EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C:2010:223:FULL

Úradný vestník Európskej únie, C 223, 18. august 2010


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1725-5236

doi:10.3000/17255236.C_2010.223.slk

Úradný vestník

Európskej únie

C 223

European flag  

Slovenské vydanie

Informácie a oznámenia

Zväzok 53
18. augusta 2010


Číslo oznamu

Obsah

Strana

 

I   Uznesenia, odporúčania a stanoviská

 

STANOVISKÁ

 

Európska centrálna banka

2010/C 223/01

Stanovisko Európskej centrálnej banky zo 6. augusta 2010 k návrhu smernice Európskeho parlamentu a Rady, ktorou sa menia a dopĺňajú smernice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokiaľ ide o kapitálové požiadavky na obchodnú knihu a na resekuritizácie a preverovanie politík odmeňovania orgánmi dohľadu (CON/2010/65)

1

 

IV   Informácie

 

INFORMÁCIE INŠTITÚCIÍ, ORGÁNOV, ÚRADOV A AGENTÚR EURÓPSKEJ ÚNIE

 

Európska komisia

2010/C 223/02

Výmenný kurz eura

5

2010/C 223/03

Rozhodnutie Komisie zo 17. augusta 2010, ktorým sa mení a dopĺňa rozhodnutie Komisie 2007/623/ES, ktorým sa zriaďuje Skupina nezávislých zainteresovaných strán na vysokej úrovni pre oblasť administratívnej záťaže

6

 

V   Oznamy

 

KONANIA TÝKAJÚCE SA VYKONÁVANIA POLITIKY HOSPODÁRSKEJ SÚŤAŽE

 

Európska komisia

2010/C 223/04

Štátna pomoc – Slovinsko – Štátna pomoc C 13/10 (ex NN 17/10) – Prípadné opatrenia pomoci v prospech podnikov Elan d.o.o. a Elan Marine d.o.o – Výzva na predloženie pripomienok v súlade s článkom 108 ods. 2 Zmluvy o fungovaní Európskej únie ( 1 )

8

2010/C 223/05

Oznámenie vlády Spojeného kráľovstva týkajúce sa smernice Európskeho parlamentu a Rady 94/22/ES z 30. mája 1994 o podmienkach udeľovania a používania povolení na vyhľadávanie, prieskum a ťažbu uhľovodíkov ( 1 )

15

 


 

(1)   Text s významom pre EHP

SK

 


I Uznesenia, odporúčania a stanoviská

STANOVISKÁ

Európska centrálna banka

18.8.2010   

SK

Úradný vestník Európskej únie

C 223/1


STANOVISKO EURÓPSKEJ CENTRÁLNEJ BANKY

zo 6. augusta 2010

k návrhu smernice Európskeho parlamentu a Rady, ktorou sa menia a dopĺňajú smernice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokiaľ ide o kapitálové požiadavky na obchodnú knihu a na resekuritizácie a preverovanie politík odmeňovania orgánmi dohľadu

(CON/2010/65)

2010/C 223/01

Úvod a právny základ

Európska centrálna banka (ECB) vydala 12. novembra 2009 stanovisko CON/2009/94 (1) k návrhu smernice Európskeho parlamentu a Rady, ktorou sa menia a dopĺňajú smernice 2006/48/ES a 2006/49/ES, pokiaľ ide o kapitálové požiadavky na obchodnú knihu a na resekuritizácie a preverovanie politík odmeňovania orgánmi dohľadu (ďalej len „navrhovaná smernica“). 7. júla 2010 prijal Európsky parlament navrhovanú smernicu (2), ktorá je v súčasnosti predmetom formálneho schvaľovania v Rade Európskej únie. Toto stanovisko sa vydáva k verzii navrhovanej smernice, ktorú prijal Európsky parlament.

Právomoc ECB vydať stanovisko je založená na článku 127 ods. 4 poslednom pododseku Zmluvy o fungovaní Európskej únie, podľa ktorého môže ECB predkladať stanoviská o záležitostiach v oblasti svojej pôsobnosti okrem iného aj príslušným inštitúciám Únie. Navrhovaná smernica obsahuje v tomto smere ustanovenia, ktoré majú vplyv na úlohu Európskeho systému centrálnych bánk (ESCB) definovať a uskutočňovať menovú politiku Únie ustanovenú v článku 127 ods. 2 prvej zarážke zmluvy a na prispievanie ESCB k hladkému uskutočňovaniu politík, ktoré sa týkajú stability finančného systému, v súlade s článkom 127 ods. 5 zmluvy. V súlade s článkom 17.5 prvou vetou rokovacieho poriadku Európskej centrálnej banky Rada guvernérov prijala toto stanovisko.

1.   Všeobecné pripomienky

1.1.

ECB znepokojuje predĺženie obdobia, počas ktorého sa uplatňuje výnimka pre expozície vo forme krytých dlhopisov (3) kolateralizovaných úvermi, ktoré sú zabezpečené nehnuteľnosťami určenými na bývanie alebo na podnikanie, ako sa uvádza v prílohe I odseku 2 písm. c) bode ii) navrhovanej smernice. Odklad dátumu, do ktorého sa uplatňuje výnimka, z 31. decembra 2010 na 31. decembra 2013 umožní, aby sa podiely v prvom rade emitované subjektami zaoberajúcimi sa sekuritizáciou, ktoré sekuritizujú expozície nehnuteľnostiam určeným na bývanie a na podnikanie, používali neobmedzene v krycej skupine krytých dlhopisov. Prijatý text už viac neodkazuje na najvyššiu kreditnú kvalitu vyžadovanú pre tieto podiely (4).

1.2.

Navrhovaná smernica má preto vplyv na kryté dlhopisy, ktoré sú v súlade so smernicou o PKIPCP, a cenné papiere kryté aktívami akceptovateľné pre úverové operácie Eurosystému, ako sa ustanovuje v usmernení ECB/2000/7 z 31. augusta 2000 o nástrojoch a postupoch menovej politiky Eurosystému (5). V tomto smere rámec zábezpek Eurosystému ukladá prísnejšie podmienky z pohľadu riadenia rizík (napr. vyššiu zrážku a ratingové požiadavky) na cenné papiere kryté aktívami než na kryté dlhopisy, ktoré sú v súlade so smernicou o PKIPCP. Navrhovaná smernica by tak mohla mať za následok silné podnecovanie zmluvných strán menovej politiky, aby pridávali svoje cenné papiere kryté aktívami do krycej skupiny takýchto krytých dlhopisov, čím by dosiahli výhodnejšie zaobchádzanie na úkor Eurosystému, ktorý by bol vystavený vyššiemu riziku.

