This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01992L0058-20190726
Council Directive 92/58/EEC of 24 June 1992 on the minimum requirements for the provision of safety and/or health signs at work (ninth individual Directive within the meaning of Article 16 (1) of Directive 89/391/EEC)
Consolidated text: Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
01992L0058 — SL — 26.07.2019 — 003.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA SVETA 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 (UL L 245 26.8.1992, str. 23) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007 |
L 165 |
21 |
27.6.2007 |
|
DIREKTIVA 2014/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014 |
L 65 |
1 |
5.3.2014 |
|
UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
241 |
25.7.2019 |
DIREKTIVA SVETA 92/58/EGS
z dne 24. junija 1992
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
ODDELEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet
1. Ta direktiva, ki je deveta posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS, predpisuje minimalne zahteve za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu.
2. Ta direktiva se ne uporablja za znake za dajanje nevarnih snovi in zmesi ter proizvodov in/ali opreme na trg, razen če se drugi predpisi Unije posebej sklicujejo nanjo.
3. Ta direktiva se ne uporablja za znake, ki se uporabljajo za urejanje cestnega, železniškega, celinskega vodnega, pomorskega ali zračnega prometa.
4. Določbe Direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje, omenjeno v odstavku 1, ne da bi to vplivalo na strožje in/ali bolj specifične določbe te direktive.
Člen 2
Opredelitve
V tej direktivi:
(a) varnostni in/ali zdravstveni znaki pomenijo znake, ki se nanašajo na določen objekt, dejavnost ali situacijo ter vsebujejo informacije ali navodila o varnosti in/ali zdravju pri delu s pomočjo znaka na tabli, barve, svetlobnega znaka ali zvočnega signala, besedne komunikacije ali signala z roko, odvisno od primera;
(b) znak prepovedi pomeni znak, ki prepoveduje vedenje, ki bi lahko prineslo ali povzročilo nevarnost;
(c) opozorilni znak pomeni znak, ki opozarja na nevarnost;
(d) znak obveznosti pomeni znak, ki predpisuje določeno vedenje;
(e) znak za izhod v sili ali znak prve pomoči pomeni znak, ki daje informacije o izhodih v sili ali o prostorih oz. zmogljivostih za prvo pomoč ali reševanje;
(f) informativni znak pomeni znak, ki zagotavlja informacije, razen informacij, omenjenih v (b) do (e);
(g) znak na tabli pomeni znak, ki zagotavlja specifične informacije s kombinacijo geometrične oblike, barv in simbola ali piktograma ter postane viden z osvetlitvijo zadostne jakosti;
(h) dopolnilni znak na tabli pomeni znak na tabli, uporabljen skupaj z enim od opisanih znakov pod (g), ki daje dodatne informacije;
(i) varnostna barva pomeni barvo, ki ji je pripisan določen pomen;
(j) simbol ali piktogram pomeni lik, ki opisuje položaj ali predpisuje posebno vedenje ter se uporablja na izvesku ali osvetljeni površini;
(k) svetlobni znak pomeni znak, ki ga proizvaja naprava, izdelana iz prozornih ali prosojnih materialov, ki so osvetljeni od znotraj ali od zadaj na tak način, da daje videz svetlobne površine;
(l) zvočni signal pomeni kodiran zvočni signal, ki ga sprosti in odda naprava, projektirana v ta namen, brez uporabe človeškega ali umetnega glasu;
(m) govorna komunikacija pomeni vnaprej določeno govorno sporočilo, ki ga posreduje človeški ali umetni glas;
(n) ročni signal: premik in/ali položaj rok in/ali spodnjega dela rok, v kodirani obliki za vodenje oseb pri izvajanju manevrov, ki predstavljajo nevarnost za delavce.
ODDELEK II
DOLŽNOSTI DELODAJALCEV
Člen 3
Splošna pravila
1. Delodajalci zagotovijo varnostne in/ali zdravstvene znake, kot je predpisano v tej direktivi, kjer se tveganjem z metodami za kolektivno varstvo ali z organizacijskimi ukrepi, metodami ali postopki ni mogoče izogniti ali jih ustrezno zmanjšati, ali zagotovijo, da so taki znaki nameščeni.
