18.9.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 889/2008

z dne 5. septembra 2008

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1), in zlasti člena 9(4), drugega odstavka člena 11, členov 12(3), 14(2), 16(3)(c), 17(2) in 18(5), drugega pododstavka člena 19(3), členov 21(2), 22(1), 24(3), 25(3), 26, 28(6), 29(3) in 38(a), (b), (c) in (e), in člena 40 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 834/2007 in zlasti naslovi III, IV in V uredbe določajo temeljne zahteve glede pridelave, označevanja in nadzora ekoloških proizvodov v sektorjih pridelave rastlin in vzreje živali. Določiti je treba podrobna pravila za izvajanje teh zahtev.

(2)

Za pripravo novih podrobnih pravil za vzrejo nekaterih živalskih vrst, ekološko ribogojstvo, pridelavo morskih alg in kvasovk, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, bo na ravni Skupnosti potrebno več časa in se bodo zato pripravila naknadno. Zato je te proizvode treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Vendar se za nekatere živalske vrste, proizvode iz ribogojstva in morske alge na podlagi člena 42 Uredbe (ES) št. 834/2007 smiselno uporabljajo pravila Skupnosti za pridelavo, nadzor in označevanje.

(3)	Določiti je treba nekatere opredelitve pojmov, da se preprečijo nejasnosti in zagotovi enotna uporaba pravil za ekološko pridelavo.

(4)	Ekološka pridelava rastlin temelji na prehrani rastlin primarno prek ekosistema tal. Zato hidroponsko gojenje, pri katerem imajo rastline korenine v inertnem mediju s topnimi mineralnimi in hranilnimi snovmi, ni dovoljeno.

(5)	Ekološka pridelava rastlin vključuje različne postopke gojenja rastlin in omejeno uporabo gnojil in slabo topnih dodatkov za izboljšanje tal, zato je treba te postopke podrobno določiti. Zlasti je treba določiti pogoje za uporabo nekaterih nesintetičnih proizvodov.

(6)

Uporabo pesticidov, ki imajo lahko škodljive posledice za okolje ali so lahko njihovi ostanki prisotni v kmetijskih proizvodih, je treba bistveno omejiti. Prednost je treba dati uporabi preventivnih ukrepov pri nadziranju škodljivcev, bolezni in plevela. Poleg tega je treba določiti pogoje za uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev.

(7)

Na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (2) je pod natančno določenimi pogoji pri ekološkem kmetovanju dovoljena uporaba nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, dodatkov za izboljšanje tal in nekaterih neekoloških posamičnih krmil, krmnih dodatkov in pripomočkov za predelavo krme ter nekaterih sredstev za čiščenje in razkuževanje. Da se zagotovi kontinuiteta ekološkega kmetovanja, se lahko zadevni proizvodi in snovi v skladu z določbami iz člena 16(3)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 uporabljajo še naprej. Poleg tega je treba zaradi jasnosti na sezname v prilogah k tej uredbi vključiti proizvode in snovi, ki so dovoljeni na podlagi Uredbe (EGS) št. 2092/91. Na drugi pravni podlagi, in sicer na podlagi člena 16(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko na te sezname v prilogah v prihodnosti vključijo tudi drugi proizvodi in snovi. Zato je treba poseben status vsake kategorije proizvodov in snovi na seznamih označiti s simbolom.

(8)

Za celovit pristop k ekološkemu kmetovanju je potrebna vzreja živali, povezana z zemljiščem, pri čemer se za pridelavo poljščin uporablja proizvedeni gnoj. Ker je pogoj za živinorejo vedno upravljanje kmetijskega zemljišča, je treba prepovedati vzrejo živali brez uporabe kmetijskega zemljišča. V ekološki živinoreji je pri izbiranju pasem treba upoštevati sposobnosti živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni ter spodbujati visoko raven biotske raznovrstnosti.

(9)

V nekaterih okoliščinah imajo lahko izvajalci težave pri pridobivanju ekološko vzrejenih živali iz zmanjšanega genetskega bazena, kar ovira razvoj sektorja. Zato je treba zagotoviti možnost, da se lahko na kmetijsko gospodarstvo za vzrejne namene pripelje omejeno število neekološko vzrejenih živali.

(10)

V ekološki živinoreji morajo biti izpolnjene specifične vedenjske potrebe živali. V zvezi s tem je treba pri namestitvi vseh vrst živali upoštevati potrebe živali glede prezračevanja, svetlobe, prostora in udobja, vsaka žival pa mora imeti tudi dovolj prostora za neovirano gibanje in razvoj svojega naravnega socialnega vedenja. Treba je določiti specifične pogoje nastanitve in živinorejsko prakso za nekatere živali, vključno s čebelami. Ti specifični pogoji namestitve morajo izpolnjevati visoke standarde glede dobrega počutja živali, kar je prednostna naloga ekološke živinoreje, zato so lahko ti standardi višji od ustreznih standardov Skupnosti, ki na splošno veljajo za kmetovanje. Ekološka živinorejska praksa mora preprečiti intenzivno rejo perutnine. Zato je treba določiti posebne določbe, ki bodo preprečile intenzivne načine reje. Zlasti je treba perutnino rediti, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali mora biti počasi rastoče linije, tako da v obeh primerih ni potrebe po uporabi intenzivnih načinov reje.

(11)	Večinoma morajo imeti živali stalen dostop do površin na prostem za pašo, kadar vremenski pogoji to dovoljujejo, in take površine na prostem morajo biti načelno organizirane po primernem sistemu kolobarjenja.

(12)	Da bi preprečili onesnaževanje okolja, zlasti naravnih virov, kot so tla in voda, s hranilnimi snovmi, je treba določiti zgornjo mejno vrednost za uporabo gnoja in vzrejo živali na hektar. To zgornjo mejno vrednost je treba določiti glede na vsebnost dušika v gnoju.

(13)	Pohabljanja, ki povzročajo stres, poškodbe, bolezni ali trpljenje živali, je treba prepovedati. Vendar pa so pod omejenimi pogoji dovoljeni posebni postopki, bistveni za nekatere vrste pridelave in za varnost živali in ljudi.

(14)

Rejne živali je treba krmiti s travo, krmo in krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološkega kmetovanja, po možnosti z domačega kmetijskega gospodarstva, pri tem pa je treba upoštevati njene fiziološke potrebe. Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb rejnih živali je treba uporabiti nekatere minerale, elemente v sledovih in vitamine, in sicer pod natančno določenimi pogoji.

(15)

Zaradi regionalnih razlik v podnebju in dostopnih virih krme, za katere se pričakuje, da bodo prisotne tudi še naprej, in ki vplivajo na možnost, da ekološko rejeni prežvekovalci iz svojih krmilnih obrokov dobijo potrebne bistvene vitamine A, D in E, je treba dovoliti uporabo teh vitaminov za prežvekovalce.

(16)	Skrb za zdravje živali bi morala temeljiti predvsem na preprečevanju bolezni. Poleg tega je treba izvajati posebne čistilne in razkuževalne ukrepe.

(17)

Preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil v ekološkem kmetovanju ni dovoljena. Lahko pa se uporabijo pri boleznih in poškodbah živali, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje, vendar jih je treba uporabiti v najmanjši možni količini. Da bi se potrošnikom zagotovila neoporečnost ekološke pridelave, je treba omogočiti izvajanje omejevalnih ukrepov, kakor je podvojitev karence po uporabi kemično sintetiziranih alopatskih zdravil.

(18)	Treba je določiti posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu.

(19)	Od pridelovalcev krme ali hrane je treba zahtevati, da upoštevajo primerne postopke, ki temeljijo na sistematičnem prepoznavanju odločilnih korakov v predelavi, da se zagotovi, da proizvedeni predelani izdelki izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo.

(20)

Za pridelavo nekaterih predelanih vrst ekološke hrane in krme so potrebni nekateri neekološki proizvodi in snovi. Za uskladitev pravil za predelavo vina na ravni Skupnosti bo potrebno več časa. Zato se omenjeni proizvodi ne smejo uporabljati pri predelavi vina, dokler ne bodo naknadno določena posebna ustrezna pravila.

(21)

Na podlagi Uredbe (EGS) št. 2092/91 je pri predelavi ekološke hrane pod natančno določenimi pogoji dovoljeno uporabljati nekatere sestavine, ki niso kmetijskega izvora, nekatere pripomočke za predelavo hrane in nekatere neekološke sestavine kmetijskega izvora. Da se zagotovi kontinuiteta ekološkega kmetovanja, se lahko zadevni proizvodi in snovi v skladu z določbami iz člena 21(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 uporabljajo še naprej. Poleg tega je treba zaradi jasnosti na sezname v prilogah k tej uredbi vključiti proizvode in snovi, ki so dovoljeni na podlagi Uredbe (EGS) št. 2092/91. Na drugi pravni podlagi, in sicer na podlagi člena 21(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko na te sezname v prilogah v prihodnosti vključijo tudi drugi proizvodi in snovi. Zato je treba poseben status vsake kategorije proizvodov in snovi na seznamih označiti s simbolom.

(22)	Pod določenimi pogoji se ekološki in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo sočasno. Da bi med ravnanjem z izdelki ekološke proizvode ustrezno ločili od neekoloških in preprečili, da bi prišlo do mešanja, je treba določiti posebne določbe.

(23)	Za preusmeritev v postopek ekološke pridelave je potrebno določeno obdobje prilagajanja vseh sredstev, ki so v uporabi. Glede na vrsto prejšnje kmetijske pridelave je treba določiti posebna obdobja za različne proizvodne sektorje.

(24)

Na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 834/2007 je treba določiti posebne pogoje za uporabo izjem, določenih v tem členu. Treba je določiti take pogoje, ki bodo uporabo pravil za izjemne primere omogočali ob nedostopnosti ekološko vzrejenih živali, krme, čebeljega voska, semen, semenskega krompirja in ekoloških sestavin ter v primeru posebnih težav z upravljanjem vzreje živali in v primeru katastrofalnih razmer.

(25)

Geografske in strukturne razlike v kmetijstvu in podnebne omejitve lahko ovirajo razvoj ekološke pridelave na nekaterih območjih, zato zahtevajo uporabo izjem za nekatere postopke v zvezi z značilnostmi zgradb in obratov za živali. Zato je privezovanje živali pod natančno določenimi pogoji dovoljeno na kmetijskih gospodarstvih, ki so zaradi svoje geografske lege in strukturnih težav, zlasti na hribovitih območjih, manjše velikosti, in samo če goveda ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali.

(26)

Da bi zagotovili razvoj mladega sektorja ekološke živinoreje, je bilo na podlagi Uredbe (EGS) št. 2092/91 odobrenih več začasnih odstopanj glede privezovanja živali, pogojev namestitve živali in gostote živali. Da ne bi nastala neravnotežja v sektorju ekološke živinoreje, je treba ta odstopanja začasno ohraniti, dokler ne prenehajo veljati.

(27)	Glede na pomembnost opraševanja v ekološkem čebelarskem sektorju bi morale biti mogoče izjeme, ki dovoljujejo vzporedno pridelavo v ekološki in neekološki čebelarski enoti na istem kmetijskem gospodarstvu.

(28)	V nekaterih razmerah imajo lahko kmetje težave pri zagotavljanju zalog ekološko vzrejenih živali in ekološke krme; v takih primerih je treba omogočiti izdajo dovoljenja za uporabo omejenih količin določenih neekološko pridelanih kmetijskih surovin.

(29)

Ekološki pridelovalci si zelo prizadevajo za razvoj pridelave ekoloških semen in vegetativnega materiala, da bi dosegli širok izbor sort rastlinskih vrst, za katere bodo na voljo ekološka semena in vegetativni razmnoževalni material. Vendar pa trenutno za številne vrste še vedno ni na voljo dovolj ekoloških semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala in v teh primerih je treba dovoliti uporabo neekoloških semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala.

(30)	Da bi izvajalcem pomagale najti ekološka semena in semenski krompir, morajo vse države članice zagotoviti vzpostavitev podatkovne zbirke, iz katere bo razvidno, katere sorte ekoloških semen in semenskega krompirja so na voljo na trgu.

(31)	Skrb za odraslo govedo je lahko nevarna za skrbnika in druge osebe, ki imajo opraviti z živalmi. Zato je treba predvideti možnost za odobritev izjem v zadnji fazi prireje sesalcev, zlasti goveda.

(32)

Katastrofalne razmere ali široko razširjene živalske ali rastlinske bolezni imajo lahko hude posledice za ekološko pridelavo na zadevnih območjih. Za ohranitev ali celo ponovno vzpostavitev kmetovanja je treba sprejeti primerne ukrepe. Zato je treba omogočiti začasno oskrbo prizadetih območij z neekološko vzrejenimi živalmi ali neekološko krmo.

(33)	Na podlagi členov 24(3) in 25(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 je treba določiti posebna merila za predstavitev, sestavo, velikost in obliko logotipa Skupnosti ter predstavitev in sestavo šifre nadzornega organa ali izvajalca nadzora in navedbe kraja, kjer je bil pridelan kmetijski proizvod.

(34)	Na podlagi člena 26 Uredbe (ES) št. 834/2007 je treba določiti posebne zahteve za označevanje ekološke krme, pri čemer je treba upoštevati vrste in sestavo krme ter določbe o horizontalnem označevanju, ki se uporabljajo za označevanje krme.

(35)

Poleg nadzornega sistema, ki temelji na Uredbi (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), je treba določiti posebne nadzorne ukrepe. Zlasti je treba določiti podrobne zahteve za vse faze proizvodnje, pripravo in distribucijo ekoloških proizvodov.

(36)

Države članice morajo posredovati Komisiji podatke na tak način, da lahko Komisija poslane podatke neposredno in čim učinkoviteje uporabi za upravljanje statističnih in referenčnih podatkov. To zahtevo države članice izpolnijo tako, da vse podatke, ki jih morajo dati na razpolago ali sporočiti Komisiji, pošljejo v elektronski ali digitalni obliki.

(37)

Izmenjava informacij in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter posredovanje podatkov Komisiji in uradno obveščanje Komisije, kar izvajajo države članice, običajno potekajo v elektronski ali digitalni obliki. Da bi zboljšali tako izmenjavo podatkov na podlagi pravil za ekološko pridelavo in razširili njihovo uporabo, je treba prilagoditi obstoječe računalniške sisteme ali vzpostaviti nove. Določiti je treba, da to stori in izvede Komisija, potem ko prek Odbora za ekološko pridelavo o tem obvesti države članice.