1.3.

Napriek tomu, že ECB víta kroky vedúce k zníženiu miery, do akej sa právna úprava spolieha na externý rating, zároveň má určité obavy v súvislosti s odstránením odkazu na najvyššiu kreditnú kvalitu vyžadovanú pre tieto podiely, lebo by tým mohlo dôjsť k ďalšiemu narušeniu dôveryhodnosti a transparentnosti trhu s krytými dlhopismi a napokon mať následky pre finančnú stabilitu.

1.4.

Vo všeobecnosti by cieľom normotvorcov v blízkej budúcnosti malo byť zrušenie výnimky a vypracovanie pevne stanoveného súboru kritérií pre zaradenie aktív do krycej skupiny krytých dlhopisov, ktorý: i) sa nespolieha na externé ratingy; ii) je dostatočne presvedčivý na to, aby zaistil dôveru trhu voči krytým dlhopisom, a súčasné umožnenie toho, aby finančné inštitúcie mali dostatočný čas na úpravu svojich príslušných podnikateľských modelov. Zníženie limitu nominálnej hodnoty nesplatenej emisie z 20 % na 10 %, uvedené v prílohe I odseku 2 písm. c) bodoch i) a ii) navrhovanej smernice možno vnímať v tomto smere ako pozitívny krok.

2.   Pozmeňujúce návrhy

V prípadoch, kde ECB odporúča zmenu a doplnenie navrhovanej smernice, sú v prílohe uvedené pozmeňujúce návrhy spolu s vysvetlením.

Vo Frankfurte nad Mohanom 6. augusta 2010

prezident ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  Ú. v. EÚ C 291, 1.12.2009, s. 1.

(2)  P7_TA-PROV (2010) 0274.

(3)  Ako sú vymedzené v článku 22 ods. 4 smernice 85/611/EHS z 20. decembra 1985 o koordinácii zákonov, iných právnych predpisov a správnych opatrení týkajúcich sa podnikov kolektívneho investovania do prevoditeľných cenných papierov (PKIPCP) Ú. v. ES L 375, 31.12.1985, s. 3.

(4)  Pozri prílohu VI bod 68 ods. 3 smernice Európskeho parlamentu a Rady 2006/48/ES zo 14. júna 2006 o začatí a vykonávaní činností úverových inštitúcií (prepracované znenie) Ú. v. EÚ L 177, 30.6.2006, s. 1.

(5)  Ú. v. ES L 310, 11.12.2000, s. 1.


PRÍLOHA

Pozmeňujúce návrhy

Text, ktorý navrhuje Európsky parlament

Zmeny a doplnenia, ktoré navrhuje ECB (1)

Zmena a doplnenie

Príloha VI bod 68 ii)

„(ii)

tretí odsek sa nahrádza takto:

‚Limit vo výške 10 % pre podiely v prvom rade emitované francúzskymi fondmi Fonds Communs de Créances alebo rovnocennými subjektami zaoberajúcimi sa sekuritizáciou, ako sa uvádza v písmenách d) a e), sa neuplatňuje do 31. decembra 2013 za predpokladu, že: (i) originátorom sekuritizovaných expozícií nehnuteľnostiam určeným na bývanie alebo na podnikanie je člen tej istej konsolidovanej skupiny ako vydavateľ krytých dlhopisov, alebo subjekt pridružený k rovnakému ústrednému orgánu ako vydavateľ krytých dlhopisov (členstvo alebo pridruženie v rovnakej skupine sa určuje v rovnakom čase, ako sa z nadradených podielov vytvorí kolaterál krytých dlhopisov); ii) člen rovnakej konsolidovanej skupiny ako vydavateľ krytých dlhopisov alebo subjekt pridružený k tomu istému centrálnemu orgánu ako vydavateľ krytých dlhopisov si ponecháva celú tranžu prvej straty podporujúcu tieto podiely v prvom rade. Pred uplynutím tohto obdobia a najneskôr do 31. decembra 2012 Komisia preskúma vhodnosť tejto delegácie a prípadne vhodnosť rozšírenia podobného zaobchádzania na akúkoľvek inú formu krytého dlhopisu. V kontexte tohto preskúmania môže Komisia v prípade potreby prijať delegované akty v súlade s právomocou stanovenou v článku 151a s cieľom predĺžiť toto obdobie alebo zabezpečiť trvalý charakter tohto delegovania alebo ho predĺžiť na iné formy krytých dlhopisov.‘ “

„(ii)

tretí odsek sa nahrádza takto:

‚Limit vo výške 10 % pre podiely v prvom rade emitované francúzskymi fondmi Fonds Communs de Créances alebo rovnocennými subjektami zaoberajúcimi sa sekuritizáciou, ako sa uvádza v písmenách d) a e), sa neuplatňuje do 31. decembra 2013 za predpokladu, že: i) hodnotenie úverovej bonity týchto podielov v prvom rade nominovanou ECAI dosahuje úroveň najvyššej kategórie hodnotenia úverovej bonity ECAI vo vzťahu ku krytým dlhopisom; ii) originátorom sekuritizovaných expozícií nehnuteľnostiam určeným na bývanie alebo na podnikanie je člen tej istej konsolidovanej skupiny ako vydavateľ krytých dlhopisov, alebo subjekt pridružený k rovnakému ústrednému orgánu ako vydavateľ krytých dlhopisov (členstvo alebo pridruženie v rovnakej skupine sa určuje v rovnakom čase, ako sa z nadradených podielov vytvorí kolaterál krytých dlhopisov); iii) člen rovnakej konsolidovanej skupiny ako vydavateľ krytých dlhopisov alebo subjekt pridružený k tomu istému centrálnemu orgánu ako vydavateľ krytých dlhopisov si ponecháva celú tranžu prvej straty podporujúcu tieto podiely v prvom rade. .‘ “

Odôvodnenie

Z dôvodov uvedených v tomto stanovisku má ECB určité obavy v súvislosti s odstránením požiadavky, aby mali podiely v prvom rade najvyššie hodnotenie úverovej bonity nominovanou externou inštitúciou hodnotiacou úverovú bonitu (ECAI), lebo by tým mohlo dôjsť k ďalšiemu narušeniu dôveryhodnosti a transparentnosti trhu s krytými dlhopismi. Z tohto dôvodu ECB navrhuje opätovné vloženie tejto požiadavky. V každom prípade by v blízkej budúcnosti malo byť cieľom odstránenie výnimky a vytvorenie pevne stanoveného súboru kritérií pre zaradenie aktív do krycej skupiny krytých dlhopisov, ktorý: (i) sa nespolieha na externé ratingy, (ii) je dostatočne presvedčivý na to, aby zaistil dôveru trhu voči krytým dlhopisom. Preto by sa mal odstrániť akýkoľvek odkaz na možné predĺženie obdobia, počas ktorého sa uplatňuje výnimka (na neurčito).