Delodajalci upoštevajo vsako oceno tveganj, opravljeno v skladu s členom 6(3)(a) Direktive 89/391/EGS.
2. Brez vpliva na določbe Priloge V, se znaki, uporabljeni za urejanje cestnega, železniškega, celinskega vodnega, pomorskega ali zračnega prometa, kadarkoli to ustreza za te oblike prometa, namestijo znotraj podjetij in/ali obratov.
Člen 4
Varnostni in/ali zdravstveni znaki, uporabljeni prvič
Brez vpliva na člen 6 mora varnostni in/ali zdravstveni znak, prvič uporabljen pri delu, na dan ali po datumu, omenjenem v členu 11(1), prvi pododstavek, izpolnjevati minimalne zahteve, določene v Prilogah I do IX.
Člen 5
Že uporabljani varnostni in/ali zdravstveni znaki
Brez vpliva na člen 6 mora varnostni in/ali zdravstveni znak, ki je že bil v uporabi pri delu pred datumom, omenjenim v členu 11(1), prvi pododstavek, izpolnjevati minimalne zahteve, določene v Prilogah I do IX, najkasneje osemnajst mesecev po tem datumu.
Člen 6
Izjeme
1. Ob upoštevanju vrst dejavnosti in/ali velikosti zadevnih podjetij, lahko države članice opredelijo kategorije podjetij, ki lahko v celoti, delno ali začasno zamenjajo svetlobne znake, in/ali zvočne signale, predvidene v tej direktivi, z alternativnimi ukrepi, ki zagotavljajo enako raven varstva.
2. Države članice lahko, po posvetovanju s socialnimi partnerji, odstopijo od uporabe Priloge VIII, oddelek 2, in/ali Priloge IX, oddelek 3, hkrati pa predpišejo drugačne ukrepe, ki zagotavljajo enako raven varstva.
3. Države članice se v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso pri izvajanju odstavka 1 posvetujejo z organizacijami delodajalcev in delavcev.
Člen 7
Informacije in navodila za delavce
1. Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS so delavci in/ali njihovi predstavniki obveščeni o vseh ukrepih, ki naj se sprejmejo v zvezi z varnostnimi in/ali zdravstvenimi znaki, uporabljenimi pri delu.
2. Brez vpliva na člen 12 Direktive 89/391/EGS morajo delavci dobiti primerna navodila še zlasti v obliki posebnih navodil v zvezi z varnostnimi in/ali zdravstvenimi znaki, uporabljenimi pri delu.
Še zlasti naj navodila, navedena v prvem pododstavku, vsebujejo pomen znakov, predvsem znakov, ki vključujejo besede, ter splošno in specifično vedenje, ki ga je treba privzeti.
Člen 8
Posvetovanje delavcev in sodelovanje delavcev
Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov se opravlja v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS v zadevah, ki jih ureja ta direktiva, vključno s Prilogami I do IX.
ODDELEK III
DRUGE DOLOČBE
Člen 9
Spremembe prilog
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za vnos strogo tehničnih sprememb v priloge, da se upoštevajo tehnična harmonizacija in standardizacija v zvezi s projektiranjem in izdelavo varnostnih in/ali zdravstvenih znakov ali naprav pri delu, tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in napredek znanja na področju varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu.
Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 9b.
Člen 9a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 9 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 1 ).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 9b
Postopek v nujnih primerih
1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.
2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 9a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.
Člen 10
1. Direktiva 77/576/EGS se razveljavi na dan, naveden v členu 11(1), prvi pododstavek.
Vendar se bo v primerih, navedenih v členu 5, ta direktiva še naprej uporabljala za obdobje največ osemnajst mesecev po tem datumu.
2. Vsako sklicevanje na razveljavljeno direktivo se bo upoštevalo kot sklicevanje na ustrezne določbe te direktive.
Člen 11
Končne določbe
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najkasneje do 24. junija 1994.
O tem takoj obvestijo Komisijo.
2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3. Države članice Komisiji sporočijo besedilo določb nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih sprejemajo na področju, urejenem s to direktivo.