(38)

Pogoje, pod katerimi ti računalniški sistemi obdelujejo podatke, in obliko ter vsebino dokumentov, ki jih je treba poslati na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007, je treba pogosto prilagoditi v skladu s spremembami pravil, ki se uporabljajo, ali zahtev glede upravljanja. Treba je tudi zagotoviti enotno obliko dokumentov, ki jih pošiljajo države članice. Da bi izpolnili te zahteve in poenostavili postopke ter zagotovili, da se ustrezni računalniški sistemi lahko začnejo uporabljati takoj, je treba določiti obliko in vsebino dokumentov na podlagi vzorcev ali vprašalnikov, ki jih mora Komisija, potem ko o tem obvesti Odbor za ekološko pridelavo, prilagoditi in posodobiti.

(39)	Za nekatere določbe iz Uredbe (EGS) št. 2092/91 je treba določiti prehodne ukrepe, da se ne ogrozi kontinuiteta ekološke pridelave.

(40)

Uredba Komisije (EGS) št. 207/93 z dne 29. januarja 1993 o določitvi vsebine Priloge VI k Uredbi (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in o označevanju takih kmetijskih proizvodov in živil ter o določitvi podrobnih pravil za izvajanje določb člena 5(4) Uredbe (4), Uredba Komisije (ES) št. 1452/2003 z dne 14. avgusta 2003 o ohranitvi odstopanja, predvidenega v členu 6(3)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91, glede nekaterih vrst semena in vegetativnega razmnoževalnega materiala in o določitvi postopkovnih predpisov in meril v zvezi s tem odstopanjem (5) ter Uredba Komisije (ES) št. 223/2003 z dne 5. februarja 2003 o zahtevah glede označevanja v zvezi s postopki ekološke pridelave krme, krmne mešanice in posamičnih krmil ter o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 (6) se razveljavijo in nadomestijo z novo uredbo.

(41)

Uredba (EGS) št. 2092/91 se 1. januarja 2009 nadomesti z Uredbo (ES) št. 834/2007. Vendar pa se morajo številne njene določbe z nekaterimi prilagoditvami uporabljati še naprej in jih je zato treba sprejeti v to uredbo. Zaradi jasnosti je treba določiti ujemanja med določbami Uredbe (EGS) št. 2092/91 in določbami te uredbe.

(42)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Vsebina

Naslov I

Uvodne določbe

Naslov II

Pravila za pridelavo, predelavo, pakiranje, prevoz in skladiščenje proizvodov

Poglavje 1

Pridelava rastlin

Poglavje 2

Živinoreja

Oddelek 1

Izvor živali

Oddelek 2

Namestitev rejnih živali in živinorejske prakse

Oddelek 3

Krma

Oddelek 4

Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje

Poglavje 3

Predelani proizvodi

Poglavje 4

Zbiranje, pakiranje prevoz in skladiščenje proizvodov

Poglavje 5

Pravila za preusmeritev

Poglavje 6

Pravila pridelave za izjemne primere

Oddelek 1

Podnebne, geografske ali strukturne težave

Oddelek 2

Nerazpoložljivost ekoloških kmetijskih surovin

Oddelek 3

Posebne težave z upravljanjem ekološke vzreje živali

Oddelek 4

Katastrofalne razmere

Poglavje 7

Podatkovna zbirka semen

Naslov III

Označevanje

Poglavje 1

Logotip Skupnosti

Poglavje 2

Posebne zahteve za označevanje krme

Poglavje 3

Druge posebne zahteve za označevanje

Naslov IV

Nadzor

Poglavje 1

Minimalni nadzorni ukrepi

Poglavje 2

Zahteve za nadzor rastlin in proizvodov rastlinskega izvora

Poglavje 3

Zahteve za nadzor živali in proizvodov živalskega izvora

Poglavje 4

Zahteve za nadzor priprave proizvodov

Poglavje 5

Zahteve za nadzor uvoza

Poglavje 6

Zahteve za nadzor enot, ki so svoje dejavnosti oddale v izvedbo tretjim osebam

Poglavje 7

Zahteve za nadzor enot, v katerih se pripravlja krma

Poglavje 8

Kršitve in izmenjava informacij

Naslov V

Posredovanje informacij, prehodne in končne določbe

Poglavje 1

Posredovanje informacij Komisiji

Poglavje 2

Prehodne in končne določbe

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa posebna pravila za ekološko pridelavo, označevanje in nadzor proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

2.   Ta uredba se ne uporablja za naslednje proizvode:

(a)	proizvode, ki izvirajo iz ribogojstva;

(b)	morske alge;

(c)	živalske vrste, ki niso navedene v členu 7;

(d)	kvasovke, ki se uporabljajo kot hrana ali krma.

Naslovi II, III in IV pa se smiselno uporabljajo za proizvode iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, dokler se z Uredbo (ES) št. 834/2007 ne določijo podrobna pravila za pridelavo teh proizvodov.

Člen 2

Opredelitve

Poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 834/2007, se za namen te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„neekološko“ pomeni, da ne izvira iz pridelave na podlagi Uredbe (ES) št. 834/2007 in te uredbe in ni povezano s tako pridelavo;

(b)	„zdravila za uporabo v veterinarski medicini“ pomenijo proizvode, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini;

(c)	„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo v Skupnosti, ki pošiljko predloži za sprostitev v prosti promet v Skupnosti, samostojno ali prek zastopnika;

(d)	„prvi prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ji dostavi uvožena pošiljka, ki jo prejme za nadaljnjo pripravo in/ali trženje;

(e)	„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse proizvodne enote za pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih vodi en upravnik;

(f)

„proizvodna enota“ pomeni vse imetje, ki se uporablja za sektor pridelave, kot so prostori za pridelavo, zemljišča, pašniki, površine na prostem, zgradbe za živali, prostori za skladiščenje pridelkov, proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, surovin in kakršnih koli kmetijskih surovin, pomembnih za ta poseben sektor pridelave;

(g)	„hidroponska pridelava“ pomeni metodo gojenja rastlin na način, da so njihove korenine samo v raztopini iz mineralnih hranilnih snovi ali v inertnem mediju, kot so perlit, pesek ali mineralna volna, ki se jim doda hranilna raztopina;

(h)	„veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali preventivna zdravljenja specifične bolezni;

(i)	„krma iz preusmeritve“ pomeni krmo, pridelano v obdobju preusmeritve na ekološko pridelavo, razen krme, ki je bila požeta v obdobju 12 mesecev po pričetku preusmeritve, kot določa člen 17(1)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007.

NASLOV II

PRAVILA ZA PRIDELAVO, PREDELAVO, PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE EKOLOŠKIH PROIZVODOV

POGLAVJE 1

Pridelava rastlin

Člen 3

Upravljanje tal in gnojenje

1.   Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče zadovoljiti z ukrepi, predvidenimi v členu 12(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko pri ekološki pridelavi uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje tal iz Priloge I k tej uredbi, in sicer samo v potrebnem obsegu. Izvajalci morajo hraniti dokazila o potrebah po uporabi proizvoda.

2.   Skupna količina živinskih gnojil v smislu Direktive Sveta 91/676/EGS (8) o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki se uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ne sme presegati 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke, vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke.

3.   Kmetijska gospodarstva z ekološko pridelavo lahko za razporeditev odvečnega gnoja iz ekološke pridelave, podpišejo pisne pogodbe o sodelovanju, vendar le z drugimi kmetijskimi gospodarstvi in podjetji, ki ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz odstavka 2 se izračuna na podlagi vseh enot za ekološko pridelavo, ki sodelujejo na ta način.

4.   Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti hranilnih sestavin v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo ustrezni pripravki iz mikroorganizmov.

5.   Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki na podlagi rastlin ali mikroorganizmov.

Člen 4

Prepoved hidroponske pridelave

Hidroponska pridelava je prepovedana.

Člen 5

Nadzor škodljivcev, bolezni in plevela

1.   Kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci in boleznimi z ukrepi iz člena 12(1)(a), (b), (c) in (g) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko v ekološki pridelavi uporabljajo samo proizvodi iz Priloge II te uredbe. Izvajalci morajo hraniti dokazila o potrebah po uporabi proizvoda.

2.   Pri proizvodih, ki se uporabljajo v pasteh in razpršilnikih, razen feromonskih razpršilnikov, morajo pasti in/ali razpršilniki preprečevati prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki. Po uporabi je treba pasti pobrati in varno odstraniti.

Člen 6

Posebna pravila za pridelavo gob

Za pridelavo gob se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih sestavin:

(a)

hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov: (i) iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po postopku ekološke pridelave; ali (ii) iz Priloge I, vendar le, če proizvoda iz točke (i) ni na voljo; in če ne presegajo 25 % skupne mase vseh sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane vode;

(b)	proizvodov kmetijskega izvora, razen tistih, ki so zajeti v točki (a), iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po postopku ekološke pridelave;

(c)	šote, ki ni kemično obdelana;

(d)	lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi sredstvi;

(e)	mineralnih proizvodov iz Priloge I, vode in zemlje.

POGLAVJE 2

Živinoreja

Člen 7

Področje uporabe

V tem poglavju so določena podrobna pravila za vzrejo naslednjih vrst: goveda, vključno z vrstama bivol in bizon, kopitarjev, prašičev, ovc, koz, perutnine (vrste iz Priloge III) in čebel.

Oddelek 1

Izvor živali

Člen 8

Izvor ekološko vzrejenih živali

1.   Pri izbiri pasem ali linij je treba upoštevati sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram, njihovo vitalnost in odpornost proti boleznim. Pasme in linije živali se izberejo tudi na tak način, da se izogne specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, ki so povezane z nekaterimi pasmami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr. stresni sindrom pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav, zapleteni porodi s carskim rezom itd. Prednost imajo avtohtone pasme in linije.

2.   Pri izbiranju čebel je treba dati prednost vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim ekotipom.

Člen 9

Izvor neekološko vzrejenih živali

1.   Na podlagi člena 14(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 je živali, ki niso bile ekološko vzrejene, dovoljeno privesti na kmetijsko gospodarstvo za vzrejne namene, samo če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih živali in pod pogoji iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2.   Ko se čreda ali jata sestavljata prvič, morajo biti neekološko vzrejeni mladiči sesalci takoj, ko nehajo sesati, rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega se na dan, ko se živali vključijo v čredo, uporabljajo naslednje omejitve:

(a)	bivoli, teleta in žrebeta morajo biti stari manj kakor šest mesecev;

(b)	jagnjeta in kozliči morajo biti stari manj kakor 60 dni;

(c)	pujski morajo tehtati manj kakor 35 kg.

3.   Ko se čreda ali jata obnavlja, morajo biti neekološko vzrejeni odrasli samci in samice sesalcev, ki še niso kotile, naknadno rejeni v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Poleg tega za število samic sesalcev veljajo naslednje letne omejitve:

(a)	omejitev največ 10 % odraslih samic konj ali goveda, vključno z vrstama bivol in bizon, in 20 % odraslih prašičev, ovc in koz;

(b)	za enote s staležem manj kakor 10 konj ali glav govedi ali manj kakor pet prašičev, ovc ali koz, so vse obnovitve, kakor je navedeno zgoraj, omejene na največ eno žival na leto.

Ta določba tega odstavka se bo leta 2012 preučila, in sicer zato, da bi se postopoma ukinila.

4.   Odstotki, navedeni v odstavku 3, se lahko povečajo do 40 %, če to predhodno odobri pristojni organ, v naslednjih posebnih primerih:

(a)	ko se na kmetiji izvede obsežna širitev;

(b)	ko se spremeni pasma;

(c)	ko se razvije nova živinorejska specializacija;

(d)	kadar so pasme v nevarnosti, da se jih preneha rediti, kakor je opredeljeno v Prilogi IV Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 (9), in v tem primeru za živali teh pasem, ni nujno, da so samice, ki še niso kotile.

5.   Enota z ekološko pridelavo za obnovitev čebelnjakov lahko 10 % čebeljih matic in rojev letno nadomesti s čebeljimi maticami in roji, ki niso vzrejeni ekološko, pod pogojem, da se namestijo v panje s satovjem ali satnicami, ki izvirajo iz enot z ekološko pridelavo.

Oddelek 2

Namestitev rejnih živali in živinorejske prakse

Člen 10

Pravila, ki veljajo za pogoje namestitve

1.   Izolacija, ogrevanje in prezračevanje zgradbe morajo zagotavljati, da se kroženje zraka, raven prahu, temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov vzdržujejo v mejah, ki niso škodljive za živali. Zgradba mora omogočati obilno naravno prezračevanje in dostop dnevne svetlobe.

2.   Na območjih, kjer podnebne razmere dopuščajo živalim bivanje na prostem, vhlevitev živali ni obvezna.

3.   Gostota živali v zgradbah mora omogočati udobje in dobro počutje živali ter izpolnjevati njihove specifične potrebe glede na njihovo vrsto, kar je zlasti odvisno od vrste, pasme in starosti živali. Upoštevati mora tudi vedenjske potrebe živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine ter spola živali. Gostota mora biti taka, da živalim zagotavlja dobro počutje, tako da jim nudi dovolj prostora, na katerem lahko stojijo v naravnem položaju, se uležejo, obračajo in se negujejo, se postavijo v vse naravne lege ter izvajajo vse naravne gibe, kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi.

4.   Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za različne vrste in kategorije živali so določene v Prilogi III.

Člen 11

Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za sesalce

1.   Tla v namestitvenem prostoru morajo biti gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je določena v Prilogi III, mora biti polna, to je, da ni izdelana iz mreže ali rešetk.

2.   Površina za ležanje/počitek mora biti udobna in suha ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini morajo biti polna in ne izdelana iz mreže. Prostor za počitek mora biti suh in obilno prekrit z materialom za nastilj. Nastilj mora vsebovati slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom iz Priloge I.

3.   Ne glede na člen 3(3) Direktive Sveta 91/629/EGS (10) je prepovedana namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej.

4.   Ne glede na člen 3(8) Direktive Sveta 91/630/EGS (11) je treba svinje rediti v skupini, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju dojenja.