ECB si uvedomuje, že sa v prílohe VI bode 68 i) vyžaduje, aby sa podiely v prvom rade, ktoré sa používajú ako zábezpeka, kvalifikovali do 1. stupňa kreditnej kvality. Nemá to však vplyv na obavu z odstránia požiadavky, aby mali podiely v prvom rade najvyššie hodnotenie úverovej bonity nominovanou ECAI. Je to tým, že požiadavka 1. stupňa kreditnej kvality sa uplatňuje len vo vzťahu k limitu 10 % nominálnej hodnoty nesplatenej emisie, ktorý sa uplatňuje, ak nedochádza k výnimke. V tomto ohľade sa poukazuje na skutočnosť, že stupne kreditnej kvality od 1 do 6 majú určiť príslušné orgány v súlade s článkom 82 smernice 2006/48/ES, čo naznačuje určitú mieru voľnej úvahy vo vzťahu ku kreditnej kvalite. ECB však chápe pojem „najvyššia kategória hodnotenia úverovej bonity“ v užšom vymedzení.

Podľa navrhovanej smernice vo verzii prijatej Európskym parlamentom sa výnimka môže uplatniť pod dvomi podmienkami: Prvou podmienkou je, aby pôvodca sekuritizovaných expozícií nehnuteľnostiam určeným na bývanie alebo na podnikanie patril do tej istej skupiny ako emitent krytých dlhopisov. Podľa názoru ECB môže byť overovanie tejto požiadavky v praxi náročné. Druhou požiadavkou je, aby si člen tej istej skupiny ponechal celú tranžu prvej straty podporujúcu tieto podiely v prvom rade. Hoci je tranža prvej straty ponechaná v rámci skupiny, podľa názoru ECB môžu subjekty túto požiadavku poľahky obísť s použitím stratégií zaistenia. Z týchto dôvodov ECB nepovažuje tieto podmienky samé o sebe za dostatočné záruky, ktoré by zaistili zahrnutie týchto aktív do krycej skupiny krytých dlhopisov. ECB však uznáva, že požiadavky poskytujú držiteľom dlhopisov určitý stupeň ochrany, najmä ak budú sprevádzané opätovným vložením odkazu na najvyššiu kreditnú kvalitu vyžadovanú pre podiely v prvom rade.


(1)  Tučným písmom sa označuje nový text, ktorý ECB navrhuje vložiť. Preškrtnutým písmom sa označuje text, ktorý ECB navrhuje vypustiť.


IV Informácie

INFORMÁCIE INŠTITÚCIÍ, ORGÁNOV, ÚRADOV A AGENTÚR EURÓPSKEJ ÚNIE

Európska komisia

18.8.2010   

SK

Úradný vestník Európskej únie

C 223/5


Výmenný kurz eura (1)

17. augusta 2010

2010/C 223/02

1 euro =


 

Mena

Výmenný kurz

USD

Americký dolár

1,2860

JPY

Japonský jen

109,66

DKK

Dánska koruna

7,4492

GBP

Britská libra

0,82300

SEK

Švédska koruna

9,4330

CHF

Švajčiarsky frank

1,3411

ISK

Islandská koruna

 

NOK

Nórska koruna

7,9065

BGN

Bulharský lev

1,9558

CZK

Česká koruna

24,805

EEK

Estónska koruna

15,6466

HUF

Maďarský forint

279,50

LTL

Litovský litas

3,4528

LVL

Lotyšský lats

0,7085

PLN

Poľský zlotý

3,9709

RON

Rumunský lei

4,2383

TRY

Turecká líra

1,9285

AUD

Austrálsky dolár

1,4251

CAD

Kanadský dolár

1,3341

HKD

Hongkongský dolár

9,9919

NZD

Novozélandský dolár

1,8122

SGD

Singapurský dolár

1,7424

KRW

Juhokórejský won

1 512,72

ZAR

Juhoafrický rand

9,3355

CNY

Čínsky juan

8,7346

HRK

Chorvátska kuna

7,2525

IDR

Indonézska rupia

11 526,27

MYR

Malajzijský ringgit

4,0625

PHP

Filipínske peso

58,055

RUB

Ruský rubeľ

39,1144

THB

Thajský baht

40,796

BRL

Brazílsky real

2,2499

MXN

Mexické peso

16,2260

INR

Indická rupia

59,9500


(1)  Zdroj: referenčný výmenný kurz publikovaný ECB.


18.8.2010   

SK

Úradný vestník Európskej únie

C 223/6


ROZHODNUTIE KOMISIE

zo 17. augusta 2010,

ktorým sa mení a dopĺňa rozhodnutie Komisie 2007/623/ES, ktorým sa zriaďuje Skupina nezávislých zainteresovaných strán na vysokej úrovni pre oblasť administratívnej záťaže

2010/C 223/03

EURÓPSKA KOMISIA,

so zreteľom na Zmluvu o fungovaní Európskej únie,

keďže:

(1)

Na základe rozhodnutia 2007/623/ES (1) Komisia vytvorila Skupinu nezávislých zainteresovaných strán na vysokej úrovni pre oblasť administratívnej záťaže, ďalej len „skupina“, na obdobie troch rokov.

(2)

Zníženie administratívnej záťaže a zjednodušenie legislatívneho procesu ostávajú prioritami Komisie a Akčný program na znižovanie administratívnej záťaže v Európskej únii sa má dokončiť v roku 2012.

(3)

Mandát skupiny a jej členov by sa preto mal zodpovedajúcim spôsobom predĺžiť.

(4)

Skupina by mala pokračovať v úzkej spolupráci tak s vonkajšími zainteresovanými stranami, ako aj útvarmi Komisie a mala by si pravidelne a organizovaným spôsobom vymieňať názory a skúsenosti o otázkach administratívnej záťaže so zástupcom generálneho tajomníka a predsedom výboru pre hodnotenie dopadu,

ROZHODLA TAKTO:

Článok 1

Rozhodnutie K(2007) 4063 sa mení a dopĺňa takto:

1.

