPINE PODJETIJ

ODDELEK I

OPREDELJENI IZRAZI

ODDELEK II

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE

ODDELEK III

POROČILO PO DRŽAVAH

Α.   Obrazec poročila po državah

Preglednica 3:   Dodatne informacije

Naziv Mednarodne skupine podjetij:

Zadevno Poslovno leto:

Na kratko navedite kakršne koli dodatne informacije ali pojasnila, ki se vam zdijo potrebna ali bi olajšala razumevanje obveznih informacij iz poročila po državah.

B.   Splošna navodila za predložitev poročila po državah

1.   Namen

Ta obrazec se uporablja za sporočanje razporeditve dohodka, davkov in poslovnih dejavnosti Mednarodne skupine podjetij po posameznih davčnih jurisdikcijah.

2.   Obravnavanje podružnic in stalnih poslovnih enot

Podatki o stalni poslovni enoti se poročajo v zvezi z davčno jurisdikcijo, v kateri se stalna poslovna enota nahaja, in ne v zvezi z davčno jurisdikcijo, katere rezident je samostojna enota poslovanja, katere del je stalna poslovna enota. Poročanje za davčno jurisdikcijo rezidentstva za samostojno enoto poslovanja, katere del je stalna poslovna enota, ne vključuje finančnih podatkov, povezanih s stalno poslovno enoto.

3.   Obdobje, zajeto v letnem obrazcu

Obrazec zajema Poslovno leto poročevalca Mednarodne skupine podjetij. Za Subjekte v sestavi poročevalec po lastni presoji v obrazec dosledno vnese ene od naslednjih informacij:

4.   Vir podatkov

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij pri izpolnjevanju obrazca vsako leto dosledno uporablja iste vire podatkov. Poročevalec Mednarodne skupine podjetij lahko uporabi podatke iz sklopa konsolidiranih poročil, obveznih računovodskih izkazov posameznih subjektov, računovodskih izkazov za regulativne namene ali iz notranjih poročil za poslovodno odločanje. Prihodkov, dobička in davka v obrazcu ni treba uskladiti s Konsolidiranimi računovodskimi izkazi. Če so kot podlaga za poročanje uporabljeni obvezni računovodski izkazi, se vsi zneski pretvorijo v navedeno funkcijsko valuto poročevalca Mednarodne skupine podjetij po povprečnem menjalnem tečaju za leto, navedeno v oddelku obrazca, namenjenemu dodatnim informacijam. Prilagoditve pa niso potrebne zaradi razlik v računovodskih načelih, ki se uporabljajo v različnih davčnih jurisdikcijah.

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v oddelku obrazca, namenjenem dodatnim informacijam, na kratko opiše vire podatkov, ki so bili uporabljeni pri izpolnjevanju obrazca. Če se vsako leto ne uporabljajo isti viri podatkov, poročevalec Mednarodne skupine podjetij v oddelku obrazca, namenjenem dodatnim informacijam, pojasni razloge za spremembo in njene posledice.

C.   Posebna navodila za predložitev poročila po državah

1.   Pregled razporeditve dohodka, davkov in poslovnih dejavnosti po davčnih jurisdikcijah (preglednica 1)

1.1   Davčna jurisdikcija

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v prvem stolpcu obrazca navede vse davčne jurisdikcije, v katerih so Subjekti v sestavi Mednarodne skupine podjetij rezidenti za davčne namene. Davčna jurisdikcija je opredeljena kot državna ali nedržavna jurisdikcija, ki ima fiskalno avtonomijo. Ločena vrstica se vključi za vse Subjekte v sestavi Mednarodne skupine podjetij, za katere poročevalec Mednarodne skupine podjetij meni, da niso rezidenti za davčne namene v nobeni davčni jurisdikciji. Kadar je Subjekt v sestavi rezident v več kot eni davčni jurisdikciji, se za določitev davčne jurisdikcije rezidentstva uporabi prelomno pravilo iz veljavnega davčnega sporazuma. Kadar ni veljavnega davčnega sporazuma, se podatki Subjekta v sestavi poročajo v davčni jurisdikciji sedeža dejanske uprave Subjekta v sestavi. Sedež dejanske uprave se določi na podlagi mednarodno dogovorjenih standardov.

1.2   Prihodki

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v treh stolpcih obrazca pod naslovom Prihodki navede naslednje informacije:

Prihodki vključujejo prihodke od prodaje blaga in zalog, premoženja in storitev ter licenčnine, obresti, premije in druge zneske. Prihodki izključujejo plačila, prejeta od drugih Subjektov v sestavi, ki se v davčni jurisdikciji plačnika obravnavajo kot dividende.

1.3   Dobiček (izguba) pred davkom od dohodkov

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v petem stolpcu obrazca navede vsoto dobičkov (izgub) pred davkom od dohodkov za vse Subjekte v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Dobiček (izguba) pred davkom od dohodkov vključuje vse izredne prihodke in odhodke.

1.4   Plačani davek od dohodkov (na podlagi plačil)

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v šestem stolpcu obrazca navede skupni znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem Poslovnem letu dejansko plačali vsi posamezni Subjekti v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Plačani davki vključujejo davke, ki jih je Subjekt v sestavi plačal neposredno davčni jurisdikciji rezidentstva in vsem drugim davčnim jurisdikcijam. Plačani davki vključujejo davčne odtegljaje, ki so jih plačali drugi subjekti (povezana in neodvisna podjetja) v zvezi s plačili Subjekta v sestavi. Če gospodarska družba A, ki je rezident v davčni jurisdikciji A, prejme obresti v davčni jurisdikciji B, davek, odtegnjen v davčni jurisdikciji B, navede gospodarska družba A.