5.   Pujski ne smejo biti na površinah brez nastilja ali v kletkah za pujske.

6.   Površine za prosto gibanje morajo prašičem dopuščati iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati.

Člen 12

Posebni pogoji namestitve in živinorejske prakse za perutnino

1.   Reja perutnine v kletkah ni dovoljena.

2.   Vodna perutnina mora imeti, kadar koli to dovoljujejo vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za to vrsto, in zahteve za dobro počutje.

3.   Objekti za vso perutnino morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)	vsaj ena tretjina talne površine mora biti polna, to je, da ni izdelana iz rešetk ali mreže in prekrita z nastiljem, kakor je slama, žagovina, pesek ali šota;

(b)	v objektu za nesnice mora biti na voljo dovolj velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja;

(c)	velikost in število gred morata biti sorazmerna z velikostjo skupine in velikostjo perutnine, kakor je določeno v Prilogi III;

(d)	imeti morajo vhodne/izhodne odprtine, ki ustrezajo velikosti perutnine, te pa morajo skupaj meriti vsaj 4 m na 100 m2 površine nastanitve, ki je perutnini na voljo;

(e)	v posameznem objektu za rejo perutnine ne sme biti več kakor: (i) 4 800 piščancev; (ii) 3 000 kokoši nesnic; (iii) 5 200 pegatk; (iv) 4 000 samic muškatnih ali pekinških rac ali 3 200 samcev muškatnih ali pekinških rac ali drugih vrst rac; (v) 2 500 kopunov, gosi ali puranov.

(f)	celotna uporabna površina objektov za rejo perutnine za pridobivanje mesa na posamezni pridelovalni enoti ne sme presegati 1 600 m2.

(g)	objekti za rejo perutnine morajo biti izdelani tako, da imajo vse ptice lahek dostop do površin na prostem.

4.   Naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne svetlobe.

5.   Da bi preprečili intenzivno rejo perutnine, se perutnina redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa mora biti počasi rastoče linije. Če izvajalec ne redi počasi rastoče linije perutnine, mora biti najnižja starost perutnine ob zakolu:

(a)	81 dni za piščance,

(b)	150 dni za kopune,

(c)	49 dni za pekinške race,

(d)	70 dni za samice muškatnih rac,

(e)	84 dni za samce muškatnih rac,

(f)	92 dni za race mlakarice,

(g)	94 dni za pegatke,

(h)	140 dni za purane in gosi za peko ter

(i)	100 dni za pure.

Pristojni organ določi merila za počasi rastoče linije ali sestavi seznam počasi rastočih linij in te podatke predloži izvajalcem, drugim državam članicam in Komisiji.

Člen 13

Posebne zahteve in pogoji namestitve v čebelarstvu

1.   Čebelnjaki morajo biti na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških pridelkov in/ali samoraslega rastlinstva in/ali pridelkov, obdelanih s postopki z majhnim vplivom na okolje, ki so ekvivalentni tistim iz člena 36 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (12) ali iz člena 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (13) in nimajo vpliva za ekološko čebelarstvo. Navedene zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja ali če so panji v obdobju mirovanja.

2.   Države članice lahko določijo regije ali območja, kjer čebelarstvo v skladu s pravili za ekološko pridelavo ni možno.

3.   Panji so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov.

4.   Vosek za izdelavo novih satnic mora izvirati iz enot z ekološko pridelavo.

5.   Brez poseganja v člen 25 se lahko v panjih uporabljajo samo naravni proizvodi, kakor so propolis, vosek in rastlinska olja.

6.   Med postopki točenja medu je prepovedana uporaba kemičnih sintetičnih repelentov.

7.   Pri točenju medu je prepovedano uporabljati satje, v katerem je čebelji zarod.

Člen 14

Dostop do površin na prostem

1.   Površine na prostem so lahko delno pokrite.

2.   Na podlagi člena 14(1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007 morajo imeti rastlinojede živali dostop do paše, kadar koli razmere to dovoljujejo.

3.   Kadar imajo rastlinojede živali dostop do paše v pašnem obdobju in kadar sistem zimske vhlevitve živalim dopušča prosto gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta.

4.   Ne glede na odstavek 2 morajo imeti biki, starejši od enega leta, dostop do paše ali površine za gibanje na prostem.

5.   Perutnina mora imeti dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja.

6.   Površine na prostem za perutnino morajo biti v glavnem poraščene z rastlinjem, imeti morajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in morajo živalim omogočati lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov in krmilnikov.

7.   Kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na podlagi zakonodaje Skupnosti zadržuje v prostorih, mora imeti stalen dostop do zadostne količine voluminozne krme in primernega materiala, da so njene etološke potrebe zadovoljene.

Člen 15

Obtežba

1.   Skupna obtežba z živalmi ne sme presegati mejne vrednosti 170 kg dušika na leto in hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kakor je navedeno v členu 3(2).

2.   Za določitev ustrezne otežbe, navedene zgoraj, pristojni organi držav članic določijo število živali, ki ustrezajo zgoraj navedeni mejni vrednosti, pri čemer se za smernico vzamejo številke, določene v Prilogi IV ali ustreznih nacionalnih določbah, sprejetih na podlagi Direktive 91/676/EGS.

Člen 16

Prepoved vzreje živali brez uporabe kmetijskega zemljišča

Vzreja živali brez uporabe kmetijskega zemljišča, pri kateri izvajalec ne upravlja kmetijskega zemljišča in/ali ni sklenil pisnega sporazuma z drugim izvajalcem v skladu s členom 3(3), je prepovedana.

Člen 17

Sočasna ekološka in neekološka reja živali

1.   Neekološko rejene živali so lahko na kmetijskem gospodarstvu pod pogojem, da se redijo v enotah, kjer so zgradbe in zemljišča jasno ločeni od enot, kjer pridelujejo v skladu s pravili za ekološko pridelavo, ter pod pogojem, da gre za drugo živalsko vrsto.

2.   Neekološko rejene živali so lahko vsako leto v omejenem časovnem obdobju pasejo na ekoloških pašnikih, pod pogojem, da te živali izvirajo iz sistema kmetovanja, kakor je določen v odstavku 3(b), ter pod pogojem, da ekološko rejene živali niso sočasno na tem pašniku.

3.   Ekološko rejene živali se lahko pasejo na skupni površini pod pogojem, da:

(a)	na tem zemljišču vsaj tri leta niso bili uporabljeni proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo;

(b)	vse neekološko rejene živali, ki uporabljajo zadevno zemljišče, izvirajo iz sistema kmetovanja, ki je ekvivalenten tistemu iz člena 36 Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali člena 22 Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(c)	za nobene proizvode živalskega izvora, pridobljene iz ekološko vzrejenih živali, ko uporabljajo to zemljišče, ne velja, da so iz ekološke pridelave, razen v primeru, da se lahko ustrezno dokaže, da so te živali pravilno ločene od neekološko rejenih živali.

4.   V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, v tem obdobju ne sme preseči 10 % skupnega letnega vnosa krme. Te številke se izračunavajo kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

5.   Izvajalci morajo hraniti dokazila o uporabi določb iz tega člena.

Člen 18

Ravnanje z živalmi

1.   V ekološkem kmetovanju se posegi, kakor so kupiranje repa z elastičnim obročkom pri ovcah, krajšanje mesnatega dela repa, brušenje zob, krajšanje kljuna in odstranjevanje rogov, ne smejo izvajati sistematično. Nekatere od teh posegov lahko pristojni organ odobri za vsak primer posebej zaradi varnosti ali zaradi izboljšanja zdravja, počutja ali higiene živali.

Vsakršno trpljenje živali je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero, tako da take posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih anestetikov in/ali analgetikov.

2.   Fizična kastracija je dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih običajnih postopkov pridelave, toda samo pod pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1.

3.   Pohabljenje, kakor je na primer striženje kril čebeljim maticam, je prepovedano.

4.   Natovarjanje in raztovarjanje živali se mora izvajati brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba kakršnih koli alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.

Oddelek 3

Krma

Člen 19

Krma z domačega kmetijskega gospodarstva ali z drugih ekoloških kmetijskih gospodarstev

1.   Vsaj 50 % krme za rastlinojede živali mora, razen v obdobju letnega sezonskega premika na podlagi člena 17(4), izvirati z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa mora biti krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi, predvsem s tistimi z istega območja.

2.   Ob koncu pridelovalne sezone je treba čebelam v panjih pustiti zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje.

3.   Hranjenje čebeljih družin je dovoljeno, če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer in se lahko izvaja samo v obdobju od zadnjega točenja medu do 15 dni pred začetkom naslednjega obdobja paše nektarja ali medene rose. Za hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelan sladkorni sirup ali ekološki sladkor.

Člen 20

Krma, ki izpolnjuje prehranske potrebe živali

1.   Prehrana mladičev sesalcev mora temeljiti na materinem mleku namesto na naravnem, in sicer najmanj tri mesece pri govedu (vključno z vrstama bivol in bizon) in kopitarjih, 45 dni pri ovcah in kozah ter 40 dni pri prašičih.

2.   Sistemi reje rastlinojedih živali morajo v najvišji možni meri temeljiti na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih rastlinojedih živali mora biti sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri živalih za prirejo mleka se lahko dovoli znižanje na 50 % za največ tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije.

3.   Pri prašičih in perutnini je dnevnim obrokom treba dodati voluminozno krmo, svežo ali posušeno krmo ali silažo.

4.   Živali je prepovedano rediti ali krmiti v razmerah, ki lahko povzročijo anemijo.

5.   Postopki pitanja morajo biti taki, da jih je v kateri koli fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je prepovedano.

Člen 21

Krma iz obdobja preusmeritve

1.   V povprečju lahko do 30 % količine krme vsebuje krmila iz obdobja preusmeritve. Če krmo iz obdobja preusmeritve pridelujejo v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 60 %.

2.   Do 20 % skupne povprečne količine krme za živali lahko izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega kmetijskega gospodarstva in v zadnjih petih letih niso bile del ekološke proizvodne enote tega kmetijskega gospodarstva. Če se uporabljajo krmila iz obdobja preusmeritve in krmila, pridobljena z zemljišč v prvem letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega možnega deleža iz odstavka 1.

3.   Številke iz odstavkov 1 in 2 se izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi rastlinskega izvora.

Člen 22

Proizvodi in snovi iz člena 14(1)(d)(iv) Uredbe (ES) št. 834/2007

1.   Neekološka posamična krmila rastlinskega in živalskega izvora se lahko v ekološki pridelavi uporablja v skladu z omejitvami iz člena 43 in le, če je uvrščena na seznam v Prilogi V ter izpolnjuje omejitve iz te priloge.

2.   Ekološka posamična krmila živalskega izvora in posamična krmila mineralnega izvora se lahko uporabljata v ekološki pridelavi le, če sta uvrščeni na seznam v Prilogi V ter izpolnjujeta omejitve iz te priloge.

3.   Proizvodi in stranski proizvodi iz ribištva se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi le, če so uvrščeni na seznam v Prilogi V ter izpolnjujejo omejitve iz te priloge.

4.   Krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki se lahko v ekološki pridelavi uporabljajo le, če so uvrščeni na seznam v Prilogi VI ter izpolnjujejo omejitve iz te priloge.

Oddelek 4

Preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje

Člen 23

Preprečevanje bolezni

1.   Brez poseganja v člen 24(3) je preventivna uporaba kemično sintetiziranih alopatskih veterinarskih zdravil ali antibiotikov prepovedana.

2.   Prepovedana je uporaba snovi za pospeševanje rasti ali prireje (vključno z antibiotiki, kokcidostatiki in drugimi umetnimi pripomočki za spodbujanje rasti) ter uporaba hormonov ali podobnih snovi za kontrolo razmnoževanja ali za druge namene (na primer za indukcijo ali sinhronizacijo estrusa).

3.   Kadar živali izvirajo iz neekoloških enot, je treba glede na lokalne razmere sprejeti posebne ukrepe, kakor so presejalni testi in karantena.

4.   Zgradbe, ograde, oprema in pripomočki morajo biti primerno očiščeni in razkuženi, da se preprečita navzkrižno okuženje ter razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebke, urin in nezaužito ali raztreseno/razlito hrano je treba odstranjevati tako pogosto, da se kar najbolj zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci.

Za namen člena 14(1)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007 se lahko za čiščenje in razkuževanje zgradb, napeljave in pripomočkov za živali uporabljajo samo proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi VII. Sredstva za zatiranje glodavcev (ki se uporabljajo samo v pasteh) in proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II, se lahko uporabljajo za odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih, kjer se zadržujejo rejne živali.

5.   Pred vsakim novim turnusom reje perutnine je treba izprazniti objekte, v kateri so živali. V tem času je treba objekte in opremo očistiti in razkužiti. Po zaključku vsakega turnusa reje perutnine je treba izpuste pustiti prazne, da se rastlinje lahko obraste. Države članice določijo obdobje, ko morajo biti izpusti prazni. Izvajalci morajo hraniti dokazila o upoštevanju tega obdobja. Te zahteve se ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih in se ves dan giblje na prostem.

Člen 24

Veterinarsko zdravljenje

1.   Če živali kljub preventivnim ukrepom za zagotavljanje zdravstvenega varstva živali, določenim v členu 14(1)(e)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, zbolijo ali se poškodujejo, jih je treba takoj začeti zdraviti in jih po potrebi osamiti v ustreznih prostorih.

2.   Fitoterapevtski in homeopatski izdelki ter elementi v sledovih ter proizvodi, uvrščeni na seznam v delu 3 Priloge V in delu 1.1 Priloge VI, imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki, pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno.

3.   Če uporaba ukrepov iz odstavkov 1 in 2 ni učinkovita pri zdravljenju bolezni ali poškodbe in je zdravljenje nujno potrebno za preprečitev trpljenja ali izčrpanosti živali, se lahko na odgovornost veterinarja uporabijo kemično sintetizirana alopatska veterinarska zdravila ali antibiotiki.

4.   Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri vrste zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, se zadevne domače rejne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne smejo prodajati kot ekološki proizvodi in je treba te živali vključiti v obdobja preusmeritve, določena v členu 38(1).

Za izvajalca nadzora ali nadzorni organ je treba hraniti dokazila o pojavu takih okoliščin.

5.   Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe mora biti za ekološka predelana živila iz teh živali dvakrat tako dolgo, kot je zakonsko določeno obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES oziroma 48 ur v primerih, ko to obdobje ni določeno.