Článok 2 sa nahrádza takto:

„Článok 2

Úlohou skupiny je poskytovať Komisii poradenstvo v otázkach Akčného programu na znižovanie administratívnej záťaže v Európskej únii, ktorého cieľom je znížiť mieru administratívnej záťaže pre podniky vyplývajúcu z právnych predpisov EÚ o 25 % do roku 2012, ako aj v otázkach iniciatív na zjednodušenie stanovených v rámci pracovného program Komisie.

Skupina predovšetkým:

poskytne poradenstvo v súvislosti s opatreniami zameranými na znižovanie administratívnej záťaže navrhnutými konzultantmi, a to prostredníctvom online konzultácií a miestnych praktických seminárov v členských štátoch,

poskytne Komisii na požiadanie poradenstvo v metodologických otázkach, ktoré sa môžu v súvislosti s akčným programom vyskytnúť,

navrhne, pokiaľ je to potrebné, ktoré ďalšie existujúce právne predpisy by mohli byť podľa potreby zahrnuté do programu na zníženie administratívnej záťaže,

poskytne Komisii poradenstvo v súvislosti s priebežným programom na zjednodušenie, najmä s ohľadom na vysoký potenciál na znižovanie administratívnej záťaže,

poskytne Komisii pomoc v zaistení pokroku v prijímaní návrhov na znižovanie administratívnej záťaže Radou a Parlamentom,

do novembra 2011 pripraví správu o najlepších postupoch v členských štátoch na implementáciu právnych predpisov EÚ spôsobom, ktorý predstavuje čo najnižšiu administratívnu záťaž.

Mandát skupiny trvá do 31. decembra 2012.“

2.

Článok 3 ods. 1 sa nahrádza takto:

„Článok 3

1.   Komisia môže so skupinou prekonzultovať akúkoľvek otázku týkajúcu sa implementácie Akčného programu na znižovanie administratívnej záťaže v Európskej únii a priebežného programu na zjednodušenie, ako sa uvádza v pracovnom programe Komisie.“

3.

Článok 4 sa mení a dopĺňa takto:

Článok 4

a)

V odseku 4 sa prvá veta nahrádza takto:

„Členovia skupiny sú vymenovaní do 31. decembra 2012.“

b)

V odseku 7 sa prvá veta nahrádza takto:

„Mená členov sa uverejňujú na internetovej stránke generálneho sekretariátu Európskej komisie.“

4.

V článku 5 ods. 4 sa druhá veta nahrádza takto:

„Generálny sekretariát Európskej komisie poskytuje skupine sekretárske služby.“

5.

Článok 7 sa nahrádza takto:

„Článok 7

Uplatniteľnosť

Toto rozhodnutie sa uplatňuje do 31. decembra 2012.“

Článok 2

Toto rozhodnutie vstúpi do platnosti 30. augusta 2010.

V Bruseli 17. augusta 2010

Za Komisiu

predseda

José Manuel BARROSO


(1)  Ú. v. EÚ L 253, 28.9.2007, s. 40.


V Oznamy

KONANIA TÝKAJÚCE SA VYKONÁVANIA POLITIKY HOSPODÁRSKEJ SÚŤAŽE

Európska komisia

18.8.2010   

SK

Úradný vestník Európskej únie

C 223/8


ŠTÁTNA POMOC – SLOVINSKO

Štátna pomoc C 13/10 (ex NN 17/10) – Prípadné opatrenia pomoci v prospech podnikov Elan d.o.o. a Elan Marine d.o.o

Výzva na predloženie pripomienok v súlade s článkom 108 ods. 2 Zmluvy o fungovaní Európskej únie

(Text s významom pre EHP)

2010/C 223/04

Listom z 12. mája 2010, ktorý je uvedený v autentickom jazyku za týmto zhrnutím, Komisia oznámila Slovinsku svoje rozhodnutie začať konanie podľa článku 108 ods. 2 TFEÚ, pokiaľ ide o uvedené opatrenia.

Zainteresované strany môžu predložiť svoje pripomienky k opatreniam, vo veci ktorých Komisia začína konanie, v lehote jedného mesiaca odo dňa uverejnenia tohto zhrnutia a nasledujúceho listu. Kontaktné údaje:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: J-70, 03/225

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Fax +32 22961242

Tieto pripomienky budú oznámené Slovinsku. Zainteresované strany môžu písomne s uvedením dôvodov požiadať o dôverné zaobchádzanie s údajmi o ich totožnosti.

TEXT ZHRNUTIA

I.   POSTUP

Dňa 10. júla 2008 bola podaná sťažnosť na údajnú štátnu pomoc podniku Elan ski (Slovinsko). Komisia predmetné opatrenie prešetrila na základe niekoľkých žiadostí o informácie, ktoré zaslala Slovinsku. Okrem toho, Komisii boli doručené podrobné informácie od sťažovateľa.

II.   POPIS

Predmetné opatrenia pomoci boli určené podniku Elan Ski pôsobiacemu v oblasti výroby lyží a podniku Elan Marine pôsobiacemu v oblasti výroby námorných plavidiel. Oba podniky sídlia v regióne, ktorý je podľa článku 107 ods. 3 písm. a) Zmluvy o fungovaní EÚ spôsobilý pre regionálnu podporu, a sú v úplnom vlastníctve Skupiny Elan, ktorá je majetkom niekoľkých štátnych podnikov. Skupina Elan a jej dve dcérske spoločnosti zápasili niekoľko rokov s finančnými problémami. V rokoch 2007 a 2008 im preto štátne spoločnosti, ktoré Skupinu Elan vlastnia, poskytli dvakrát kapitálovú injekciu po 10 miliónov EUR, z ktorej Skupina Elan vyčlenila približne 11,7 miliónov EUR pre podnik Elan Ski. Zvyšných 8,3 miliónov EUR získal podnik Elan Marine.

