Akt o spremembi	Vrsta spremembe	Zadevni pododdelek	Datum začetka učinkovanja
32023R2844	spremenil	člen 7 odstavek 6 neoštevilčeni odstavek 1	01/05/2025
32023R2844	spremenil	člen 13 neoštevilčeni odstavek	01/05/2025
32023R2844	spremenil	člen 16 odstavek 5 neoštevilčeni odstavek 1	01/05/2025
32023R2844	spremenil	člen 16 odstavek 4	01/05/2025
32023R2844	spremenil	člen 7 odstavek 5	01/05/2025

02006R1896 — SL — 14.07.2017 — 003.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (ES) št. 1896/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399 30.12.2006, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 936/2012 z dne 4. oktobra 2012	L 283	1	16.10.2012
►M2	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M3	UREDBA (EU) 2015/2421 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2015	L 341	1	24.12.2015
►M4	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1260 z dne 19. junija 2017	L 182	20	13.7.2017

▼B

UREDBA (ES) št. 1896/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2006

o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

Člen 1

Predmet urejanja

1. Namen te uredbe je:

(a) z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki;

(b) dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

2. Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložila zahtevek v smislu člena 4 v okviru nekega drugega postopka v skladu s pravom ene od držav članic ali s pravom Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. Ne uporablja pa se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2. Ta uredba se ne uporablja za:

(a) premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja;

(b) stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

(d) zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če:

(i) so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga;

ali

(ii) se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

3. V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1. V tej uredbi pomeni čezmejna zadeva zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek.

2. Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ( 1 ).

3. Za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je odločilen trenutek predložitve vloge za evropski plačilni nalog.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo, se uvede postopek za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1) „država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog;

2) „država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3) „sodišče“ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojen za evropske plačilne naloge ali za katere koli druge z njimi povezane zadeve;

4) „sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki izda evropski plačilni nalog.

Člen 6

Pristojnost

1. Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.

2. Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba — potrošnik — za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta potrošnik tožena stranka, so pristojna le sodišča države članice, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 7

Vloga za evropski plačilni nalog

1. Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2. V vlogi se navede:

(a) imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopnikov in sodišča, ki mu je vloga predložena;

(b) znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimi obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;

(c) če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu države članice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejo k glavnici;

(d) temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

(e) opis dokazov v podporo zahtevku;

(f) podlaga za pristojnost;

(g) čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.

3. Tožeča stranka v vlogi izjavi, da so navedeni podatki po njenem prepričanju resnični ter da se zaveda, da lahko kakršna koli namerno neresnična izjava povzroči naložitev ustreznih kazni v skladu s pravom države članice izvora.

▼M3

4. V dodatku k vlogi lahko tožeča stranka sodišču sporoči svojo zahtevo o tem, kateri, če sploh kateri, od postopkov iz točk (a) in (b) člena 17(1) naj se uporabi za njen zahtevek v nadaljnjih civilnih postopkih, če bi tožena stranka vložila ugovor zoper evropski plačilni nalog.

V dodatku iz prvega pododstavka lahko tožeča stranka poleg tega obvesti sodišče, da v primeru ugovora tožene stranke ugovarja prenosu na civilni postopek v smislu točke (a) ali točke (b) člena 17(1). Tožeča stranka lahko sodišče o tem obvesti tudi naknadno, v vsakem primeru pa pred izdajo naloga.

▼B

5. Vloga se predloži v papirni obliki ali prek kakršnih koli drugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se sprejemajo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.

6. Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga v skladu z odstavkom 5 predloži v elektronski obliki, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis ( 2 ). Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8

Preučitev vloge

Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče, na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v obliki avtomatiziranega postopka.

Člen 9

Dopolnitev in popravek vloge

1. Če zahteve iz člena 7 niso izpolnjene, razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, sodišče tožeči stranki da možnost, da vlogo dopolni ali popravi. Sodišče uporabi standardni obrazec B, kot je določen v Prilogi II.

2. Kadar sodišče tožečo stranko pozove, da vlogo dopolni ali popravi, določi rok, ki se sodišču v takih okoliščinah zdi ustrezen. Sodišče lahko rok po lastni presoji podaljša.