Člen 25

Posebna pravila za preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu

1.   Za zaščito okvirjev, panjev in satja, zlasti pred škodljivci, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev (uporabljajo se lahko samo v pasteh) in ustrezni proizvodi, uvrščeni na seznam v Prilogi II.

2.   Mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na primer čiščenje pod paro ali z neposrednim plamenom, je dovoljena.

3.   Postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen le, če se na ta način obvlada okužba z Varroa destructor.

4.   Če kljub navedenim preventivnim ukrepom čebelje družine zbolijo ali se okužijo, jih je treba takoj zdraviti in jih po potrebi premestiti v čebelnjake za osamitev.

5.   V ekološkem čebelarstvu se veterinarska zdravila lahko uporabljajo, če je ustrezna uporaba v državi članici dovoljena v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti ali nacionalnimi predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti.

6.   Ob okužbi z Varroa destructor se lahko uporabijo mravljična kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra.

7.   Če se za zdravljenje uporabljajo kemično sintetizirana alopatska zdravila, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v izolirane čebelnjake in ves vosek zamenja z voskom iz ekološke pridelave. Te družine se nato vključi v enoletno obdobje preusmeritve, določeno v členu 38(3).

8.   Zahteve iz odstavka 7 se ne uporabljajo za proizvode iz odstavka 6.

POGLAVJE 3

Predelani proizvodi

Člen 26

Pravila za pridelavo predelane krme in hrane

1.   Dodatki, predelovalni pripomočki in druge snovi ter sestavine, ki se uporabljajo pri predelavi hrane ali krme, in vsi postopki predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer dimljenje, morajo biti v skladu z načeli dobre proizvodne prakse.

2.   Predelovalci krme ali hrane na podlagi sistematičnega določanja odločilnih korakov v predelavi vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke.

3.   Z uporabo postopkov iz odstavka 2 se v vsakem trenutku zagotovi, da predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo.

4.   Izvajalci morajo izpolnjevati zahteve postopkov in izvajati postopke iz odstavka 2. Zlasti morajo:

(a)	sprejeti previdnostne ukrepe, da preprečijo okužbo z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi;

(b)	izvajati primerne čistilne ukrepe, nadzorovati njihovo učinkovitost in zabeležiti te postopke;

(c)	zagotoviti, da se neekološki proizvodi ne dajo v promet z oznako o postopku ekološke pridelave.

5.   Kadar so v zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki proizvodi, mora izvajalec poleg določb iz odstavkov 2 in 4:

(a)	neprekinjeno izvajati delovne postopke, dokler se ne opravi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na neekoloških proizvodih;

(b)	shranjevati ekološke proizvode pred in po postopkih prostorsko ali časovno ločeno od neekoloških proizvodov;

(c)	voditi in posodabljati evidenco o vseh postopkih predelave in predelanih količinah ter o njih obveščati nadzorni organ ali izvajalca nadzora;

(d)	sprejeti potrebne ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo z neekološkimi proizvodi;

(e)	izvajati postopke na ekoloških proizvodih šele po primernem čiščenju proizvodne opreme.

Člen 27

Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane

1.   Za namen člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 se razen vina pri predelavi ekološke hrane lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

(a)	snovi, uvrščene na seznam v Prilogi VIII te uredbe;

(b)	vsi pripravki iz mikroorganizmov in encimov, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane;

(c)	snovi in proizvodi, opredeljeni v členu 1(2)(b)(i) in 1(2)(c) Direktive Sveta 88/388/EGS (14), označeni kot naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s členom 9(1)(d) in (2) navedene direktive;

(d)	barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin na podlagi člena 2(8) oziroma člena 2(9) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES (15);

(e)	pitna voda in sol (z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja pri predelavi živil;

(f)	minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila so dovoljeni samo, kadar je njihova uporaba v živilih, katerih sestavni del so, zakonsko predpisana.

2.   Za namen izračuna iz člena 23(4)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007 se

(a)	aditivi za živila, uvrščeni na seznam v Prilogi VIII in označeni z zvezdico v stolpcu šifre aditiva, veljajo za sestavine kmetijskega izvora;

(b)	pripravki in snovi iz odstavka 1(b), (c), (d), (e) in (f) tega člena ter snovi, ki v stolpcu šifre aditiva niso označene z zvezdico, ne veljajo za sestavine kmetijskega izvora.

3.   Pred 31. decembrom 2010 bo ponovno preučena uporaba naslednjih snovi, uvrščenih na seznam v Prilogi VIII:

(a)	natrijev nitrit in kalijev nitrat iz oddelka A, in sicer glede odstranitve s seznama;

(b)	žveplov dioksid in kalijev metabisulfit iz oddelka A;

(c)	klorovodikova kislina iz oddelka B za predelavo sirov gouda, edam, maasdammer, boerenkaas, friese in leidse nagelkaas.

Pri ponovni preučitvi iz točke (a) bodo upoštevana prizadevanja držav članic, da najdejo varno alternativo za nitrite/nitrate in za ekološke predelovalce/proizvajalce mesa vzpostavijo izobraževalne programe na področju alternativnih postopkov predelave in higiene.

Člen 28

Uporaba nekaterih neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora pri predelavi hrane

Neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, ki so uvrščene na seznam v Prilogi IX te uredbe, se za namen člena 19(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 lahko uporabljajo pri predelavi ekološke hrane.

Člen 29

Odobritev neekološko pridelanih sestavin hrane kmetijskega izvora s strani držav članic

1.   Kadar sestavina kmetijskega izvora ni uvrščena na seznam iz Priloge IX k tej uredbi, se lahko uporablja samo pod naslednjimi pogoji:

(a)	izvajalec je pristojni organ države članice obvestil o vseh potrebnih dokazih, da se zadevna sestavina v skladu s pravili za ekološko pridelavo v Skupnosti ne prideluje v zadostni količini ali se ne more uvoziti iz tretjih držav;

(b)	pristojni organ države članice začasno dovoli uporabo za obdobje največ 12 mesecev, potem ko preveri, da je izvajalec vzpostavil potrebne stike z dobavitelji v Skupnosti in se tako prepričal o tem, da zadevne sestavine, ki izpolnjujejo potrebne zahteve glede kakovosti, niso na voljo;

(c)	ni bila sprejeta odločitev na podlagi določb iz odstavkov 3 ali 4, da se izdano dovoljenje za zadevno sestavino odvzame.

Država članica lahko dovoljenje iz točke (b) podaljša največ trikrat, in sicer vsakič za 12 mesecev.

2.   Kadar se dodeli dovoljenje iz odstavka 1, država članica ostalim državam članicam in Komisiji nemudoma posreduje naslednje podatke:

(a)	datum dovoljenja in v primeru podaljšanja datum prve izdaje dovoljenja;

(b)	ime, naslov, telefonsko številko in po potrebi številko telefaksa ter elektronski naslov imetnika dovoljenja; ime in naslov kontaktne točke organa, ki je izdalo dovoljenje;

(c)	ime in po potrebi natančen opis in zahteve glede kakovosti zadevne sestavine kmetijskega izvora;

(d)	vrsto proizvodov, za pripravo katerih je potrebna sestavina, za katero se prosi za dovoljenje;

(e)	potrebne količine in upravičenost teh količin;

(f)	razloge za pomanjkanje in pričakovano obdobje pomanjkanja;

(g)	datum, na katerega je država članica poslala to uradno obvestilo drugim državam članicam in Komisiji. Komisija in/ali države članice lahko te podatke javno objavijo.

3.   Če podatki, ki jih predloži katera koli država članica Komisiji in državi članici, ki je izdala dovoljenje, pokažejo, da so zaloge na voljo med obdobjem pomanjkanja, država članica preuči odvzem dovoljenja ali skrajša njegovo predvideno obdobje veljavnosti in obvesti Komisijo in ostale države članice o sprejetih ukrepih v 15 delovnih dneh po datumu prejema podatkov.

4.   Na zahtevo države članice ali pobudo Komisije se zadeva predloži v preučitev odboru iz člena 37 Uredbe (ES) št. 834/2007. V skladu s postopki, določenimi v odstavku 2 navedenega člena, se lahko odloči, da se odobreno dovoljenje umakne ali se spremeni njegovo obdobje veljavnosti ali se zadevna sestavina, kadar je to primerno, vključi v Prilogo IX k tej uredbi.

5.   Pri podaljšanju dovoljenja iz drugega pododstavka odstavka 1 se uporabljajo postopki iz odstavkov 2 in 3.

POGLAVJE 4

Zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje proizvodov

Člen 30

Zbiranje proizvodov in prevoz do pripravljalnih enot

Izvajalci lahko sočasno zbirajo ekološke in neekološke proizvode, če so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave z neekološkimi proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov. Izvajalec hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, obsegom ter datumom in časom sprejema izdelkov, tako da so vedno na voljo nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora.

Člen 31

Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim izvajalcem ali v druge enote

1.   Izvajalci morajo zagotoviti, da se lahko ekološki izdelki prepeljejo v druge enote, vključno s trgovci na debelo in drobno, samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako, da ni mogoča zamenjava vsebine brez manipulacije ali poškodbe zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri je navedeno, brez poseganja v katere koli druge oznake, ki jih zahteva zakonodaja:

(a)	ime in naslov izvajalca in, kadar je to druga oseba, lastnika ali prodajalca proizvoda;

(b)	ime proizvoda ali opis posamičnih krmil, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave;

(c)	ime in/ali šifro izvajalca nadzora ali nadzornega organa, ki izvaja nadzor nad izvajalcem; in

(d)	kadar je primerno, identifikacijsko oznako serije v skladu s sistemom označevanja, odobrenim na nacionalni ravni ali dogovorjenim z izvajalcem nadzora ali nadzornim organom, ki omogoča povezavo pošiljke z evidenco iz člena 66.

Informacije iz točk (a) do (d) prvega pododstavka se lahko predložijo tudi na spremnem dokumentu, če je mogoče tak dokument nepreklicno povezati z embalažo, posodo ali prevoznim sredstvom izdelka. Ta spremni dokument mora vsebovati informacije o dobavitelju in/ali prevozniku.

2.   Embalaže, posod ali vozil ni treba zapreti, kadar:

(a)	gre za neposreden prevoz med izvajalcem in drugim izvajalcem, ki sta vključena v nadzorni sistem ekološke pridelave, in

(b)	proizvode spremlja dokument z informacijami, zahtevanimi v odstavku 1, ter

(c)	odpošiljatelj in prejemnik hranita dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predložita ustreznemu izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu.

Člen 32

Posebna pravila za prevoz krme v druge proizvodne/pripravljalne enote ali skladiščne prostore

Poleg izpolnjevanja določb iz člena 31 morajo izvajalci med prevozom krme v druge proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore zagotoviti, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	med prevozom morajo biti ekološko pridelana krma, krma v preusmeritvi in neekološko pridelana krma učinkovito fizično ločene;

(b)

vozila in/ali posode, uporabljeni za prevoz neekoloških proizvodov, se lahko uporabljajo za prevoz ekoloških proizvodov, če: (i) so bili pred začetkom prevoza ekoloških izdelkov izvedeni primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena; izvajalci morajo te postopke zabeležiti; (ii) so izvedeni vsi ustrezni ukrepi glede na tveganje, ocenjeno v skladu s členom 88(3), in izvajalci po potrebi zagotovijo, da neekološki proizvodi ne morejo biti dani v promet z oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave; (iii) izvajalec hrani dokazila o takem prevozu in jih na zahtevo predloži izvajalcu nadzora ali nadzornemu organu;

(c)	končni izdelki ekološko pridelane krme se prevažajo fizično ali časovno ločeno od drugih končnih izdelkov;

(d)	med prevozom je treba zabeležiti količino izdelkov na začetku in vsako posamezno količino, dostavljeno v dobavnem krogu.

Člen 33

Prevzem proizvodov iz drugih enot in od drugih izvajalcev

Ob prevzemu ekološkega izdelka morajo izvajalci preveriti zapiralo embalaže ali posode, kjer je to potrebno, in prisotnost oznak iz člena 31.

Izvajalci morajo informacije na etiketi iz člena 31 navzkrižno preveriti glede na informacije v spremnih dokumentih. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66.

Člen 34

Posebna pravila za prevzem izdelkov iz tretjih držav

Ekološki izdelki se uvozijo iz tretjih držav v ustrezni embalaži ali posodah, zaprtih tako, da se prepreči zamenjava vsebine, in opremljenih z oznako izvoznika ter vsemi drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije s certifikatom o kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav.

Ob prevzemu ekološkega izdelka, uvoženega iz tretje države, prvi prejemnik preveri zaprtje embalaže ali posode in pri izdelkih, uvoženih na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 834/2007, ujemanje vsebine pošiljke s certifikatom iz uredbe. Rezultati tega preverjanja morajo biti izrecno navedeni v dokumentarni evidenci iz člena 66 te uredbe.

Člen 35

Skladiščenje proizvodov

1.   Območja za skladiščenje proizvodov je treba upravljati na tak način, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči kakršno koli mešanje s proizvodi in/ali snovmi, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo, ali kontaminacija z njimi. Ekološki proizvodi morajo biti vedno jasno prepoznavni.

2.   V enotah za ekološko pridelavo rastlin in vzrejo živali je prepovedano skladiščenje kmetijskih surovin, razen tistih, ki so dovoljene s to uredbo.

3.   Na kmetijskih gospodarstvih je dovoljeno shranjevanje alopatskih veterinarskih zdravil in antibiotikov, če jih je predpisal veterinar za zdravljenje, navedeno v členu 14(1)(e)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007, če se shranjujejo na nadzorovani lokaciji in če se vpišejo v evidence rejnih živali iz člena 76 te uredbe.

4.   Če se izvajalci ukvarjajo z neekološkimi in ekološkimi proizvodi, pri čemer ekološke proizvode shranjujejo v skladiščnih prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, morajo:

(a)	ekološke proizvode hraniti ločeno od ostalih kmetijskih proizvodov in/ali živil;

(b)	sprejeti vse ukrepe, da se zagotovi identifikacija pošiljk in prepreči mešanje ali zamenjava z neekološkimi proizvodi;

(c)	pred skladiščenjem ekoloških izdelkov izvesti primerne čistilne ukrepe, katerih učinkovitost je bila preverjena; izvajalci morajo te postopke zabeležiti.