III.   POSÚDENIE

Tieto kapitálové injekcie by mohli predstavovať štátnu pomoc v zmysle článku 107 ods. 1 Zmluvy o fungovaní EÚ. Keďže ich poskytli štátne podniky, zdá sa, že je možné ich pripočítať slovinskému štátu. Okrem toho, mohli poskytnúť výhodu podniku, ktorý v situácii, v ktorej sa nachádzal, nemal ľahký prístup ku kapitálu a k úverom. Ak by sa predmetné opatrenia mali považovať za štátnu pomoc, Komisia musí overiť, či by takáto pomoc bola zlučiteľná v zmysle článku 107 ods. 2 alebo článku 107 ods. 3 ZFEÚ. Komisia nemá doposiaľ k dispozícii dostatok informácií na prijatie záveru o zlučiteľnosti daných opatrení.

IV.   ZÁVER

Na základe uvedených skutočností Komisia musí v súvislosti s uvedenými opatreniami začať konanie vo veci formálneho zisťovania podľa článku 108 ods. 2 Zmluvy o fungovaní EÚ.

TEXT LISTU

„Komisija želi obvestiti Slovenijo, da je po proučitvi informacij o zgoraj navedenih ukrepih, ki jih je prejela od slovenskih organov, sklenila začeti postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1).

1.   POSTOPEK

(1)

Nemški proizvajalec smuči Völkl je 10. julija 2008 vložil pritožbo v zvezi s pomočjo, ki jo je Republika Slovenija domnevno dodelila družbi Elan d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Ski), slovenskemu proizvajalcu smuči.

(2)

Od takrat je Komisija slovenskim organom poslala več zahtev za informacije, na katere so se slovenski organi odzvali 14. oktobra 2008, 30. januarja 2010 in 22. februarja 2010. Komisija je novembra 2009 poslala zahtevo za informacije tudi pritožniku, na katero je ta odgovoril 5. marca 2010.

2.   UPRAVIČENCI

2.1   Elan Ski

(3)

Elan Ski je družba z omejeno odgovornostjo, dejavna na področju proizvodnje smučarske opreme. Sedež ima v Begunjah na Gorenjskem, v Sloveniji. Vsa območja Slovenije so upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2). Družba Elan Ski je leta 2007 zaposlovala približno 750 ljudi, zdi pa se, da se je število zaposlenih od takrat precej zmanjšalo.

(4)

Družba Elan Ski ima trenutno približno 9-odstotni delež na svetovnem trgu smuči. Sodi med šest največjih proizvajalcev smuči. Smuči v celoti proizvaja v Begunjah, sedež tovarne desk za deskanje na snegu pa je v Avstriji, kjer je letno proizvedenih 200 000 desk za deskanje na snegu, od katerih se jih le desetina proda z znamko Elan. Večina smuči se izvozi v Nemčijo in druge države EU, ZDA, Kanado in na Japonsko. Proizvodi družbe Elan Ski se tržijo v 46 državah po vsem svetu (3).

(5)

Družba Elan Ski je bila v državni lasti od leta 1940 do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1990 je bilo podjetje Elan Ski v stečaju in je bilo prodano upnikom. Leta 1991 je podjetje Elan Ski postalo delniška družba, ki je bila leta 1992 prodana novi lastnici, hrvaški Privredni banki Zagreb. Na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja se je družba Elan Ski spet znašla v krizi, leta 2000 pa jo je kupila Slovenska razvojna družba, delniška družba v 100-odstotni državni lasti, ki je bila ustanovljena za sanacijo in prestrukturiranje podjetij, prenos lastništva podjetij in financiranje dolgoročnih investicij.

(6)

Družba Elan Ski, ki je bila takrat družba z omejeno odgovornostjo, je bila potem prodana skupini Skimar (sedaj: Elan Skupina d.o.o., v nadaljnjem besedilu: Elan Skupina), ki je od takrat matična družba družbe Elan Ski. Družba Elan Ski je od leta 2006 zasebna družba z omejeno odgovornostjo.

2.2   Elan Marine

(7)

Elan Marine d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Elan Marine) je družba z omejeno odgovornostjo, od leta 1949 dejavna na področju proizvodnje morskih plovil. Kot družba Elan Ski ima tudi družba Elan Marine sedež v Begunjah na Gorenjskem, v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Družba Elan Marine je leta 2007 zaposlovala približno 420 ljudi, število zaposlenih pa se je od takrat zmanjšalo.

2.3   Elan Skupina

(8)

Obe družbi, Elan Ski in Elan Marine, sta bili 15. februarja 2010 v 100-odstotni lasti družbe Elan Skupina. Holding ima še dve drugi hčerinski družbi, in sicer družbo Elan Inventa d.o.o. (servisni oddelek) in družbo Marine Nova d.o.o.

(9)

Družba Elan Skupina je 31. decembra 2007 zaposlovala približno 1 200 ljudi (trenutno zaposluje približno 800 ljudi).

(10)

Delničarji družbe Elan Skupina so večinoma v državni lasti. Lastniška struktura družbe Elan Skupina je bila januarja 2009 naslednja:

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Kapitalska družba): Kapitalska družba je delniška družba, katere edini delničar je Republika Slovenija. Kapitalska družba je bila ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnega kapitala za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem premoženja. Kapitalska družba je daleč največja delničarka družbe Elan Skupina in ima trenutno skoraj polovico njenih delnic (glej v nadaljevanju),

poleg tega Kapitalska družba nadzira vložek Prvega pokojninskega sklada (ki je tudi državni sklad, v nadaljnjem besedilu: KAD-PPS),

Družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: DSU), družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 100-odstotni državni lasti in je dejavna na področju upravljanja in svetovanja,

Triglav Naložbe, finančna družba, d.d. (v nadaljnjem besedilu: Triglav naložbe), finančna družba, ki je v 98-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav (glej v nadaljevanju),

Zavarovalnica Triglav, d.d., (v nadaljnjem besedilu: Zavarovalnica Triglav), družba, ki ponuja vse vrste neživljenjskega in življenjskega, zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja in je v večinski lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) ter Slovenske odškodninske družbe, d.d., ki sta v državni lasti.

Razpredelnica 1:   Lastniška struktura januarja 2009

Image

(11)

Do aprila 2008 je bila delničar družbe Elan Skupina tudi zasebna družba KD Kapital, finančna družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: KD Kapital).