▼M1 —————
Člen 12
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SPLOŠNE MINIMALNE ZAHTEVE V ZVEZI Z VARNOSTNIMI IN/ALI ZDRAVSTVENIMI ZNAKI PRI DELU
1. Uvodne opombe
1.1 Kadar splošno pravilo iz člena 3 direktive zahteva zdravstvene in/ali varnostne znake, se morajo le-ti skladati s posebnimi zahtevami v Prilogah II do IX.
1.2 Ta Priloga določa te zahteve, navaja različne uporabe varnostnih in/ali zdravstvenih znakov ter predpisuje splošna pravila o izmenjavi in kombiniranju znakov.
1.3 Zdravstveni in/ali varnostni znaki se morajo uporabljati samo za posredovanje sporočila ali informacij, opredeljenih v direktivi.
2. Vrste znakov
2.1 Trajni znaki
2.1.1 Trajni znaki na tablah se morajo uporabljati za znake v zvezi s prepovedmi, opozorili in obvezujočimi zahtevami ter za določitev mesta in označitev poti za izhod v sili ter prostorov za prvo pomoč.
Za določitev mesta in opreme za gašenje požarov se morajo uporabljati znaki na tablah in/ali varnostna barva.
2.1.2 Znaki na tablah na posodah in ceveh morajo biti postavljeni, kot je predpisano v Prilogi III.
2.1.3 Kraji, kjer obstoja tveganje trka z ovirami ali tveganje padca, morajo biti trajno označeni z varnostno barvo in/ali znaki na tablah,
2.1.4 Prometne poti morajo biti trajno označene z varnostno barvo.
2.2 Priložnostni znaki
2.2.1 Svetlobne znake, zvočne signale in/ali govorno komunikacijo je treba uporabljati, kjer to zahtevajo okoliščine, ob upoštevanju možnosti za izmenjavo in kombiniranje znakov, določenih v Oddelku 3, za javljanje nevarnosti, za priklic oseb s posebnimi dolžnostmi in za evakuacijo oseb v sili.
2.2.2 Ročne signale z rokami in/ali govorno komunikacijo je treba uporabiti, kjer to zahtevajo okoliščine, za vodenje oseb, ki opravljajo tvegane ali nevarne premike.
3. Izmenjava in kombiniranje znakov
3.1 Mogoče je uporabiti katerega koli od naslednjih, če je enako učinkovit:
— varnostna barva ali znak na tabli za označevanje krajev, kjer je ovira ali padec,
— svetlobni znaki, zvočni signali in/ali govorna komunikacija,
— ročni signali ali govorna komunikacija.
3.2 Nekatere vrste znakov je mogoče uporabiti skupaj:
— svetlobni znaki in zvočni signali,
— svetlobni znaki in govorna komunikacija,
— ročni signali in govorna komunikacija.
4. Navodila v spodnji razpredelnici se uporabljajo za vse znake, ki vsebujejo varnostno barvo:
Barva |
Pomen ali namen |
Navodila in informacije |
Rdeča |
Znak prepovedi |
Nevarno vedenje |
Alarm za nevarnost |
Zaustavitev, zaprtje, naprave za prekinitev v sili Evakuacija |
|
Oprema za gašenje |
Označitev in lokacija/določitev mesta |
|
Rumena ali jantarjeva |
Opozorilni znak |
Bodite previdni, pazite Proučite |
Modra |
Znak obveznosti |
Posebno vedenje ali ukrepanje Nosite osebno varovalno opremo |
Zelena |
Izhod v sili, znak za prvo pomoč |
Vrata, izhodi, poti, oprema, prostori |
Ni nevarnosti |
Vrnitev v normalno stanje |
5. Na učinkovitost znaka ne sme škodljivo vplivati:
5.1 navzočnost drugega vira emisije iste vrste, ki moti vidnost ali slišnost, torej še posebno
5.1.1 izogibati bi se bilo treba postavljanju prevelikega števila znakov preblizu skupaj;
5.1.2 istočasno se ne smeta uporabljati dva svetlobna znaka, ki se lahko zamenjata;
5.1.3 svetlobni znak se ne sme uporabljati v bližini drugega podobnega svetlobnega vira;
5.1.4 dva zvočna signala se ne smeta uporabljati istočasno;
5.1.5 zvočni signal se ne sme uporabljati, če je preveč hrupa v okolju;
5.2 slabo projektiranje, nezadostno število, nepravilna namestitev, slabo stanje zaradi popravila ali nepravilno delovanje znakov ali signalnih naprav.