POGLAVJE 5

Pravila za preusmeritev

Člen 36

Rastline in proizvodi rastlinskega izvora

1.   Da lahko rastline in proizvodi rastlinskega izvora veljajo za ekološke, je bilo treba na zemljiščih v obdobju preusmeritve najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travišča ali trajnih krmnih rastlin, vsaj dve leti, preden se začnejo uporabljati kot ekološko pridelana krma, ali v primeru trajnih kultur, ki niso travišče, vsaj tri leta pred prvo žetvijo ekoloških izdelkov, uporabljati pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 12 Uredbe (ES) št. 834/2007 in poglavja 1 te uredbe ter po potrebi pravila pridelave za izjemne primere iz poglavja 6 te uredbe.

2.   Pristojni organ se lahko odloči, da kot del obdobja preusmeritve retroaktivno prizna katero koli predhodno obdobje, v katerem:

(a)	so za zemljišča veljali pogoji, določeni v programu, ki se je izvajal v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/99, Uredbo (ES) št. 1698/2005 ali v drugem uradnem programu, če zadevni ukrepi zagotavljajo, da se proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, niso uporabljali na teh zemljiščih; ali

(b)	so bila zemljišča naravna ali kmetijska območja, ki niso bila obdelana s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

Obdobje iz točke (b) prvega pododstavka lahko retroaktivno velja za del obdobja preusmeritve le, če se pristojnemu organu predložijo zadostni dokazi, na podlagi katerih se ta prepriča, da so bili pogoji izpolnjeni vsaj tri leta.

3.   Pristojni organ se lahko v nekaterih primerih, ko je bilo zemljišče kontaminirano s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, odloči, da podaljša obdobje preusmeritve iz odstavka 1.

4.   Če gre za zemljišča, ki so že preusmerjena ali postopek preusmeritve v ekološko kmetovanje še traja in se obdelujejo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, lahko država članica v naslednjih dveh primerih skrajša obdobje preusmeritve iz odstavka 1:

(a)	za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru obveznih ukrepov za nadziranje bolezni ali zatiranje škodljivcev, ki jih uvede pristojni organ države članice;

(b)	za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države članice.

V primerih iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

(a)	proces razgradnje zadevnega proizvoda mora zagotoviti, da ostane ob koncu obdobja preusmeritve v tleh oziroma, če gre za rastline trajnice, v rastlini, zanemarljiva raven ostankov;

(b)	letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem na postopke ekološke pridelave.

Zadevna država članica mora druge države članice in Komisijo obvestiti o svoji odločitvi o uvedbi obveznih ukrepov.

Člen 37

Posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo

1.   Pravila za preusmeritev iz člena 36 te uredbe se uporabljajo za celotno površino enote, na kateri se prideluje krma za živali.

2.   Ne glede na določbe iz odstavka 1 se lahko obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto. Lahko se skrajša na šest mesecev, kadar se zadevno zemljišče v zadnjem letu ni obdelovalo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

Člen 38

Živali in proizvodi živalskega izvora

1.   Če se na kmetijsko gospodarstvo v skladu s členom 14(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 834/2007, členom 9 in/ali členom 42 te uredbe privedejo živali, ki niso bile ekološko vzrejene, in če naj bi se proizvodi živalskega izvora prodajali kot ekološki, je treba pravila za pridelavo iz členov 9, 10, 11 in 14 Uredbe (ES) št. 834/2007 ter poglavja 2 naslova II in, kjer je primerno, člena 42 te uredbe uporabljati vsaj:

(a)	12 mesecev v primeru kopitarjev in goveda, vključno z vrstami bubalus in bizon, za prirejo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja;

(b)	šest mesecev v primeru malih prežvekovalcev in prašičev ter živali za prirejo mleka;

(c)	10 tednov za perutnino za prirejo mesa, ki se uhlevi pred starostjo treh dni;

(d)	šest tednov v primeru perutnine za prirejo jajc.

2.   Če na začetku obdobja preusmeritve v skladu s členom 14(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 834/2007 na kmetijskem gospodarstvu bivajo neekološko vzrejene živali, veljajo njihovi proizvodi za ekološke, če zajema preusmeritev celotno proizvodno enoto, vključno z živalmi, pašniki in/ali vsemi zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali. Skupno obdobje preusmeritve za obstoječe živali in njihove mladiče, pašnike in/ali vsa zemljišča, ki se uporabljajo za krmo živali, se lahko skrajša na 24 mesecev, če se živali krmijo predvsem s proizvodi iz proizvodne enote.

3.   Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z oznako, ki se sklicuje na ekološke postopke pridelave, če so se pravila za ekološko pridelavo uporabljala vsaj eno leto.

4.   Ob uporabi člena 9(5) te uredbe se obdobje preusmeritve za čebelnjake ne uporablja.

5.   V obdobju preusmeritve je treba čebelji vosek nadomestiti z ekološkim čebeljim voskom.

POGLAVJE 6

Pravila pridelave za izjemne primere

Oddelek 1

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s podnebnimi, geografskimi ali strukturnimi težavami na podlagi člena 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 39

Privezovanje živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko pristojni organi dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov v skladu s členom 14(2) in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.

Člen 40

Vzporedna pridelava

1.   Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec na istem območju vodi ekološke in neekološke pridelovalne enote:

(a)

pri pridelavi trajnih rastlin, ki jih je treba gojiti vsaj tri leta, kjer je sorte težko razlikovati, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji: (i) da je zadevna pridelava del načrta preusmeritve, kateri se proizvajalec zaveže in ki omogoča začetek preusmerjanja zadnjega dela zadevnega območja v ekološko pridelavo v najkrajšem možnem obdobju, ki v nobenem primeru ne sme biti daljše od pet let; (ii) da se sprejmejo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo stalno ločevanje proizvodov, pridelanih na posameznih zadevnih enotah; (iii) da je nadzorni organ ali izvajalec nadzora obveščen o spravilu vsakega zadevnega proizvoda vsaj 48 ur vnaprej; (iv) da izvajalec po končanem spravilu nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvesti o natančni količini, spravljeni na zadevnih enotah, in ukrepih, ki jih je uporabil za ločevanje izdelkov; (v) da načrt preusmeritve in nadzorne ukrepe iz poglavja 1 in 2 naslova IV odobri pristojni organ. To odobritev mora potrditi vsako leto po začetku načrta preusmerjanja;

(b)	pri območjih, namenjenih za kmetijske raziskave ali formalno izobraževanje, za katere so se dogovorili pristojni organi držav članic, če so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii), (iii), (iv) ter ustreznega dela točke (v);

(c)	pri proizvodnji semen, vegetativnega razmnoževalnega materiala in sadik, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz točke (a)(ii), (iii), (iv) ter ustreznega dela točke (v);

(d)	pri travišču, ki se uporablja izključno za pašo.

2.   Pristojni organ lahko kmetijskim gospodarstvom, ki izvajajo kmetijske raziskave ali formalno izobraževanje, odobri ekološko in neekološko rejo živali iste vrste, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	izvedejo se ustrezni ukrepi, o katerih je bil nadzorni organ ali izvajalec nadzora vnaprej obveščen in s katerimi se zagotovi stalno ločevanje med živalmi, proizvodi živalskega izvora, gnojem in krmo med posameznimi enotami;

(b)	izvajalec nadzorni organ ali izvajalca nadzora vnaprej obvesti o vsaki dobavi ali prodaji živali ali proizvodov živalskega izvora;

(c)	izvajalec nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvesti o natančnih količinah, pridelanih na enotah, skupaj z vsemi značilnostmi, ki omogočajo identifikacijo izdelkov, in potrdi, da je uporabil ukrepe za ločevanje izdelkov.

Člen 41

Vodenje čebelarskih enot za opraševanje

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007, lahko izvajalec zaradi opraševanj na istem kmetijskem gospodarstvu vodi ekološke in neekološke čebelarske enote, pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve pravil za ekološko pridelavo, razen določb glede izbire lokacije za čebelnjake. V tem primeru se izdelek ne sme prodajati kot ekološki proizvod.

Izvajalci morajo hraniti dokazila o uporabi te določbe.

Oddelek 2

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana z nerazpoložljivostjo ekoloških kmetijskih surovin na podlagi člena 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 42

Uporaba neekološko vzrejenih živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 in na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa, se uporabljata naslednji določbi:

(a)	ko se jata sestavlja prvič, obnavlja ali ponovno sestavlja in ni na voljo dovolj ekološko vzrejene perutnine, se lahko v enoto za ekološko rejo perutnine pripelje neekološko vzrejena perutnina pod pogojem, da kokoši za prirejo jajc in perutnina za prirejo mesa niso starejše od treh dni;

(b)	če ni na voljo ekološko vzrejenih kokoši in pod pogojem, da so izpolnjene ustrezne določbe iz oddelkov 3 in 4 poglavja 2, se lahko do 31. decembra 2011 v enoto za ekološko rejo živali pripeljejo neekološko vzrejene kokoši za prirejo jajc, ki niso starejše od 18 tednov.

Člen 43

Uporaba neekološke krme kmetijskega izvora

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, je dovoljena uporaba omejenega deleža neekološke krme rastlinskega in živalskega izvora, če kmetje ne morejo dobiti krme izključno iz ekološke pridelave. Najvišji odstotek neekološke krme, dovoljene za obdobje 12 mesecev, je za vrste, ki niso rastlinojede:

(a)	10 % v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009;

(b)	5 % v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2011.

Te številke se izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. Najvišji dovoljeni odstotek neekološke krme v dnevnem obroku, izračunan kot odstotek suhe snovi, je 25 %.

Izvajalec mora hraniti dokazila o potrebi za uporabo te določbe.

Člen 44

Uporaba neekološkega čebeljega voska

Če gre za nove obrate ali v obdobju preusmeritve, se lahko neekološki čebelji vosek uporablja samo,

(a)	kadar ekološko pridobljeni čebelji vosek ni na voljo na trgu;

(b)	kadar dokazano ni kontaminiran s snovmi, ki niso odobrene za ekološko pridelavo; in

(c)	pod pogojem, da izvira iz obnožnine.

Člen 45

Uporaba semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki niso pridelani s postopkom ekološke pridelave

1.   Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007,

(a)	se lahko uporabljajo semena in vegetativni razmnoževalni material iz proizvodne enote, ki je v fazi preusmeritve na ekološko pridelavo;

(b)	če se točka (a) ne uporablja, lahko države članice odobrijo uporabo neekoloških semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, če ekološka niso na voljo. Za uporabo neekoloških semen in semenskega krompirja pa se uporabljajo naslednji odstavki od 2 do 9.

2.   Neekološka semena in semenski krompir se lahko uporabljajo pod pogojem, da niso obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so dovoljena za obdelavo semen na podlagi člena 5(1), razen če v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (16) pristojni organ države članice predpiše kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte dane vrste na območju, kjer se semena ali semenski krompir uporabljajo.

3.   Vrste, pri katerih se ugotovi, da je ekološko pridelano seme ali semenski krompir na voljo v zadostnih količinah in za ustrezno število sort v vseh delih Skupnosti, se navedejo v Prilogi X.

Vrste, navedene v Prilogi X, niso upravičene do dovoljenja na podlagi odstavka 1(b), razen če tako dovoljenje upravičuje eden od namenov iz odstavka 5(d).

4.   Države članice lahko za izdajo dovoljenj iz odstavka 1(b) pooblastijo drugo javno upravo pod svojim nadzorom ali nadzorne organe ali izvajalce nadzora iz člena 27 Uredbe (ES) št. 834/2007.

5.   Dovoljenje za uporabo semena ali semenskega krompirja, ki ni pridelano s postopkom ekološke pridelave, se lahko izda le v naslednjih primerih:

(a)	če nobena sorta vrste, ki jo želi pridobiti uporabnik, ni registrirana v podatkovni zbirki iz člena 48;

(b)	če noben dobavitelj, to je izvajalec, ki prodaja semena ali semenski krompir drugim izvajalcem, ne more dobaviti semena ali semenskega krompirja pred setvijo ali sajenjem v primerih, ko je uporabnik pravočasno naročil seme ali semenski krompir;

(c)	če sorta, ki jo želi uporabnik, ni registrirana v podatkovni zbirki iz člena 48, in uporabnik lahko dokaže, da nobena od ostalih registriranih sort iste vrste ni ustrezna in da je dovoljenje zato pomembno za njegovo pridelavo;

(d)	če je upravičeno za uporabo v znanosti, testiranje majhnega obsega v poljskih poskusih ali za namen ohranjanja sort in se s tem strinja pristojni organ države članice.

6.   Dovoljenje se izda pred setvijo posevka.

7.   Dovoljenje se izda le posameznim uporabnikom za eno rastno dobo naenkrat, organ ali izvajalec, odgovoren za dovoljenja, pa mora zabeležiti količino odobrenega semena ali semenskega krompirja.

8.   Z odstopanjem od odstavka 7 lahko pristojni organ države članice vsem uporabnikom izda splošno dovoljenje:

(a)	za določeno vrsto, če in kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 5(a);

(b)	za določeno sorto, če in kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 5(c).

Dovoljenja iz prvega pododstavka morajo biti v podatkovni zbirki iz člena 48 jasno označena.

9.   Dovoljenje se lahko izda samo v obdobju, za katero je podatkovna zbirka posodobljena v skladu s členom 49(3).

Oddelek 3

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s posebnimi težavami z upravljanjem ekološke vzreje živali na podlagi člena 22(2)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 46

Posebne težave, povezane z upravljanjem ekološke vzreje živali

Zadnja faza pitanja odraslega goveda za prirejo mesa lahko poteka v zaprtih prostorih, pod pogojem, da takšno obdobje ni daljše od ene petine življenjske dobe živali, v vsakem primeru pa najdlje tri mesece.

Oddelek 4

Pravila pridelave za izjemne primere, povezana s katastrofalnimi razmerami iz člena 22(2)(f) Uredbe (ES) št. 834/2007

Člen 47

Katastrofalne razmere

Pristojni organ lahko začasno odobri:

(a)	obnovitev ali ponovno oblikovanje črede ali jate z neekološko vzrejenimi živalmi v primeru visoke smrtnosti živali iz zdravstvenih razlogov ali zaradi katastrofalnih razmer, če ni na voljo ekološko vzrejenih živali;

(b)	obnovitev čebelnjakov z neekološkimi čebelami v primeru visoke smrtnosti čebel iz zdravstvenih razlogov ali zaradi katastrofalnih razmer, če ni na voljo ekoloških čebelnjakov;

(c)	uporabo neekološke krme za omejeno obdobje in za točno določeno območje za posamezne izvajalce, če pride do izgube pri pridelavi krme ali če se uvedejo omejitve, zlasti zaradi izjemnih vremenskih razmer, izbruhov nalezljivih bolezni, onesnaženja s strupenimi snovmi ali kot posledica požarov;

(d)	hranjenje čebel z ekološko pridelanim medom, sladkorjem ali sladkornim sirupom v primeru dolgotrajnih izjemnih vremenskih razmer ali zaradi katastrofalnih razmer, ki ovirajo pridelavo nektarja ali medene rose.