Razpredelnica 2:   Lastniška struktura ob različnih datumih

Subjekt

1. januar 2007

Po 1. ukrepu

(april 2008)

Po 2. ukrepu

(januar 2009)

Kapitalska družba

30,5 %

47,3 %

47,3 %

KAD-PPS

10,3 %

10,3 %

10,3 %

DSU

17,3 %

17,3 %

17,3 %

Triglav Naložbe

13,2 %

13,2 %

13,2 %

Zavarovalnica Triglav

11,9 %

11,9 %

11,9 %

KD Kapital

16,8 %

0 %

0 %

Domnevno skupno državno lastništvo

83,2 %

100 %

100 %

3.   OPIS UKREPOV

3.1   Dokapitalizacija leta 2007 (Ukrep 1)

(12)

Kot bo opisano v nadaljevanju, so se družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi leta 2007 soočale s težavami, banke upnice pa so zahtevale povečanje kapitala kot pogoj za nadaljnje financiranje.

(13)

Kapitalska družba se je 19. decembra 2006 odločila za dokapitalizacijo družbe Elan Skupina, zaradi česar so delničarji družbe Elan Skupina29. januarja 2007 podpisali ‚pismo o nameri‘ dokapitalizacije družbe v višini 10,225 milijona EUR. Vendar pa so delničarji 4. oktobra 2007 soglašali le s povečanjem kapitala. Vzrok zamude je bilo začetno nasprotovanje povečanju kapitala s strani družbe KD Kapital, takrat edinega zasebnega delničarja družbe Elan Skupina, zlasti zato, ker je nameravala Kapitalska družba imenovati nove člane v nadzorni odbor družbe Elan Skupina. Družba KD Kapital je imela v lasti 16,83 % delnic družbe Elan Skupina. Po poročanju medijev je družbo KD Kapital vznemiril poskus vplivanja slovenskih državnih organov na poslovne odločitve družbe Elan Skupina prek Kapitalske družbe  (4).

(14)

Družba KD Kapital je končno soglašala s povečanjem kapitala v višini 10,225 milijona EUR v zameno za možnost prodaje delnic, ki jo je družba izkoristila marca 2008, z učinkom od aprila 2008. Kapitalska družba je kupila delnice družbe KD Kapital in tako povečala svoj delež v družbi Elan Skupina z 41 % na 57 % (10 % delnic je bilo takrat v lasti družbe KAD-PPS).

(15)

Vpis delničarjev je bil izveden 15. novembra 2007 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS. Od 10,225 milijona EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,8 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,425 milijona EUR.

3.2   Dokapitalizacija leta 2008 (Ukrep 2)

(16)

Junija/julija 2008 je uprava družbe Elan Skupina delničarje zaprosila za novo dokapitalizacijo v višini 25 milijonov EUR, in sicer za kritje nelikvidnosti v višini 14 milijonov EUR, za kritje izgub družbe Elan Skupina v višini 6,1 milijona EUR in za kapital za prestrukturiranje v višini 5 milijonov EUR. Poleg tega je morala družba Elan Skupina reprogramirati svoje dolgove do konca leta 2008. Dolgoročni načrt za družbo Elan Skupina je bil pripravljen junija 2008, 8. avgusta 2008 pa mu je sledil načrt okrevanja. Oba načrta sta vsebovala podobno finančno napoved za skupino in smučarski oziroma zimski del do leta 2012. V skladu z napovedjo bi začeli skupina oziroma družba Elan Ski ustvarjati dobiček od leta 2010 naprej. Družba Elan Marine bi začela ustvarjati dobiček od leta 2011. Oba načrta je pripravila skupina sama in ne neodvisni zunanji svetovalci.

(17)

Delničarji so menili, da so načrti neustrezni. Zato so 28. avgusta 2008 soglašali le z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov EUR. Podlaga za povečanje kapitala je bil sporazum o reprogramiranju dolgov med družbo Elan Skupina in njenimi upniki do konca leta 2008. Vpis delničarjev je bil izveden 8. septembra 2008 v sorazmerju z deležem lastniških delnic delničarjev. Kapitalska družba se je vpisala v sorazmerju s svojim lastnim deležem in deležem, s katerim upravlja v imenu KAD-PPS.

(18)

Od 10 milijonov EUR, s katerimi je bila dokapitalizirana družba Elan Skupina, je družba Elan Ski prejela 5,924 milijona EUR, družba Elan Marine pa 4,076 milijona EUR.

(19)

V skladu z informacijami, ki so jih zagotovili slovenski organi, v zadevnem obdobju ni bilo dodatnih povečanj kapitala skupine Elan Skupina.

4.   OCENA

(20)

Šteje se, da sta morebitni upravičenki ukrepov družbi Elan Ski in Elan Marine. Dokapitalizirana je bila sicer družba Elan Skupina, vendar pa je ta družba dala sredstva družbi Elan Ski oziroma družbi Elan Marine (glej točki (15) in (18)). Zato sta ta dva subjekta morebitna upravičenca navedenih ukrepov. Komisija bo zato proučila, ali sta subjekta prejela državno pomoč v smislu člena 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej točko 4.2 v nadaljevanju), in če sta jo, ali bi takšna pomoč lahko bila združljiva z notranjim trgom (glej točko 4.3 v nadaljevanju). V ta namen je treba določiti, od kdaj je morebitni upravičenki treba šteti za podjetji v težavah (glej točko 4.1 v nadaljevanju).

4.1   Podjetje v težavah

(21)

V skladu s točko 10 smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (5) (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) se podjetje lahko šteje za podjetje v težavah, če ni zmožno preprečiti izgub, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja. Točka 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje določa posebne okoliščine, v katerih se lahko za podjetje šteje, da je v težavah.

(22)

V tej fazi se šteje, da družbi Elan Ski oziroma Elan Marine ne izpolnjujeta meril točke 10 smernic za reševanje in prestrukturiranje. Čeprav se je obseg kapitala obeh družb v letih od 2006 do 2008 (6) zelo zmanjšal, se zdi da so obstajale zadostne rezerve za kritje izgub.

(23)

Vendar pa v skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje ‚podjetje lahko velja za podjetje v težavah, tudi če ni izpolnjena nobena od okoliščin, določenih v točki 10, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah (…). V vsakem primeru pa je podjetje v težavah upravičeno le takrat, ko lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov ne more opomoči‘.