6. Odvisno od zahtev je treba znake in signalne naprave redno čistiti, vzdrževati, pregledovati, popravljati in če je treba zamenjati ter tako zagotoviti, da ohranijo svoje svojstvene in/ali funkcionalne lastnosti.
7. Število in namestitev znakov in signalnih naprav, ki naj se postavijo, bo odvisno od obsega tveganj in nevarnosti ali od območja, ki ga je treba zajeti.
8. Znaki, ki zahtevajo določeno vrsto energije, morajo imeti zagotovljeno oskrbo v sili v primeru izpada energije, razen če je tveganje odpravljeno.
9. Sprožitev svetlobnega znaka in/ali zvočnega znaka pokaže, kdaj bi bilo treba začeti s potrebnim ukrepanjem, znak ali signal mora biti aktiviran tako dolgo, kot zahteva ukrepanje.
Svetlobni znaki in zvočni signali morajo biti takoj po uporabi postavljeni v začetni položaj.
10. Svetlobne znake in zvočne signale je treba preverjati in tako zagotoviti, da pravilno delujejo ter da so učinkoviti, preden so dani v obratovanje, potem pa v dovolj pogostih presledkih.
11. Če je sluh ali vid posameznih delavcev prizadet, vključno s poslabšanjem, ki ga povzroča nošenje osebne varovalne opreme, je treba sprejeti ukrepe za dopolnitev ali zamenjavo ustreznih znakov.
12. Površine, prostore ali ograjene prostore za hranjenje znatnih količin nevarnih snovi ali zmesi je treba označiti z ustreznim opozorilnim znakom iz oddelka 3.2 Priloge II ali označiti, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge III, razen če je označba posamezne embalaže ali posod za ta namen ustrezna.
Če v oddelku 3.2 Priloge II ni enakovrednega opozorilnega znaka za opozarjanje pred nevarnimi kemičnimi snovmi ali zmesmi, je treba uporabiti ustrezen piktogram za nevarnost, kakor je določeno v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).
PRILOGA II
MINIMALNE SPLOŠNE ZAHTEVE V ZVEZI Z ZNAKI NA TABLAH
1. Bistvene lastnosti
1.1 Oblika in barva znakov na tablah sta določeni v oddelku 3 v skladu z njihovim posebnim namenom (znaki na tablah, ki označujejo prepoved, opozorilo, obvezno ukrepanje, pot za izhod v sili, opremo za uporabo v sili ali za gašenje požarov).
1.2 Piktogrami morajo biti kar se da preprosti in bi morali vsebovati samo bistvene podrobnosti.
1.3 Uporabljeni piktogrami so lahko nekoliko drugačni ali bolj podrobni od piktogramov, prikazanih v oddelku 3, pod pogojem, da posredujejo isto sporočilo ter da razlike ali prilagoditve ne zameglijo sporočila.
1.4 Znaki na tablah morajo biti izdelani iz materiala, odpornega na udarce in vreme, primernega za okolje, ki jih obdaja.
1.5 Dimenzije ter kolorimetrične in fotometrične lastnosti znakov na tablah morajo biti take, da jih je mogoče zlahka videti in razumeti.
2. Pogoji uporabe
2.1 Znake na tablah je treba načeloma namestiti na primerno višino in v položaj, ki ustreza liniji pogleda, ob upoštevanju morebitnih ovir, ali pri vstopni točki na območje v primeru splošne nevarnosti ali v neposredni bližini vira posebne nevarnosti ali predmeta ter na dobro osvetljenem, zlahka dostopnem in vidnem mestu.
Brez vpliva na določbe Direktive 89/654/EGS, bi bilo treba tam, kjer je naravna osvetlitev slaba, uporabiti fosforescentne barve, odbojne materiale ali umetno osvetlitev.
2.2 Znak na tabli je treba odstraniti, kadar razmere, na katere se nanaša, ne obstajajo več.
3. Uporabljeni znaki na tablah
3.1 Znaki prepovedi
Bistvene značilnosti:
— okrogla oblika
— črn piktogram na belem ozadju, rdeča obroba in diagonalna črta (rdeči del naj zavzame vsaj 35 % površine znaka).