Pod pogojem, da to odobri pristojni organ, morajo posamezni izvajalci hraniti dokazila o uporabi navedenih izjem. Države članice morajo obvestiti druge države članice in Komisijo o izjemah, ki so jih odobrile na podlagi točke (c) prvega pododstavka v roku enega meseca po odobritvi.

POGLAVJE 7

Podatkovna zbirka semen

Člen 48

Podatkovna zbirka

1.   Vsaka država članica mora zagotoviti vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke sort, za katere je na njenem ozemlju na voljo seme ali semenski krompir, pridelan s postopkom ekološke pridelave.

2.   Podatkovno zbirko upravlja pristojni organ države članice ali organ ali izvajalec, ki ju država članica imenuje v ta namen, v nadaljevanju „upravljavec podatkovne zbirke“. Države članice lahko tudi imenujejo organ ali zasebnega izvajalca v drugi državi.

3.   Vsaka država članica mora Komisijo in druge države članice obvestiti o organu ali zasebnem izvajalcu, ki ga imenuje za upravljanje podatkovne zbirke.

Člen 49

Vpis v podatkovno zbirko

1.   Sorte, za katere je na voljo seme ali semenski krompir, pridelan s postopkom ekološke pridelave, se na zahtevo dobavitelja vpišejo v podatkovno zbirko iz člena 48.

2.   Vsaka sorta, ki ni vpisana v podatkovni zbirki, velja za nedosegljivo glede na člen 45(5).

3.   Vsaka država članica se odloči, v katerem delu leta je treba podatkovno zbirko redno posodabljati za vsako vrsto ali skupino vrst, gojenih na njenem ozemlju. Podatkovna zbirka mora vsebovati podatke o tej odločitvi.

Člen 50

Pogoji za vpis

1.   Za vpis mora dobavitelj:

(a)	dokazati, da je on ali zadnji izvajalec, v primerih, ko dobavitelj posluje le s predhodno pakiranim semenom ali semenskim krompirjem, vključen v nadzorni sistem iz člena 27 Uredbe (ES) št. 834/2007;

(b)	dokazati, da sta seme ali semenski krompir, ki se dajeta na trg, skladna s splošnimi zahtevami, ki se uporabljajo za seme in semenski krompir;

(c)	dati na voljo vse podatke, zahtevane na podlagi člena 51 te uredbe, in te podatke posodabljati na zahtevo upravljavca podatkovne zbirke ali kadar koli je posodobitev potrebna za zagotavljanje zanesljivosti podatkov.

2.   Upravljavec podatkovne zbirke lahko z odobritvijo pristojnega organa države članice zavrne prošnjo dobavitelja za vpis ali izbriše že sprejet vpis, če dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Člen 51

Podatki za vpis

1.   Podatkovna zbirka iz člena 48 mora za vsako vpisano sorto in vsakega dobavitelja vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)	znanstveno ime vrste in poimenovanje sorte;

(b)	ime in podatke dobavitelja ali njegovega zastopnika;

(c)	območje, kamor lahko dobavitelj uporabniku dobavi seme ali semenski krompir v običajnem času, ki je potreben za dobavo;

(d)	državo ali regijo, v kateri je sorta preizkušena in potrjena za namen splošnega kataloga sort poljščin in zelenjadnic, kakor je navedeno v direktivah Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin (17) in 2002/55/ES o trženju semena zelenjadnic (18);

(e)	datum, ko bo seme in semenski krompir na voljo;

(f)	ime in/ali šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora, odgovornega za nadzor izvajalca, kakor določa člen 27 Uredbe (ES) št. 834/2007.

2.   Dobavitelj takoj obvesti upravljavca podatkovne zbirke, če katera koli vpisana sorta ni več na voljo. Spremembe se zapišejo v podatkovno zbirko.

3.   Poleg podatkov, določenih v odstavku 1, mora podatkovna zbirka vsebovati seznam vrst, navedenih v Prilogi X.

Člen 52

Dostop do podatkov

1.   Podatki v podatkovni zbirki iz člena 48 so uporabnikom semena in semenskega krompirja ter javnosti brezplačno dosegljivi na svetovnem spletu. Države članice se lahko odločijo, da uporabniki, ki so na podlagi člena 28(1)(a) Uredbe (ES) št. 834/2007 o izvajanju dejavnosti obvestili pristojne organe države članice, kjer izvajajo dejavnosti, od upravljavca podatkovne zbirke na zahtevo dobijo izvleček podatkov za eno ali več skupin vrst iz podatkovne zbirke.

2.   Države članice zagotovijo, da so vsi uporabniki iz odstavka 1 najmanj enkrat letno obveščeni o sistemu in o tem, kako pridobiti podatke iz podatkovne zbirke.

Člen 53

Taksa za vpis

Za vsak vpis se lahko zaračuna taksa, ki predstavlja stroške vnosa in vzdrževanja podatkov v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ države članice odobri višino takse, ki jo lahko zahteva upravljavec podatkovne zbirke.

Člen 54

Letno poročilo

1.   Organi ali izvajalci, imenovani za izdajo dovoljenj v skladu s členom 45, vpišejo vsa dovoljenja in te podatke objavijo v poročilu za pristojni organ države članice in upravljavca podatkovne zbirke.

Poročilo za vsako vrsto, za katero se izda dovoljenje v skladu s členom 45(5), zajema naslednje podatke:

(a)	znanstveno ime vrste in poimenovanje sorte;

(b)	utemeljitev za dovoljenje s sklicem na člen 45(5)(a), (b), (c) ali (d);

(c)	skupno število dovoljenj;

(d)	skupno količino semena ali semenskega krompirja:

(e)	kemično obdelavo za fitosanitarne namene, kakor je navedeno v členu 45(2).

2.   Za dovoljenja v skladu s členom 45(8) mora poročilo zajemati podatke iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena in podatke o obdobju, za katerega velja dovoljenje.

Člen 55

Zbirno poročilo

Pristojni organ države članice vsako leto do 31. marca zbere poročila ter Komisiji in ostalim državam članicam pošlje zbirno poročilo, ki zajema vsa dovoljenja države članice iz prejšnjega koledarskega leta. Poročilo mora zajemati podatke iz člena 54. Podatki se objavijo v podatkovni zbirki iz člena 48. Pristojni organ lahko dodeli nalogo zbiranja poročil upravljavcu podatkovne zbirke.

Člen 56

Podatki na zahtevo

Na zahtevo države članice ali Komisije se drugim državam članicam ali Komisiji dajo na voljo podrobni podatki o izdanih dovoljenjih v posameznih primerih.

NASLOV III

OZNAČEVANJE

POGLAVJE 1

Logotip Skupnosti

Člen 57

Logotip Skupnosti

Na podlagi člena 25(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 logotip Skupnosti ustreza vzorcu iz Priloge XI k tej uredbi.

Logotip Skupnosti se uporablja v skladu s pravili za tehnično izvedbo, določenimi v Prilogi XI k tej uredbi.

Člen 58

Pogoji za uporabo šifre in kraja izvora

1.   Navedba šifre nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 24(1)(a) Uredbe (ES) 834/2007:

(a)	se začne s kratico države članice ali tretje države, kakor je navedena v mednarodnem standardu za dvočrkovne kode države ISO 3166 (Oznake za predstavitev imen držav in njihovih ozemelj);

(b)	vsebuje izraz, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, kakor je navedeno v členu 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007;

(c)	vsebuje referenčno številko, ki jo določi pristojni organ; in

(d)	je, kjer se pri označevanju uporablja logotip Skupnosti, nameščena neposredno pod logotip Skupnosti.

2.   Navedba kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je izdelek sestavljen, kakor je navedeno v členu 24(1)(c) Uredbe (ES) 834/2007 je nameščena neposredno pod šifro iz odstavka 1.

POGLAVJE 2

Posebne zahteve za označevanje krme

Člen 59

Področje uporabe in uporaba blagovnih znamk ter prodajnih oznak

To poglavje se ne uporablja za hrano za hišne živali, hrano za kožuharje ali hrano za živali iz ribogojstva.

Blagovne znamke in prodajne oznake, ki vsebujejo oznako iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko uporabljajo samo, če je najmanj 95 % suhe snovi izdelka iz posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave.

Člen 60

Oznake na predelani krmi

1.   Brez poseganja v člena 61 in 59, drugi odstavek, te uredbe se lahko izrazi iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 uporabijo na predelani krmi, če:

(a)	predelana krma izpolnjuje določbe Uredbe (ES) št. 834/2007 in zlasti člena 14(1)(d)(iv) in (v) ter člena 18 uredbe;

(b)	predelana krma izpolnjuje določbe te uredbe in zlasti členov 22 in 26 uredbe;

(c)	je vsaj 95 % suhe snovi proizvoda ekološkega izvora.

2.   Če so izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 je v primeru izdelkov, ki vsebujejo različne količine posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave, in/ali posamičnih krmil iz izdelkov v preusmeritvi k ekološkemu kmetovanju in/ali neekoloških materialov dovoljena naslednja navedba:

„lahko se uporablja pri ekološki pridelavi v skladu z uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008“.

Člen 61

Pogoji za uporabo oznak na predelani krmi

1.   Oznaka iz člena 60:

(a)	mora biti ločena od besedila iz člena 5 Direktive Sveta 79/373/EGS (19) ali člena 5(1) Direktive Sveta 96/25/ES (20);

(b)	ne sme biti v barvah, formatu ali pisavi, ki bi pritegnili več pozornosti kot opis ali ime krme za živali iz člena 5(1)(a) Direktive 79/373/EGS ali člena 5(1)(b) Direktive 96/25/ES;

(c)

mora imeti poleg sebe v vidnem polju navedbo teže suhe snovi, ki navaja: (i) odstotek posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave; (ii) odstotek posamičnih krmil iz izdelkov iz preusmeritve v ekološko kmetovanje; (iii) odstotek posamičnih krmil, ki niso zajeti v točkah (i) in (ii); (iv) skupni odstotek krme za živali kmetijskega izvora;

(d)	spremljati jo mora seznam imen posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave;

(e)	spremljati jo mora seznam imen posamičnih krmil iz izdelkov iz preusmeritve v ekološko kmetovanje.

2.   Oznaka iz člena 60 je lahko opremljena tudi z navedbo zahteve po uporabi krme v skladu s členoma 21 in 22.

POGLAVJE 3

Druge posebne zahteve za označevanje

Člen 62

Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi

Proizvodi rastlinskega izvora v preusmeritvi imajo lahko oznako „proizvod iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo“, če:

(a)	se upošteva vsaj 12-mesečno obdobje preusmeritve pred spravilom pridelkov;

(b)	barva, velikost in oblika črk oznake ne izstopajo bolj kot prodajna oznaka proizvoda in je celotna oznaka napisana samo v eni velikosti črk;

(c)	proizvod vsebuje samo eno sestavino kmetijskega izvora;

(d)	se oznaka sklicuje na šifro nadzornega organa ali izvajalca nadzora iz člena 27(10) Uredbe (ES) št. 834/2007.

NASLOV IV

NADZOR

POGLAVJE 1

Minimalne zahteve za nadzor

Člen 63

Nadzorni sistem in obveznosti izvajalca

1.   Ko se nadzorni sistem izvaja prvič, mora izvajalec pripraviti in shraniti:

(a)	popoln opis enote in/ali prostorov in/ali dejavnosti;

(b)	vse praktične ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote in/ali prostorov in/ali dejavnosti, da se zagotovi skladnost s pravili za ekološko pridelavo;

(c)	previdnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje nevarnosti kontaminacije z nedovoljenimi proizvodi ali snovmi, ter čistilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladiščnih prostorih in v vsej pridelovalni verigi.

Kjer je primerno, so lahko opis in ukrepi iz prvega pododstavka del sistema kakovosti, ki ga je vzpostavil izvajalec.

2.   Opis in ukrepi iz odstavka 1 morajo biti vključeni v izjavo, ki jo podpiše odgovorni izvajalec. Izjava pa mora vsebovati še obveznost izvajalca, da bo:

(a)	dejavnost izvajal v skladu s pravili za ekološko pridelavo;

(b)	ob kršitvah ali nepravilnostih privolil v izvrševanje ukrepov na podlagi pravil za ekološko pridelavo;

(c)	privolil v pisno obveščanje kupcev proizvoda, da se zagotovi odstranitev oznak, ki se nanašajo na postopek ekološke pridelave, iz te proizvodnje.

Izjavo iz prvega pododstavka mora preveriti in potrditi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, ki izda poročilo o ugotovljenih morebitnih pomanjkljivostih in neskladnostih s pravili za ekološko pridelavo. Izvajalec mora to poročilo podpisati in sprejeti potrebne korektivne ukrepe.

3.   Za uporabo člena 28(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 mora izvajalec pristojnemu organu posredovati naslednje podatke:

(a)	ime in naslov izvajalca;

(b)	lokacijo prostorov in, kjer je primerno, zemljišč (podatke iz zemljiške knjige), kjer poteka dejavnost;

(c)	vrsto dejavnosti in proizvodov;

(d)	zavezo izvajalca, da bo dejavnost izvajal v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 834/2007 in te uredbe;

(e)	v primeru kmetijskega gospodarstva datum, ko je izvajalec na zadevnih zemljiščih prenehal uporabljati proizvode, ki niso odobreni za ekološko pridelavo;

(f)	ime odobrenega organa, ki bo izvajal nadzor nad izvajalcem, kjer država članica nadzorni sistem izvaja, tako da odobri take organe.

Člen 64

Sprememba nadzornega sistema

Odgovorni izvajalec mora nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvestiti o vseh spremembah opisa ali ukrepov iz člena 63 in začetnega nadzornega sistema, določenega s členi 70, 74, 80, 82, 86 in 88.