1.5   Obračunani davek od dohodkov (tekoče leto)

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v sedmem stolpcu obrazca navede vsoto obračunanih tekočih davčnih obveznosti v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo v letu poročanja za vse Subjekte v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Tekoče davčne obveznosti se nanašajo na poslovanje v tekočem letu in ne vključujejo odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.

1.6   Izkazani kapital

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v osmem stolpcu obrazca navede vsoto izkazanega kapitala vseh Subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Za stalne poslovne enote izkazani kapital poroča pravni subjekt, ki mu zadevna stalna poslovna enota pripada, razen če v davčni jurisdikciji stalne poslovne enote obstaja opredeljena kapitalska zahteva za regulativne namene.

1.7   Nerazporejeni dobiček

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v devetem stolpcu obrazca navede vsoto nerazporejenih dobičkov vseh Subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji, glede na stanje ob koncu leta. Za stalne poslovne enote nerazporejeni dobiček poroča pravni subjekt, ki mu zadevna stalna poslovna enota pripada.

1.8   Število zaposlenih

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v desetem stolpcu obrazca navede skupno število zaposlenih na podlagi ekvivalenta polnega delovnega časa vseh Subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Število zaposlenih se lahko navede glede na stanje ob koncu leta, na podlagi povprečnih ravni zaposlenosti za leto ali na kateri koli drugi podlagi, ki se dosledno uporablja v vseh davčnih jurisdikcijah in iz leta v leto. Za ta namen se lahko kot zaposleni navedejo samostojni pogodbeni izvajalci, ki sodelujejo pri običajnem poslovanju Subjektov v sestavi. Število zaposlenih je dovoljeno razumno zaokrožiti ali približati, če takšno zaokroževanje ali približek bistveno ne izkrivlja relativne porazdelitve zaposlenih po različnih davčnih jurisdikcijah. Iz leta v leto in za različne subjekte je treba uporabljati dosleden pristop.

1.9   Opredmetena sredstva razen denarnih sredstev in njihovih ustreznikov

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij v enajstem stolpcu obrazca navede vsoto čiste knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev vseh Subjektov v sestavi, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Za stalne poslovne enote se sredstva poročajo v zvezi z davčno jurisdikcijo, v kateri se stalna poslovna enota nahaja. Opredmetena sredstva za ta namen ne vključujejo denarnih sredstev in njihovih ustreznikov ter neopredmetenih in finančnih sredstev.

2.   Seznam vseh Subjektov v sestavi Mednarodne skupine podjetij, vključenih v posamezno agregacijo, po davčnih jurisdikcijah (preglednica 2)

2.1   Subjekti v sestavi, ki so rezidenti v davčni jurisdikciji

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij glede na posamezno davčno jurisdikcijo in po nazivu pravnega subjekta navede vse Subjekte v sestavi Mednarodne skupine podjetij, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji. Kot je navedeno v točki 2 splošnih navodil glede stalnih poslovnih enot, se stalna poslovna enota navede v zvezi z davčno jurisdikcijo, v kateri se nahaja. Navesti je treba pravni subjekt, ki mu stalna poslovna enota pripada.

2.2   Davčna jurisdikcija organizacije ali ustanovitve, če se razlikuje od davčne jurisdikcije rezidentstva

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij navede ime davčne jurisdikcije, v skladu z zakonodajo katere je Subjekt v sestavi organiziran ali ustanovljen, če se razlikuje od davčne jurisdikcije rezidentstva.

2.3   Glavne poslovne dejavnosti

Poročevalec Mednarodne skupine podjetij določi naravo glavnih poslovnih dejavnosti, ki jih izvaja Subjekt v sestavi v zadevni davčni jurisdikciji, tako da odkljuka eno ali več ustreznih okenc.

▼M5

---

PRILOGA IV

PREPOZNAVNE ZNAČILNOSTI

Del I.   Preskus glavne koristi

Splošne prepoznavne značilnosti iz kategorije A ter posebne prepoznavne značilnosti iz kategorije B in iz točk (b)(i), (c) in (d) odstavka 1 kategorije C se lahko upoštevajo le ob pozitivnem rezultatu „preskusa glavne koristi“.

Šteje se, da je rezultat tega preskusa pozitiven, če je mogoče vzpostaviti, da je glavna korist ali ena od glavnih koristi, ki jo lahko oseba ob upoštevanju vseh zadevnih dejstev in okoliščin upravičeno pričakuje pri uporabi aranžmaja, pridobitev davčne ugodnosti.

Kar zadeva prepoznavno značilnost iz odstavka 1 kategorije C, obstoj pogojev iz točk b(i), (c) ali (d) odstavka 1 kategorije C sam po sebi ne more biti razlog za zaključek, da je rezultat preskusa glavne koristi aranžmaja pozitiven.

Del II.   Kategorije prepoznavnih značilnosti

A.   Splošne prepoznavne značilnosti, povezane s preskusom glavne koristi

B.   Posebne prepoznavne značilnosti, povezane s preskusom glavne koristi

C.   Posebne prepoznavne značilnosti, povezane s čezmejnimi transakcijami

D.   Posebne prepoznavne značilnosti, povezane z avtomatično izmenjavo podatkov in upravičenim lastništvom

E.   Posebne prepoznavne značilnosti, povezane s transfernimi cenami

---

( 1 ) Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (UL L 157, 26.6.2003, str. 38).

( 2 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 3 ) UL L 84, 31.3.2010, str. 1.

( 4 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 5 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).