Uporabljani znaki
Kaditi prepovedano
Kajenje in odprt plamen prepovedana
Ni dostopa za pešce
Ne gasiti z vodo
Voda ni pitna
Nepooblaščenim osebam dostop prepovedan
Industrijskim vozilom dostop prepovedan
Ne dotikaj se
3.2 Opozorilni znaki
Bistvene značilnosti:
— trikotna oblika
— črn piktogram na rumenem ozadju s črnim robom (rumeni del naj zavzema vsaj 50 % površine znaka).
Vnetljiv material ali visoka temperatura ( 3 )
Eksploziven material
Strupen material
Jedek material
Radioaktiven material
Breme nad glavo
Industrijska vozila
Nevarnost: elektrika
Laserski žarek
Oksidacijski material
Ne-ionizirajoče sevanje
Močno magnetno polje
Ovire
Padec
Biološka nevarnost ( *2 )
Nizka temperatura
◄
3.3 Znaki obveznosti
Bistvene značilnosti
— okrogla oblika
— bel piktogram na modrem ozadju (modri del naj zavzema vsaj 50 % površine znaka).
Obvezno nošenje zaščitnih očal
Obvezno nošenje zaščitne čelade
Obvezno nošenje zaščitnih ušesnikov
Obvezno nošenje dihalne maske
Obvezno nošenje zaščitnih škornjev
Obvezno nošenje zaščitnih rokavic
Obvezno nošenje zaščitne obleke
Obvezno nošenje zaščite za obraz
Obvezno nošenje varnostnega pasu
Pešci morajo uporabiti to pot
Splošen znak obveznosti (ki ga, kjer je treba, spremlja še drug znak)
3.4 Znaki za izhod v sili ali prvo pomoč
Bistvene značilnosti:
— pravokotna ali kvadratna oblika
— bel piktogram na zelenem ozadju, zeleni del naj zavzema vsaj 50 % površine znaka.
Pot do zasilnega izhoda
V tej smeri (dopolnilni informativni znak)
Postaja prve pomoči
Nosila
Varnostna prha
Izpiranje oči
Telefon v sili za prvo pomoč ali zasilni izhod
3.5 Požarni znaki
Bistvene značilnosti
— pravokotna ali kvadratna oblika
— bel piktogram na rdečem ozadju, rdeči del naj zavzema vsaj 50 % površine znaka.
Gasilna cev
Lestev
Gasilni aparat
Telefon v sili
V tej smeri (dopolnilni informativni znak)
PRILOGA III
MINIMALNE ZAHTEVE ZA ZNAKE NA POSODAH IN CEVEH
1. Posode, uporabljane pri delu s kemičnimi snovmi ali zmesmi, ki so opredeljene kot nevarne v skladu z merili za kateri koli razred fizikalne nevarnosti ali nevarnosti za zdravje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, ter posode, uporabljane za hranjenje teh nevarnih snovi ali zmesi, skupaj z vidnimi cevmi, ki vsebujejo ali prenašajo te nevarne snovi in zmesi, morajo biti označene s ustreznimi piktogrami za nevarnost, v skladu z navedeno uredbo.
Prvi odstavek ne velja za posode, uporabljane pri delu za kratko obdobje, in tudi ne za posode, katerih vsebina se pogosto spreminja, pod pogojem, da so sprejeti ustrezni alternativni ukrepi, še zlasti glede informiranja in/ali usposabljanja, ki jamčijo enako raven varstva.
Označbe iz prvega odstavka se lahko:
— nadomestijo z opozorilnimi znaki iz Priloge II, ob uporabi enakih piktogramov ali simbolov. Če ni enakovrednega opozorilnega znaka v oddelku 3.2 Priloge II, je treba uporabiti ustrezen piktogram za nevarnost iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 1272/2008,
— dopolnijo z dodatnimi informacijami, kot so ime in/ali formula nevarne snovi ali zmesi, ter podrobnosti o nevarnosti,
— za prevažanje posod na delovišču dopolnijo ali zamenjajo z znaki, ki se po vsej Uniji uporabljajo za prevoz nevarnih snovi ali zmesi.
2. Znake je treba namestiti kot sledi:
— na vidno(-e) stran(-i),
— v neodstranljivi, samolepilni ali pobarvani obliki.