Člen 65

Nadzorni obiski

1.   Nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora vsaj enkrat na leto opraviti fizični pregled vseh izvajalcev.

2.   Nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko vzame vzorce za preskus proizvodov, ki niso odobreni za ekološko pridelavo, ali za preverjanje postopkov pridelave, ki niso skladni s pravili za ekološko pridelavo. Vzorci se lahko odvzamejo in analizirajo tudi za odkrivanje morebitne kontaminacije s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo. Vendar se ta analiza izvede le, kadar obstaja sum uporabe proizvodov, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

3.   Po vsakem obisku se pripravi nadzorno poročilo, ki ga podpiše tudi izvajalec enote ali njegov zastopnik.

4.   Nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvaja tudi naključne nadzorne obiske, ki so večinoma nenapovedani in za katere se odloči na podlagi splošne ocene o tveganju neizpolnjevanja pravil za ekološko pridelavo, pri čemer upošteva vsaj rezultate prejšnjih nadzornih obiskov, količino zadevnih proizvodov in tveganje zamenjave proizvodov.

Člen 66

Dokumentarna evidenca

1.   V enoti ali prostorih je treba voditi evidence blaga in finančne evidence, da lahko izvajalec ugotovi ter nadzorni organ ali izvajalec nadzora preveri:

(a)	kdo je dobavitelj, in če je to druga oseba, kdo je prodajalec ali izvoznik proizvodov;

(b)	vrsto in količine ekoloških proizvodov, dostavljenih v enoto in, kjer je to ustrezno, vseh kupljenih materialov ter uporabo takšnih materialov, in, kjer je to ustrezno, sestavo krmne mešanice;

(c)	vrsto in količine ekoloških proizvodov, shranjenih v prostorih;

(d)	vrsto, količine in prejemnike in, če so to druge osebe, kupce, ki niso končni potrošniki, vseh proizvodov, ki so zapustili enoto ali skladiščne prostore ali objekte prvega prejemnika;

(e)	v primeru izvajalcev, ki ne skladiščijo ali se fizično ne ukvarjajo s takšnimi proizvodi, vrsto in količine kupljenih in prodanih ekoloških proizvodov ter dobavitelje in, če so to druge osebe, prodajalce ali izvoznike ter kupce in, če so to druge osebe, prejemnike.

2.   Dokumentarna evidenca mora vsebovati tudi rezultate preverjanja pri prevzemu ekoloških proizvodov in vse druge informacije, ki jih za ustrezni nadzor zahteva nadzorni organ ali izvajalec nadzora. Podatki v evidenci morajo biti dokumentirani z ustreznimi dokazili. Evidenca mora prikazati usklajenost med uporabljenimi surovinami in proizvodi.

3.   Kadar izvajalec upravlja več pridelovalnih enot na istem območju, se morajo tudi za enote, na katerih se pridelujejo neekološki proizvodi, skupaj s skladiščnimi prostori za kmetijske surovine, upoštevati minimalne zahteve za nadzor.

Člen 67

Dostop do objektov

1.   Izvajalec mora:

(a)	nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora za izvajanje nadzora omogočiti dostop do vseh delov enote in vseh prostorov, kot tudi do računov in ustreznih dokazil;

(b)	nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora posredovati vse potrebne informacije za izvajanje nadzora;

(c)	na zahtevo nadzornega organa ali izvajalca nadzora predložiti rezultate lastnih programov za zagotavljanje kakovosti.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 morajo uvozniki in prvi prejemniki predložiti tudi podatke o uvoženih pošiljkah iz člena 84.

Člen 68

Dokazila

Za namen uporabe člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 nadzorni organi in izvajalci nadzora uporabljajo vzorec dokazila, določen v Prilogi XII k tej uredbi.

Člen 69

Izjava prodajalca

Za namen uporabe člena 9(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 se za izjavo prodajalca, da dobavljeni izdelki niso bili pridelani iz ali z GSO, lahko uporablja vzorec iz Priloge XIII k tej uredbi.

POGLAVJE 2

Posebne zahteve za nadzor rastlin in proizvodov rastlinskega izvora iz kmetijske pridelave ali nabiranja

Člen 70

Nadzorni sistem

1.   Popolni opis enote iz člena 63(1)(a):

(a)	je treba pripraviti tudi, če izvajalec omeji svojo dejavnost na nabiranje prostorastočih rastlin;

(b)	mora navesti skladiščne in proizvodne prostore ter zemljišča in/ali območja nabiranja in, kjer je ustrezno, prostore, kjer potekajo nekatere dejavnosti predelave in/ali pakiranja; in

(c)	mora navesti datum zadnje uporabe proizvodov, katerih uporaba ni združljiva s pravili za ekološko pridelavo, na zadevnih zemljiščih in/ali območjih nabiranja za proizvode.

2.   Pri nabiranju prostorastočih rastlin morajo praktični ukrepi iz člena 63(1)(b) vključevati jamstva tretjih oseb, ki jih izvajalec lahko predloži, da tako zagotovi upoštevanje določb člena 12(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

Člen 71

Obvestila

Izvajalec mora vsako leto pred datumom, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, nadzorni organ ali izvajalca nadzora obvestiti o svojem načrtu proizvodnje rastlinskih pridelkov, z razčlenitvijo po zemljiščih.

Člen 72

Evidence pridelave rastlin

Evidence pridelave rastlin se morajo voditi v obliki registra in morajo biti vseskozi dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Poleg podatkov iz člena 71 morajo take evidence vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)	glede uporabe gnojil: datum uporabe, vrsto in količino gnojila, zemljišča, na katerih se je gnojilo uporabljalo;

(b)	glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev: vzrok in datum obdelave, vrsto proizvoda, postopek obdelave;

(c)	glede nakupa kmetijskih surovin: datum, vrsto in količino kupljenega proizvoda;

(d)	glede spravila: datum, vrsto ter količino pridelkov iz ekološke pridelave ali predelave v preusmeritvi.

Člen 73

Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec

Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot na istem območju, mora tudi na enotah, kjer prideluje neekološke pridelke, vključno s skladiščnimi prostori za kmetijske surovine, izpolnjevati splošne in posebne zahteve za nadzor, določene v poglavju 1 in v tem poglavju.

POGLAVJE 3

Zahteve za nadzor živali in proizvodov živalskega izvora, prirejenih v živinoreji

Člen 74

Nadzorni sistem

1.   Ob prvem izvajanju nadzornega sistema, ki velja posebej za vzrejo živali, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati:

(a)	popoln opis stavb za živali, pašnikov, površin na prostem itd. in, kadar je to primerno, prostorov za shranjevanje, pakiranje in predelavo proizvodov živalskega izvora, surovin in kmetijskih surovin;

(b)	popoln opis objektov za shranjevanje hlevskega gnoja.

2.   Praktični ukrepi iz člena 63(1)(b) morajo vključevati:

(a)	načrt gnojenja, dogovorjen z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora, skupaj s popolnim opisom območij, namenjenih za pridelavo pridelkov;

(b)	kadar je to primerno, pisni dogovor glede trosenja gnoja z drugimi posestvi iz člena 3(3), ki je skladen z določbami pravil za ekološko pridelavo;

(c)	načrt upravljanja ekološke enote za vzrejo živali.

Člen 75

Identifikacija rejnih živali

Rejne živali je treba stalno identificirati s postopki, prilagojenimi vsaki vrsti, posamično pri velikih sesalcih, ter posamično ali skupinsko pri perutnini in malih sesalcih.

Člen 76

Evidence rejnih živali

Evidence rejnih živali se morajo voditi v obliki registra in morajo biti ves čas dostopne nadzornim organom ali izvajalcem nadzora v prostorih kmetijskega gospodarstva. Take evidence morajo zagotavljati popoln opis sistema upravljanja črede ali jate in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)	pri živalih, ki pridejo na posestvo: izvor in datum prihoda, obdobje preusmeritve, identifikacijsko številko in veterinarsko spričevalo;

(b)	pri živalih, ki zapustijo posestvo: starost, število živali, masa pri zakolu, identifikacijsko oznako in novo lokacijo;

(c)	podrobnosti o vsaki izgubljeni živali in razlogih za izgubo;

(d)	glede krme: vrsto, vključno s krmnimi dodatki, deležem različnih sestavin v obrokih in obdobji dostopa do območij za prosto rejo ter obdobji sezonskih premikov čred, kadar se uporabljajo omejitve;

(e)

glede preprečevanja bolezni in zdravljenja ter veterinarske nege: datum zdravljenja, diagnozo, posologijo, vrsto proizvoda za zdravljenje, navedbo vsebovanih aktivnih farmakoloških učinkovin, metodo zdravljenja in veterinarjev recept za veterinarsko nego z utemeljitvijo ter karence, ki se uporabljajo, preden je proizvode živalskega izvora mogoče tržiti kot ekološke.

Člen 77

Nadzorni ukrepi za veterinarska zdravila za živali

Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba podatke iz člena 76(e) prijaviti nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali ali proizvodi živalskega izvora tržijo kot ekološko pridelani. Istovetnost zdravljenih živali je treba jasno opredeliti: posamično, če gre za velike živali; posamično, po skupinah ali po panjih, če gre za perutnino, male živali in čebele.

Člen 78

Posebni nadzorni ukrepi v čebelarstvu

1.   Čebelar nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predloži zemljevid v ustreznem merilu, ki prikazuje lokacijo panjev. Kadar območja v skladu s členom 13(2) niso opredeljena, mora čebelar nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora predložiti ustrezno dokumentacijo in dokaze, po potrebi pa tudi ustrezne analize, da območja, ki so dostopna njegovim kolonijam, izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

2.   Kar zadeva hranjenje, se v register čebelnjaka vpišejo naslednji podatki: vrsta proizvoda, datumi, količine in panji, v katerih se proizvod uporabi.

3.   Kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, je treba natančno zabeležiti vrsto zdravila, vključno z navedbo aktivne farmakološke učinkovine, z vsemi podrobnostmi diagnoze, odmerjanja, načina dajanja zdravila, trajanja zdravljenja in zakonsko določene karence, ter podatke predložiti nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se proizvodi tržijo kot ekološko pridelani.

4.   Območje, kjer stoji čebelnjak, mora biti registrirano, označeni pa morajo biti tudi panji. O premikanju čebelnjakov je treba obvestiti nadzorni organ ali izvajalca nadzora v dogovorjenem roku.

5.   Posebna skrb se posveti ustreznemu pridobivanju, predelavi in shranjevanju čebelarskih proizvodov. Zabeležijo se vsi ukrepi, izvedeni zaradi izpolnjevanja teh zahtev.

6.   V register čebelnjaka je treba zabeležiti odstranitev delov panjev, kjer se hrani med, ter postopke točenja medu.

Člen 79

Več pridelovalnih enot, ki jih vodi isti izvajalec

Kadar izvajalec vodi več pridelovalnih enot, kakor je določeno v členih 17(1), 40 in 41, se tudi za enote, kjer poteka neekološka vzreja živali ali neekološka pridelava proizvodov živalskega izvora, uporablja nadzorni sistem iz poglavja 1 in tega poglavja.

POGLAVJE 4

Zahteve za nadzor enot za pripravo proizvodov rastlinskega in živalskega izvora ter živil iz proizvodov rastlinskega in živalskega izvora

Člen 80

Nadzorni sistem

Pri enotah, vključenih v pripravo proizvodov za svoj račun ali za račun tretjih oseb, in vključno zlasti z enotami, vključenimi v pakiranje in/ali ponovno pakiranje takih proizvodov, ali enotami, vključenimi v označevanje in/ali ponovno označevanje takih proizvodov, morajo biti v popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) navedeni objekti, ki se uporabljajo za prevzem, predelavo, pakiranje, označevanje in shranjevanje kmetijskih proizvodov pred dejavnostmi in po dejavnostih, ki jih zadevajo, kakor tudi postopki za prevoz teh proizvodov.

POGLAVJE 5

Zahteve za nadzor uvoza rastlin, proizvodov rastlinskega izvora, živali, proizvodov živalskega izvora in krme, ki vsebujejo proizvode rastlinskega in/ali živalskega izvora, krmo za živali, krmne mešanice in posamična krmila iz tretjih držav

Člen 81

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse izvajalce, ki sodelujejo kot uvozniki in/ali prvi prejemniki pri uvozu in/ali prevzemu, za svoj račun ali za račun drugega izvajalca, ekoloških proizvodov.

Člen 82

Nadzorni sistem

1.   Pri uvoznikih mora popolni opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati uvoznikove prostore in njegove uvozne dejavnosti, označevati točke vstopa proizvodov v Skupnost in vse druge objekte, ki jih namerava uvoznik uporabiti za shranjevanje uvoženih proizvodov pred dostavo prvemu prejemniku.

Poleg tega mora izjava iz člena 63(2) vključevati tudi izjavo uvoznika, da bo zagotovil kontrolni pregled vseh objektov, ki jih bo uporabljal za shranjevanje proizvodov, pregled pa bo izvedel nadzorni organ ali izvajalec nadzora ali, če so ti prostori v drugi državi članici ali regiji, nadzorni organ ali izvajalec nadzora, odobren za izvajanje nadzora v tisti državi članici ali regiji.

2.   Pri prvih prejemnikih morajo biti v popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) navedeni objekti, ki se uporabljajo za prevzem in shranjevanje.

3.   Če sta uvoznik in prvi prejemnik ista pravna oseba in poslujeta v isti enoti, se lahko poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) združijo v eno poročilo.

Člen 83

Dokumentarna evidenca

Če uvoznik in prvi prejemnik ne poslujeta v isti enoti, morata oba voditi evidenco blaga in finančne izkaze.

Na zahtevo nadzornega organa ali izvajalca nadzora je treba predložiti vse podrobnosti glede prevoza od izvoznika v tretji državi do prvega prejemnika in od prostorov ali skladišč prvega prejemnika do prejemnikov v Skupnosti.

Člen 84

Podatki o uvoženih pošiljkah

Uvoznik nadzorni organ ali izvajalca nadzora pravočasno obvesti o vseh pošiljkah, ki jih bo uvozil v Skupnost, pri čemer navede:

(a)	ime in naslov prvega prejemnika;

(b)

vse podrobnosti, ki jih ta organ ali izvajalec lahko upravičeno zahteva; (i) v primeru proizvodov, uvoženih na podlagi člena 32 Uredbe (ES) št. 834/2007, dokazila iz navedenega člena; (ii) v primeru proizvodov, uvoženih na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 834/2007, kopijo potrdila o kontrolnem pregledu iz navedenega člena.