Člen 10

Sprememba vloge

1. Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene samo za del zahtevka, sodišče tožečo stranko o tem obvesti na standardnem obrazcu C, kot je določen v Prilogi III. Tožečo stranko se pozove, naj sprejme ali zavrne predlog evropskega plačilnega naloga za znesek, ki ga določi sodišče, ter obvesti o posledicah njene odločitve. Tožeča stranka v roku, določenem s strani sodišča v skladu s členom 9(2), pošlje odgovor na standardnem obrazcu C, ki ji ga pošlje sodišče.

2. Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, sodišče izda evropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za tisti del zahtevka, ki ga je tožeča stranka sprejela. Posledice za preostali delo prvotnega zahtevka ureja nacionalno pravo.

3. Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v celoti zavrne vlogo za evropski plačilni nalog.

Člen 11

Zavrnitev vloge

1. Sodišče vlogo zavrne, če:

(a) niso izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7;

ali

(b) je zahtevek očitno neutemeljen;

ali

(d) tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10.

Tožeča stranka se o razlogih za zavrnitev obvesti na standardnem obrazcu D, kot je določen v Prilogi IV.

2. Proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva.

3. Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje uveljavljanja istega zahtevka z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali z drugim postopkom, ki ga predvideva pravo države članice.

Člen 12

Izdaja evropskega plačilnega naloga

1. Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.

V rok 30 dni se ne všteva čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za dopolnitev, popravek ali spremembo vloge.

2. Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo. Evropski plačilni nalog pa ne vsebuje podatkov iz Dodatkov 1 in 2 k standardnemu obrazcu A, ki jih je predložila tožeča stranka.

3. V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

(a) tožeči stranki plača znesek iz naloga;

ali

(b) v roku 30 dni po dnevu, ko mu je bil nalog vročen, pošlje ugovor na sodišče izvora.

4. Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:

(a) je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;

(b) bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16;

(c) se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

5. Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, na enega izmed naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše tožena stranka;

(b) z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je tožena stranka prejela pisanje ali da je brez ustreznega razloga zavrnila njegov sprejem, ter z navedbo datuma vročitve;

(d) z vročitvijo v elektronski obliki, kot je na primer telefaks ali elektronska pošta, s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše in vrne tožena stranka.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke

1. Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali so tam zaposlene;

(b) v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe z osebno vročitvijo v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki so zaposlene pri toženi stranki;

(d) z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilo jasno označuje naravo pisanja kot sodnega pisanja ali pravni učinek pisnega obvestila kot opravo vročitve in začetek teka rokov;

(e) s poštno vročitvijo brez dokazila iz odstavka 3, če ima tožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;

(f) v elektronski obliki z avtomatično potrditvijo dostave, če je tožena stranka to metodo vročanja vnaprej izrecno sprejela.

2. Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedopustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke.

3. Vročitev po odstavku 1(a) do (d) se potrdi:

(a) z dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo:

(i) uporabljenega načina vročitve,

(ii) datuma vročitve,

(iii) če je bil nalog vročen drugi osebi namesto toženi stranki, imena te osebe in njenega razmerja do tožene stranke

ali

(b) za namene odstavka 1(a) in (b) s potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno.

Člen 15

Vročitev zastopniku

Vročitev po členu 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopniku tožene stranke.

Člen 16

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1. Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2. Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3. Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

4. Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.

5. Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 4, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES. Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

▼M3

Člen 17

Učinki vložitve ugovora

1. Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeru zaključi. Postopek se nadaljuje v skladu s pravili:

(a) evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, določenega v Uredbi (ES) št. 861/2007, če je primerno, ali

(b) katerega koli ustreznega nacionalnega civilnega postopka.

2. Kadar tožeča stranka ne sporoči svoje zahteve o tem, kateri od postopkov iz točk (a) in (b) odstavka 1 naj se uporabi za njen zahtevek v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti, do katerega pride v primeru ugovora, ali če zahteva, da se evropski postopek v sporih majhne vrednosti, kot je določen v Uredbi (ES) št. 861/2007, uporabi za zahtevek, ki ne spada na področje uporabe navedene uredbe, se postopek prenese na ustrezni nacionalni civilni postopek, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se takšen prenos ne izvede.

3. Kadar je tožeča stranka vložila zahtevek s pomočjo postopka za evropski plačilni nalog, ne sme nič v okviru nacionalnega prava posegati v njen položaj v okviru nadaljnjih civilnih postopkov.