3. Kjer ustreza, morajo imeti znaki, navedeni v oddelku 1 te priloge, bistvene značilnosti, opredeljene v oddelku 1.4 Priloge II, in morajo izpolnjevati pogoje za uporabo znakov na tablah, predpisane v oddelku 2 Priloge II.
4. Ne da bi to vplivalo na oddelke 1, 2 in 3, morajo biti označbe, uporabljene na ceveh, nameščene vidno v bližini najnevarnejših točk, kot npr. ventilov in spojev, ter v primernih presledkih.
5. Površine, prostori ali ograjeni prostori, uporabljani za hranjenje znatnih količin nevarnih snovi ali ►M2 zmesi ◄ , morajo biti označeni z ustreznim opozorilnim znakom iz oddelka 3.2 Priloge II ali označeni, kot je predvideno v oddelku 1 Priloge III, razen če je označevanje posameznih embalaž ali posod ustrezno temu namenu ob upoštevanju Priloge II, točka 1.5, glede na dimenzije.
Skladišča več nevarnih snovi ali ►M2 zmesi ◄ so lahko označena z opozorilnim znakom za splošno nevarnost.
Omenjeni znaki ali označbe morajo biti nameščeni, kot ustreza, v bližini skladiščnega prostora ali na vratih, ki vodijo v skladiščni prostor.
PRILOGA IV
MINIMALNE ZAHTEVE ZA OZNAČITEV IN LOKACIJO OPREME ZA GAŠENJE PO AROV
1. Uvodna opomba
Ta Priloga velja za opremo, ki se uporablja izključno za gašenje požarov.
2. Opremo za gašenje požarov je treba označiti s posebno barvo za opremo in namestitvijo znaka na tabli tam, kjer se nahaja oprema, in/ali z uporabo posebne barve za mesta, kjer se ta oprema hrani, ali njihove dostopne točke.
3. Barva za razpoznavanje te opreme je rdeča.
Rdeča površina mora biti dovolj velika, da se lahko oprema zlahka prezpozna.
4. Za označevanje te opreme je treba uporabiti znake na tablah, predvidene v oddelku 3.5 Priloge II.
PRILOGA V
MINIMALNE ZAHTEVE ZA UREJANJE ZNAKOV ZA OVIRE IN NEVARNE LOKACIJE TER ZA OZNAČEVANJE PROMETNIH POTI
1. Znaki za ovire in nevarne lokacije
1.1 Mesta, kjer je tveganje trka z ovirami, padca ali padajočih predmetov, bi morali biti označeni z izmenično rumenimi in črnimi ali rdečimi in belimi progami v zazidanih območjih v podjetju, do katerih imajo delavci med svojim delom dostop.
1.2 Dimenzije označb morajo biti sorazmerne z obsegom določene ovire ali nevarno lokacijo.
1.3 Rumene in črne ali rdeče in bele proge morajo biti nagnjene pod kotom približno 45o in več ali manj enake velikosti.
1.4 Primer:
2. Označevanje prometnih poti
2.1 Kjer uporaba in oprema prostorov tako zahtevata zaradi varstva delavcev, morajo biti prometne poti za vozila jasno označene z neprekinjenimi progami v jasno vidni barvi, po možnosti beli ali rumeni, ob upoštevanju barve tal.
2.2 Proge morajo biti potegnjene tako, da zagotovijo potrebno varnostno razdaljo med vozilom in predmetom, ki se morda nahaja v bližini, ter med pešci in vozili.
2.3 Trajne prometne poti v zunanjih zazidanih območjih bi morale biti, če je izvedljivo, podobno označene, razen če so opremljene z ustreznimi ograjami ali pločniki.
PRILOGA VI
MINIMALNE ZAHTEVE ZA SVETLOBNE ZNAKE
1. Bistvene značilnosti
1.1 Svetloba, ki jo oddaja znak, mora proizvajati svetleč kontrast, ustrezen okolju v skladu s predvidenimi pogoji uporabe znaka, vendar brez povzročanja bleščanja zaradi pretirane količine svetlobe ali slabe vidljivosti zaradi nezadostne svetlobe.