Na zahtevo uvoznikovega nadzornega organa ali izvajalca nadzora mora uvoznik podatke iz prvega odstavka posredovati nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora prvega prejemnika.

Člen 85

Nadzorni obiski

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora pregleda dokumentarne evidence iz člena 83 te uredbe in potrdilo iz člena 33(1)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007 ali dokazila iz člena 32(1)(c) navedene uredbe.

Kadar uvoznik izvaja uvozne dejavnosti z različnimi enotami ali prostori, mora za vsakega od teh objektov na zahtevo dati na voljo poročila iz drugega pododstavka člena 63(2) te uredbe.

POGLAVJE 6

Zahteve za nadzor enot, ki so vključene v pridelavo, pripravo ali uvoz ekoloških proizvodov in so izvedbo svojih dejavnosti v celoti ali delno prenesle na tretje osebe

Člen 86

Nadzorni sistem

Kar zadeva dejavnosti, ki jih pogodbeno izvajajo tretje osebe, mora popoln opis enote iz člena 63(1)(a) vključevati naslednje:

(a)	seznam podizvajalcev z opisom njihovih dejavnosti in navedbo nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, ki izvajajo nadzor nad njimi;

(b)	pisno soglasje podizvajalcev, da za njihova kmetijska gospodarstva velja nadzorni sistem iz naslova V Uredbe (ES) št. 834/2007;

(c)	vse praktične ukrepe, ki jih je treba izvajati na ravni enote in ki med drugim vključujejo ustrezen sistem dokumentarnih evidenc, s čimer se zagotovi, da je proizvode, ki jih izvajalec daje v promet, mogoče ustrezno slediti do njihovih dobaviteljev, prodajalcev, prejemnikov in kupcev.

POGLAVJE 7

Zahteve za nadzor enot, v katerih se pripravlja krma

Člen 87

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse enote, ki se ukvarjajo s pripravo proizvodov iz člena 1(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 na svoj ali tuj račun.

Člen 88

Nadzorni sistem

1.   V popolnem opisu enote iz člena 63(1)(a) morajo biti navedeni:

(a)	objekti za prevzem, pripravo in skladiščenje izdelkov, namenjenih za krmo za živali, pred in po postopkih, ki jih zadevajo;

(b)	objektov, ki se uporabljajo za skladiščenje drugih izdelkov, uporabljenih za pripravljanje krme;

(c)	objektov, ki se uporabljajo za skladiščenje izdelkov za čiščenje in razkuževanje;

(d)	po potrebi opis krmne mešanice, ki jo izvajalec namerava proizvajati, v skladu s členom 5(1)(a) Direktive 79/373/EGS, in vrsto ali razred živali, katerim je krmna mešanica namenjena;

(e)	po potrebi imena posamičnih krmil, ki jih izvajalec namerava pripravljati.

2.   Ukrepi iz člena 63(1)(b), ki jih morajo izvajati izvajalci, da zagotovijo skladnost s pravili za ekološko pridelavo, morajo zajemati ukrepe iz člena 26.

3.   Nadzorni organ ali izvajalec nadzora uporabi te ukrepe za splošno oceno tveganj, povezanih s posameznimi pripravljalnimi enotami, in za pripravo nadzornega načrta. Ta načrt mora določati najmanjše število naključnih vzorcev glede na potencialno tveganje.

Člen 89

Dokumentarna evidenca

Za namene ustreznega nadzora postopkov mora dokumentarna evidenca iz člena 66 vključevati podatke o izvoru, vrsti in količini posamičnih krmil, dodatkih, prodaji in končnih izdelkih.

Člen 90

Nadzorni obiski

Nadzorni obisk iz člena 65 vključuje popoln fizični pregled vseh prostorov. Poleg tega mora nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajati namenske obiske na osnovi splošne ocene potencialnih tveganj neskladnosti s pravili za ekološko pridelavo.

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora mora biti posebno pozoren na kritične nadzorne točke, nakazane za izvajalca, s ciljem ugotoviti, ali se nadzor in preverjanje dejavnosti izvajata pravilno.

Vsi prostori, ki jih uporablja izvajalec za opravljanje svojih dejavnosti, se lahko kontrolno pregledajo tako pogosto, kot to zahtevajo navzoča tveganja.

POGLAVJE 8

Kršitve in izmenjava informacij

Člen 91

Ukrepi v primeru suma kršitev in nepravilnosti

1.   Kadar izvajalec meni ali sumi, da izdelek, ki ga je pridelal, pripravil, uvozil ali mu ga je dobavil drugi izvajalec ni v skladu s pravili za ekološko pridelavo, sproži postopek za odstranitev vseh sklicev na postopek ekološke pridelave s tega izdelka ali za ločitev in identifikacijo izdelka. Izdelek lahko da v predelavo ali pakiranje ali v promet šele, ko ni več dvoma, razen če se izdelek daje v promet brez oznak, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave. Če ima izvajalec take dvome glede izdelka, takoj obvesti nadzorni organ ali izvajalca nadzora. Nadzorni organ ali izvajalec nadzora lahko zahteva, da se izdelek ne sme dati v promet z oznakami, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, dokler se na podlagi informacij, prejetih od izvajalca ali iz drugih virov, ne prepriča, da sum ne obstaja več.

2.   Kadar nadzorni organ ali izvajalec nadzora utemeljeno sumi, da namerava izvajalec dati v promet proizvod, ki ni v skladu s pravili za ekološko pridelavo, a ima oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, lahko zahteva, da izvajalec začasno, za obdobje, ki ga določi nadzorni organ ali izvajalec nadzora, izdelka s tako oznako ne sme dajati v promet. Preden nadzorni organ ali izvajalec nadzora sprejme tako odločitev, izvajalcu omogoči, da poda svoje pripombe. Izvajalec je poleg tega obvezan, da z izdelka umakne vsa sklicevanja na postopek ekološke pridelave, če je nadzorni organ ali izvajalec nadzora prepričan, da proizvod ne izpolnjuje zahtev za ekološko pridelavo.

Če pa se sum v omenjenem obdobju ne potrdi, se odločitev iz prvega pododstavka prekliče najpozneje ob koncu tega obdobja. Izvajalec pri razreševanju suma v celoti sodeluje z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora.

3.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in sankcije za preprečevanje nezakonite uporabe oznak iz naslova IV Uredbe (ES) št. 834/2007 ter naslova III in/ali Priloge XI k tej uredbi.

Člen 92

Izmenjava informacij

1.   Kadar kontrolni pregled izvajalca ali njegovih podizvajalcev opravljajo različni nadzorni organi ali izvajalci nadzora, mora izjava iz člena 63(2) vsebovati soglasje izvajalca v njegovem imenu in v imenu podizvajalcev, da različni nadzorni organi ali izvajalci nadzora lahko medsebojno izmenjujejo informacije o dejavnostih, ki jih nadzirajo, in o načinu izmenjave informacij.

2.   Kadar država članica pri proizvodu, ki izvira iz druge države članice in nosi oznake iz naslova IV Uredbe (ES) št. 834/2007, naslova III in/ali Priloge XI k tej uredbi, ugotovi nepravilnosti ali kršitve pri uporabi te uredbe, o tem ustrezno državo članico, ki je imenovala izvajalca nadzora ali nadzorni organ, in Komisijo.

NASLOV V

POSREDOVANJE INFORMACIJ KOMISIJI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Posredovanje informacij Komisiji

Člen 93

Statistični podatki

1.   Države članice z uporabo računalniškega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij, ki ga zagotovi Komisija (GD Eurostat), Komisiji vsako leto do 1. julija posredujejo letne statistične podatke o ekološki pridelavi iz člena 36 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.

2.   Statistični podatki iz odstavka 1 morajo vključevati zlasti naslednje podatke:

(a)	število ekoloških pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in izvoznikov;

(b)	količino ekoloških pridelkov, pridelovalno površino v preusmeritvi in površino, kjer poteka ekološka pridelava;

(c)	število ekološko vzrejenih živali in ekološke proizvode živalskega izvora;

(d)	podatke o ekološki industrijski pridelavi po vrstah dejavnosti.

3.   Statistične podatke iz odstavkov 1 in 2 morajo države članice posredovati prek enotne vstopne točke, ki jo zagotovi Komisija (GD Eurostat).

4.   Določbe o značilnostih statističnih podatkov in metapodatkov se opredelijo v Statističnem programu Skupnosti na podlagi vzorcev ali vprašalnikov, dostopnih v sistemu iz odstavka 1.

Člen 94

Drugi podatki

1.   Države članice preko računalniškega sistema, ki omogoča elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij ter ga vzpostavi Komisija (Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja), Komisiji posredujejo naslednje podatke, ki niso statistični:

(a)	do 1. januarja 2009 aktualne podatke iz člena 35(a) Uredbe (ES) št. 834/2007 in vse njihove morebitne naknadne spremembe;

(b)	vsako leto do 31. marca aktualne podatke iz člena 35(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 o nadzornih organih in izvajalcih nadzora, odobrenih na dan 31. decembra prejšnjega leta;

(c)	vsako leto do 1. julija vse druge podatke, ki se zahtevajo ali so potrebni na podlagi te uredbe.

2.   Za posredovanje, vnos in posodabljanje podatkov v sistemu iz odstavka 1 je odgovoren pristojni organ iz člena 35 Uredbe (ES) št. 834/2007, in sicer to izvaja sam ali za to imenuje drug organ.

3.   Določbe glede lastnosti podatkov in metapodatkov se določijo na podlagi vzorcev ali vprašalnikov, dostopnih preko sistema iz odstavka 1.

POGLAVJE 2

Prehodne in končne določbe

Člen 95

Prehodni ukrepi

1.   V prehodnem obdobju, ki se izteče 31. decembra 2010, se živali lahko privežejo v zgradbah, ki so že obstajale pred 24. avgustom 2000, pod pogojem, da imajo možnost rednega gibanja in da vzreja poteka skladno z zahtevami o dobrem počutju živali, vključno z udobno nastlanimi površinami in individualno obravnavo, ter pod pogojem, da pristojni organ odobri ta ukrep. Pristojni organ lahko še naprej dovoli ta ukrep na zahtevo posameznih izvajalcev za uporabo v omejenem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2013, pod dodatnim pogojem, da se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

2.   Pristojni organ lahko za prehodno obdobje, ki se izteče 31. decembra 2010, živinorejskim kmetijskim gospodarstvom na podlagi odstopanja iz odstavka 8.5.1 dela B Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2092/91 odobri izjeme glede pogojev nastanitve in gostote živali. Izvajalci, ki se jim odobri to podaljšanje, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora do konca prehodnega obdobja predložijo načrt, ki vsebuje opis ukrepov za zagotovitev skladnosti z določbami pravil za ekološko pridelavo. Pristojni organ lahko še naprej dovoli ta ukrep na zahtevo posameznih izvajalcev za uporabo v omejenem obdobju, ki se konča pred 31. decembrom 2013, pod dodatnim pogojem, da se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

3.   V prehodnem obdobju do 31. decembra 2010 lahko zadnja stopnja pitanja ovc in prašičev za proizvodnjo mesa, kot je določena v točki 8.3.4 Priloge I.B k Uredbi (EGS) št. 2092/91, poteka v prostorih, če se nadzorni obiski iz člena 65(1) izvajajo vsaj dvakrat letno.

4.   V prehodnem obdobju do 31. decembra 2011 se lahko pujski kastrirajo brez uporabe anestetikov in/ali analgetikov.

5.   Do vključitve podrobnih pravil za predelavo hrane za hišne živali se uporabljajo zadevni nacionalni predpisi ali, če jih ni, standardi, ki so jih sprejele ali priznale države članice.

6.   Za namen uporabe člena 12(1)(j) Uredbe (ES) št. 834/2007 in do vključitve posebnih snovi na podlagi člena 16(f) navedene uredbe se lahko uporabljajo samo proizvodi, ki jih odobrijo pristojni organi.

7.   Za dovoljenja za neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki jih odobrijo države članice na podlagi Uredbe (EGS) št. 207/93, lahko velja, da so bila odobrena v skladu s to uredbo. Vendar dovoljenja, odobrena v skladu s členom 3(6) prejšnje uredbe, potečejo 31. decembra 2009.

8.   V prehodnem obdobju do 1. julija 2010 lahko izvajalci pri označevanju uporabljajo določbe iz Uredbe (EGS) št. 2092/91 za:

(i)	sistem za izračun odstotka ekoloških sestavin v hrani;

(ii)	šifro in/ali naziv nadzornega organa ali izvajalca nadzora.

9.   Zaloge proizvodov, ki so bili proizvedeni, zapakirani in označeni pred 1. januarjem 2009 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91, se lahko še naprej dajejo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, dokler niso zaloge izčrpane.

10.   Embalažni material v skladu z Uredbo (EGS) št. 2092/91 se lahko do 1. januarja 2012 še naprej uporablja za proizvode, ki se dajo na trg z napisi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če proizvod sicer izpolnjuje zahteve Uredbe (ES) št. 834/2007.

Člen 96

Razveljavitev

Uredbe (EGS) št. 207/93, (ES) št. 223/2003 in (ES) št. 1452/2003 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe in Uredbo (EGS) št. 2092/91 veljajo za sklicevanja na to uredbo in se berejo na podlagi tabele ujemanja iz Priloge XIV.

Člen 97

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. januarja 2009.

Odstavek 2(a) člena 27 in člen 58 se začneta uporabljati 1. julija 2010.

---

(1)  UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 25, 2.2.1993, str. 5.

(5)  UL L 206, 15.8.2003, str. 17.

(6)  UL L 31, 6.2.2003, str. 3.

(7)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

(8)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(9)  UL L 368, 23.12.2006, str. 15.

(10)  UL L 340, 11.12.1991, str. 28.

(11)  UL L 340, 11.12.1991, str. 33.

(12)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(13)  UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

(14)  UL L 184, 15.7.1988, str. 61.

(15)  UL L 237, 10.9.1994, str. 13.

(16)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(17)  UL L 193, 20.7.2002, str. 1.

(18)  UL L 193, 20.7.2002, str. 33.

(19)  UL L 86, 6.4.1979, str. 30.

(20)  UL L 125, 23.5.1996, str. 35.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---