4. Prenos na civilni postopek v smislu točk (a) in (b) odstavka 1 ureja pravo države članice izvora.

5. Tožečo stranko je treba obvestiti, ali je tožena stranka vložila ugovor, ter o vsakem prenosu na civilni postopek v smislu odstavka 1.

▼B

Člen 18

Izvršljivost

1. Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.

2. Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršljivost ureja pravo države članice izvora.

3. Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.

Člen 19

Odprava eksekvatur

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju.

Člen 20

Ponovna preučitev v izrednih primerih

1. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

(a)

(i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14,

(ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo,

ali

(b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2. Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3. Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.

Člen 21

Izvršba

1. Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe pravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.

2. Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnim organom te države članice predloži:

(a) kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor je bil razglašen za izvršljivega s strani sodišča izvora, ki izpolnjuje potrebne pogoje za ugotovitev njegove pristnosti;

(b) po potrebi prevod evropskega plačilnega naloga v uradni jezik države članice izvršbe, ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede enega od uradnih jezikov ali več uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ni/niso njen uradni jezik, ki ga/jih lahko sprejme v zvezi z evropskim plačilnim nalogom. Prevod overi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

3. Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zahteva izvršbo evropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, se zaradi tega, ker je državljan tuje države, ker nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nikakršne varščine, jamstva ali pologa.

Člen 22

Zavrnitev izvršbe

1. Pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke izvršbo zavrne, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da:

(a) je prej izdana odločba ali nalog temeljil na istem dejanskem stanju in je bil izdan med istimi strankami;

(b) prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe;

ter

2. Izvršba se na predlog zavrne tudi, če je tožena stranka tožeči stranki plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu.

3. Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Če je tožena stranka zahtevala ponovno preučitev v skladu s členom 20, pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke lahko:

(a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe;

ali

(b) pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi;

ali

Člen 24

Zastopanje

Zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka ni obvezno:

(a) za tožečo stranko v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog;

(b) za toženo stranko v zvezi z ugovorom zoper evropski plačilni nalog.

Člen 25

Sodne takse

▼M3

1. Kadar so v državi članici sodne takse za civilni postopek v smislu točke (a) oziroma točke (b) člena 17(1) enako visoke ali višje kot sodne takse postopka za evropski plačilni nalog, skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in civilnega postopka, do katerega pride v primeru ugovora v skladu s členom 17(1), ne presega zneska taks za postopke brez predhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državi članici.

V državi članici ni dovoljeno zaračunavati nobenih dodatnih sodnih taks za civilne postopke, do katerih pride v primeru ugovora v skladu s točko (a) oziroma točko (b) člena 17(1), če so v tej državi članici sodne takse za tovrstne postopke nižje od sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog.

▼B

2. Za namene te uredbe pojem sodnih taks vključuje dajatve in bremena, ki se morajo plačati sodišču in katerih znesek določa nacionalno pravo.

Člen 26

Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.

Člen 27

Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000

Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( 3 ).

Člen 28

Informacije v zvezi s stroški vročanja in izvršbo

Države članice sodelujejo z namenom zagotavljanja informacij javnosti in strokovnim krogom glede:

(a) stroškov vročanja pisanj,

(b) organov, ki so pristojni za izvršbe iz členov 21, 22 in 23,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES ( 4 ).

Člen 29

Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovne preučitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

1. Do 12. junija 2008 države članice sporočijo Komisiji:

(a) katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga;

(b) postopek ponovne preučitve in pristojna sodišča za namene uporabe člena 20;

(d) jezike, ki jih države članice sprejemajo v skladu s členom 21(2)(b).

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2. Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.

▼M3

Člen 30

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 v zvezi s spremembami prilog I do VII.

Člen 31

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 30 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. januarja 2016.

3. Prenos pooblastila iz člena 30 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 30, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 32

Pregled

Do 12. decembra 2013 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži natančno poročilo o pregledu delovanja postopka za evropski plačilni nalog. To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upošteva najboljša praksa v Evropski uniji ter da se upošteva načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi s čezmejnim delovanjem evropskega plačilnega naloga. Te informacije vključujejo sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic za plačilne naloge.

Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za prilagoditev.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. decembra 2008, razen členov 28, 29, 30 in 31, ki se uporabljajo od 12. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

▼M4

PRILOGA I