(24)

Komisija meni, da se za merila iz točke 11 zdi, da jih družbi Elan Ski in Elan Marine dejansko izpolnjujeta. Družba Elan Ski je med letoma 2006 in 2008 (7) ustvarila znatno izgubo, družba Elan Marine je znatno izgubo ustvarila leta 2007 in 2008 (8), oba subjekta pa sta od leta 2005 beležila tudi podatke o vedno manjšem prometu (9). Poleg tega so težke razmere za vso skupino (10) (ki naj bi ji na podlagi dopisa uprave družbe Elan Skupina leta 2008 brez dokapitalizacije grozil stečaj) skupini preprečile, da bi subjektoma finančno pomagala z lastnimi sredstvi. To kaže na to, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine vsaj leta 2007 in 2008 izpolnjevali merila iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje iz leta 2004. Tako se lahko družbi Elan Ski in Elan Marine štejeta za podjetji v težavah vsaj leta 2007 in 2008.

4.2   Obstoj državne pomoči

(25)

Člen 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

4.2.1   Državna sredstva in odgovornost države

(26)

Da ukrep šteje za državno pomoč, se mora financirati iz državnih sredstev in zanj mora odgovarjati država. Poleg organov javne uprave lahko državno pomoč dodelijo tudi javna podjetja. Vendar pa je treba v zvezi s tem ugotoviti, ali javno podjetje glede določenega ukrepa deluje kot ‚država‘, in sicer, če ima država glede zadevnega ukrepa dejansko prevladujoč vpliv v tem podjetju. To pomeni, da so državna sredstva tista sredstva, ki so neposredno ali posredno pod nadzorom ali, z drugimi besedami, z njimi razpolaga država (11).

(27)

Kar zadeva Kapitalsko družbo, ki je bila glavna delničarka družbe Elan Skupina v času dokapitalizacij, slovenski državni organi menijo, da Kapitalska družba niti neposredno niti posredno ne uporablja proračunskih sredstev. Utemeljujejo, da se družba financira izključno iz dividend, plačil obresti in drugih prihodkov iz naložbenih in poslovnih dejavnosti. Poleg tega Kapitalske družbe ni mogoče opredeliti kot pravne osebe javnega prava.

(28)

Vendar pa se zdi, da je Kapitalska družba pod nadzorom države in jo je treba šteti za javno podjetje v smislu člena 2(b) direktive o preglednosti (12). Republika Slovenija je lastnica 100 % vpisanega kapitala Kapitalske družbe in obvladuje večino glasov. Slovenska vlada imenuje vse člane skupščine Kapitalske družbe in njenega nadzornega odbora. Predstavniki slovenske vlade so vabljeni na seje skupščine in nadzornega odbora. Upravni odbor imenuje skupščina, nadzoruje pa ga nadzorni odbor. Zato Komisija predhodno domneva, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država.

(29)

Kar zadeva ostale delničarje družbe Elan Skupina, ki so sodelovali pri dokapitalizaciji, se v tej fazi zdi, da so družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav tesno povezane z Republiko Slovenijo. Dejansko sta družbi DSU in KAD-PPS v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. V drugih dveh družbah, tj. družbi Triglav Naložbe in družbi Zavarovalnica Triglav, se zdi, da ima država v lasti vsaj večino delnic (prek drugih družb). Slovenski državni organi pa o strukturi družb niso zagotovili podrobnih informacij. V tej fazi Komisija dvomi, da za ukrepe teh družb ni odgovorna Republika Slovenija.

(30)

Zato Komisija predhodno sklepa, da se ukrepi Kapitalske družbe financirajo iz državnih sredstev in je zanje odgovorna država. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij se tudi glede ukrepov, ki so jih podprle družbe KAD-PPS, DSU, Triglav Naložbe in Zavarovalnica Triglav, zdi, da se financirajo iz državnih sredstev in zanje odgovarja država, kar se bo preverilo v formalnem postopku preiskave.

4.2.2   Prednost

(31)

V skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu je treba proučiti, ali pogoji posega dajejo gospodarsko prednost upravičencu, ki je ta v normalnih tržnih pogojih ne bi mogel dobiti.

(32)

Najprej je treba preveriti, ali je Republika Slovenija pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina delovala kot oseba zasebnega prava, saj je po poročanju slovenskih državnih organov vsaj Kapitalska družba kot takšna sodelovala z drugimi delničarji družbe pri sprejemanju ukrepov.

Kar zadeva prvi ukrep, edina očitno nedržavna delničarka družbe Elan Skupina, družba KD Kapital, ni bila zainteresirana za sodelovanje. Na koncu je družba KD Kapital sodelovala le zato, ker ji je Kapitalska družba zagotovila možnost odkupa njenih delnic po zajamčeni ceni. Zaenkrat ni informacij o ceni. Zato pri dokapitalizaciji družbe Elan Skupina zasebni delničar ni sodeloval pod enakimi pogoji z javnimi delničarji. Poleg družbe KD Kapital in Kapitalske družbe so k dokapitalizaciji prispevali le delničarji, ki so v večinski državni lasti. Prispevki takšnih delničarjev se ne morejo upoštevati pri odločanju o tem, ali je bil ukrep sprejet na način, kot bi ga sprejele osebe zasebnega prava. Zato Komisija dvomi, da je bil prvi ukrep izveden na način, kot bi ga izvedle osebe zasebnega prava, kot utemeljujejo slovenski državni organi.

Pri drugem ukrepu se zdi, da ni sodelovala nobena družba zasebnega prava. Kapitalska družba in drugi delničarji, ki so sodelovali pri drugem ukrepu, so vsaj v večinski državni lasti. Zato Komisija v tej fazi, tako kot pri prvem ukrepu, dvomi, da je Republika Slovenija preko Kapitalske družbe in drugih javnih delničarjev delovala na način, kot bi delovala oseba zasebnega prava.

(33)

Nadalje je treba upoštevati, da bi zasebni vlagatelj na trgu poskusil povečati donos iz svojih sredstev v skladu z okoliščinami in svojimi interesi, in sicer celo v primeru naložb v podjetje, katerega delničar je že (13). S stališča zasebnega vlagatelja na trgu obstaja vrsta drugih kazalcev, ki zbujajo dvom v naložbe družbe Elan Skupina in s tem družbe Elan Ski oziroma družbe Elan Marine.

Zaenkrat se zdi, da prvi ukrep ni temeljil na poslovnem načrtu ali drugih informacijah o prihodnjih donosih naložb.

Kar zadeva drugi ukrep, sta bila dolgoročni načrt in načrt okrevanja pripravljena, preden so se delničarji odločili glede dokapitalizacije. Vendar pa so sami delničarji družbe Elan Skupina menili, da so načrti neustrezni, kar kaže, da so bili načrti nezanesljivi glede vizije prihodnjih donosov naložb.