1.2 Svetlobna površina, ki oddaja znak, je lahko ene same barve ali pa vsebuje piktogram na določenem ozadju.
1.3 Ena sama barva mora ustrezati razpredelnici barv in njihovim pomenom, določenim v oddelku 4 Priloge I.
1.4 Podobno mora znak, kadar vsebuje piktogram, izpolnjevati vsa ustrezna pravila, določena v Prilogi II.
2. Posebna pravila, ki urejajo uporabo
2.1 Če naprava lahko oddaja tako stalne kot utripajoče znake, bi bilo treba za označitev višje stopnje nevarnosti ali bolj nujne potrebe, kot jo označuje stalni znak, za zahtevano posredovanje ali ukrepanje uporabiti utripajoč znak.
Trajanje vsakega bliska in pogostost bliskov utripajočega svetlobnega znaka mora biti tako, da
— zagotovi pravilno zaznavanje sporočila, in
— se izogne vsaki zamenjavi med različnimi svetlobnimi znaki ali s stalno svetlobnim znakom.
2.2 Če se uporablja bliskajoč znak namesto – ali skupaj z – zvočnega signala, je treba uporabiti identične kode.
2.3 Naprave za oddajanje bliskajočih znakov v primeru kritične nevarnosti morajo biti pod posebnim nadzorom ali opremljene s pomožno lučjo.
PRILOGA VII
MINIMALNE ZAHTEVE ZA ZVOČNE ZNAKE
1. Bistvene značilnosti
1.1 Zvočni znaki morajo:
(a) imeti zvočno raven, precej višjo od ravni hrupa v okolju, tako da je slišna, ne da bi bila pretirana ali boleča;
(b) biti zlahka prepoznavni, še zlasti kar zadeva dolžino impulza ter presledka med impulzi ali skupinami impulzov, ter biti jasno različni od drugih zvočnih signalov in hrupa v okolju.
1.2 Če naprava lahko oddaja zvočni signal pri spremenljivi in stalni frekvenci, bi bilo treba spremenljivo frekvenco uporabiti za označitev višje ravni nevarnosti ali bolj nujne potrebe za zahtevano/naloženo posredovanje ali ukrepanje v primerjavi z nespremenljivo frekvenco.
2. Koda
Signal za evakuacijo mora biti nepretrgan.
PRILOGA VIII
MINIMALNE ZAHTEVE ZA GOVORNO KOMUNIKACIJO
1. Bistvene značilnosti
1.1 Govorna komunikacija med govornikom ali oddajnikom in enim ali več poslušalci naj bo v obliki (včasih kodirani) kratkih besedil, stavkov, skupin besed in/ali posameznih besed.
1.2 Govorna sporočila naj bodo kar se da kratka, preprosta in jasna; verbalne sposobnosti govornika in slušne sposobnosti poslušalca(-ev) morajo biti take, da zagotavljajo zanesljivo govorno komunikacijo.
1.3 Besedna komunikacija je neposredna (s pomočjo človeškega glasu) ali posredna (s pomočjo človeškega ali umetnega glasu, ki ga oddajajo kakršnakoli ustrezna sredstva).
2. Posebna pravila, ki urejajo uporabo
2.1 Zadevne osebe morajo dobro poznati uporabljeni jezik, tako da lahko pravilno izgovorijo in razumejo izgovorjeno sporočilo ter se posledično vedejo na način, ustrezen za zdravje in/ali varnost.
2.2 Če se govorna komunikacija uporablja namesto — ali skupaj s — kretnjami, bi bilo treba uporabljati ključne besede, kot so:
— začetek |
za označitev začetka povelja |
||
— stop |
za prekinitev ali zaključek premikanja |
||
— konec |
za ustavitev delovanja |
||
— dvig |
da je breme dvignjeno |
||
— spust |
da je breme spuščeno |
||
— naprej |
|
||
— nazaj |
|||
— desno |
|||
— levo |
|||
— nevarnost |
za ustavitev v sili |
||
— hitro |
za pospešitev premika iz varnostnih razlogov |
PRILOGA IX
MINIMALNE ZAHTEVE ZA ROČNE SIGNALE
1. Značilnosti
Ročni signali morajo biti natančni, preprosti, zgovorni, lahki za izvajanje in razumevanje, jasno različni od drugih takih signalov.
Kjer se istočasno uporabljata obe roki, ju je treba premikati simetrično in samo za dajanje enega znaka.
Pod pogojem, da izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se uporabljeni signali lahko nekoliko razlikujejo ali pa so bolj podrobni od prikazanih v oddelku 3; vendar morajo biti enako izrazni in razumljivi.
2. Posebna pravila, ki urejajo uporabo
2.1 Oseba, ki daje znake, v nadaljevanju „signalist“, bo uporabljala gibe rok in dlani za manevrirna navodila osebi, ki prejema znake, v nadaljevanju „upravljavec“.
2.2 Omogočeno mora biti, da signalist lahko vidno spremlja vse premike, ne da bi bil pri tem ogrožen.
2.3 Dolžnosti signalista morajo vsebovati izključno usmerjanje premikov in zagotavljanje varnosti delavcev v bližini.
2.4 Če pogoji, opisani v točki 2.2, niso izpolnjeni, bi bilo treba postaviti enega ali več dodatnih signalistov.
2.5 Upravljavec mora prekiniti premik v teku, da bi zahteval nova navodila, kadar prejetih ukazov ne more izpeljati s potrebnimi varnostnimi jamstvi.
2.6 Oprema
Upravljavcu mora biti omogočeno, da signalista prepozna brez težav.
Signalist mora nositi enega ali več ustreznih razločevalnih kosov oblačil, npr. jopič, čelado, rokave ali narokavne trakove ali nositi loparčke.
Razločevalni kosi naj bodo svetle barve, po možnosti vsi enake, ter izključno namenjeni samo signalistu.
3. Uporabljani kodni znaki
Uvodna opomba:
Naslednji niz kodnih znakov ne vpliva na druge kode, uporabljane na ravni Skupnosti in v določenih sektorjih za iste premike:
Pomen |
Opis |
Slika |
A. Splošni znaki |
||
ZAČNI Pozor Začetek ukaza |
obe roki sta iztegnjeni vodoravno z dlanema naprej |
|
USTAVI Prekinitev Konec premika |
desna roka kaže navzgor, dlan je obrnjena naprej |
|
KONEC delovanja |
obe roki sklenjeni v višini prsi |
|
B. Navpični premiki |
||
DVIGNI |
desna roka kaže navzgor z dlanjo, usmerjeno naprej, in počasi riše krog |
|
SPUSTI |
desna roka kaže navzdol, z dlanjo obrnjeno navznoter, in počasi riše krog |
|
NAVPIČNA RAZDALJA |
roki kažeta ustrezno razdaljo |
|
C. Vodoravni premiki |
||
PREMIK NAPREJ |
obe roki sta upognjeni, dlani gledata navzgor in podlakta izvajata počasne premike k telesu |
|
PREMIK NAZAJ |
obe roki sta upognjeni, dlani gledata navzdol in podlakta izvajata počasne premike vstran od telesa |
|
DESNO od signalista |
desna roka je bolj ali manj vodoravno iztegnjena z dlanjo, ki gleda navzdol in počasi izvaja male premike na desno |
|
LEVO od signalista |
leva roka je bolj ali manj vodoravno iztegnjena z dlanjo, ki gleda navzdol in počasi izvaja male premike na levo |
|
VODORAVNA RAZDALJA |
roki kažeta ustrezno razdaljo |
|
D. Nevarnost |
||
NEVARNOST ustavitev v sili |
obe roki kažeta navzgor z dlanema, obrnjenima naprej |
|
HITRO |
vsi premiki hitreje |
|
POČASI |
vsi premiki počasneje |
|
( 1 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 2 ) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
( 3 ) Kadar ni posebnega znaka za visoko temperaturo.
( *1 ) Ta opozorilni znak se ne uporablja za opozarjanje pred nevarnimi kemičnimi snovmi ali zmesmi, razen za primere, ko se uporablja v skladu z drugim odstavkom oddelka 5 Priloge III za označevanje skladišč z nevarnimi snovmi ali zmesmi.
( *2 ) Piktogram, predpisan z Direktivo Sveta 90/679/EGS z dne 26. novembra 1990 o varovanju delavcev pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo biološkim sredstvom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) / UL L 374, 31.12.1990, str. 1.