Zdi se, da sta bili družbi Elan Ski in Elan Marine v težavah vsaj v času dokapitalizacij.

Družba Elan Skupina je delničarje najprej prosila za še večjo dokapitalizacijo, kot pa je bila dejansko izvedena.

Svetovni trg smuči se zmanjšuje. Dejansko se je svetovna prodaja smuči od zime 1991–1992 do zime 2008–2009 skoraj prepolovila, in sicer s 6 milijonov na 3,2 milijona smuči letno.

(34)

Poleg tega je treba upoštevati, da se lahko večinski delničar, ki vpiše potrebni kapital za zagotovitev preživetja podjetja, ki se začasno sooča s težavami, a je sposobno ponovno doseči dobiček, po možnosti po reorganizaciji, šteje za zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki namerava zavarovati svojo preteklo naložbo (14). V tej fazi ni mogoče spregledati, da to velja za dokapitalizaciji v družbi Elan Skupina oziroma njenih hčerinskih družbah, čeprav dvom ostaja, saj naj bi bili vsi trije subjekti v težavah že več let.

(35)

Zato Komisija dvomi, da sta bila ukrepa izvedena v skladu z načelom zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Poleg tega sta bili dokapitalizacij deležni le dve določeni družbi, kar pomeni, da sta bili selektivni. Komisija zato meni, da sta ukrepa pomenila selektivno prednost za upravičenki.

4.2.3   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino

(36)

Komisija meni, da sta ukrepa slovenskih državnih organov v korist družb Elan Ski in Elan Marine verjetno izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami z zagotavljanjem prednosti pred drugimi konkurenti, ki takšne pomoči niso prejeli. Države članice med seboj vsekakor trgujejo na področjih smučarske opreme in morskih plovil, na katerih delujeta upravičenki.

4.2.4   Sklepna ugotovitev glede obstoja državne pomoči

(37)

Komisija na podlagi navedenih argumentov na tej stopnji meni, da sta zadevna ukrepa lahko vsebovala državno pomoč za družbi Elan Ski in Elan Marine v smislu člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.3   Združljivost pomoči

(38)

Ukrepi državne pomoči se lahko štejejo za združljive z notranjim trgom na podlagi izjem iz člena 107(2) in 107(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(39)

Zaenkrat slovenski državni organi še niso zagotovili informacij o združljivosti ukrepov, saj so menili, da ukrepa nista pomenila državne pomoči. Ker pa sta bila zadevna ukrepa izvedena v korist podjetij v težavah, je Komisija predhodno ocenila njuno združljivost na podlagi smernic za reševanje in prestrukturiranje. Poleg tega je presojala, ali bi lahko bila ukrepa združljiva z notranjim trgom kot regionalna pomoč. Komisija zaenkrat glede združljivosti na kateri koli drugi podlagi nima nobenih dokazov.

4.3.1   Smernice za reševanje in prestrukturiranje

(40)

Na podlagi teh smernic so do pomoči upravičena le podjetja v težavah. Kot je bilo opisano zgoraj, se lahko družba Elan Ski in družba Elan Marine v času dokapitalizacij štejeta za podjetji v težavah. Načeloma podjetje, ki pripada večji poslovni skupini, običajno ni upravičeno do pomoči, razen če je mogoče dokazati, da je vzrok težav v podjetju samem in te niso posledica samovoljnega prerazporejanja stroškov v skupini ter da so težave prehude, da bi jih lahko odpravila skupina sama (točka 13 smernic za reševanje in prestrukturiranje). Ker je bila v času sprejetja ukrepov (opisano zgoraj) v težavah tudi matična družba družb Elan Ski in Elan Marine, in sicer družba Elan Skupina, Komisija šteje pogoje točke 13 za izpolnjene. Zdi se, da sta družbi Elan Ski in Elan Marine upravičeni do pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(41)

V skladu s točko 25(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje, je lahko pomoč za reševanje le v obliki poroštev za posojilo ali v obliki posojil. Zato se zadevni dokapitalizaciji ne moreta šteti za pomoč za reševanje.

(42)

Glede pomoči za prestrukturiranje smernice za reševanje in prestrukturiranje (v točki 31 in naslednjih) zahtevajo predložitev trdnega načrta za prestrukturiranje, ki omogoča obnovo sposobnosti preživetja podjetja. Pomoč mora biti omejena na najnižjo potrebno vsoto. V zvezi s tem mora upravičenec prispevati lastna sredstva za plačilo stroškov prestrukturiranja. Poleg tega smernice za reševanje in prestrukturiranje v izogib neupravičenim izkrivljanjem konkurence določajo izravnalne ukrepe.

(43)

V tej fazi se zdi, da navedeni pogoji glede zadevnih ukrepov niso izpolnjeni.

Zaenkrat so slovenski državni organi predložili dele dveh t. i. načrtov prestrukturiranja, in sicer dolgoročnega načrta za družbo Elan Skupina in ‚program prestrukturiranja‘, za katerega pa se zdi, da ne izpolnjuje vseh pogojev iz smernic za reševanje in prestrukturiranje.

Ni jasno, ali je bila pomoč omejena na najnižjo potrebno vsoto.

Poleg tega iz informacij, ki so bile predložene Komisiji, ne izhaja, da bi upravičenki prispevali lastna sredstva. Celo nasprotno, edina delničarka družbe Elan Skupina, ki ni bila povezana z državo, družba KD Kapital, je v zvezi s prvim ukrepom zmanjšala svoj delež.

Informacij o izravnalnih ukrepih ni. Komisija bi pri vrednotenju takšnih ustreznih ukrepov upoštevala tudi tržno strukturo.

(44)

Upoštevati je treba tudi, da mora biti pomoč za reševanje in prestrukturiranje usklajena z načelom o enkratni pomoči (‚enkrat in zadnjič‘), kot je določeno v točki 72 in naslednjih točkah smernic za reševanje in prestrukturiranje, in sicer, da se nova pomoč za reševanje ali prestrukturiranje ne sme dodeliti, če je bila pomoč za reševanje ali prestrukturiranje dodeljena že prej. Ni jasno, ali so družba Elan Skupina in njeni hčerinski družbi Elan Ski in Elan Marine že izkoristile pomoč za reševanje ali prestrukturiranje.

(45)

Na podlagi navedenega Komisija dvomi, da bi lahko bila ukrepa združljiva s pomočjo za prestrukturiranje.

4.3.2   Regionalna pomoč

(46)

Kot je že bilo navedeno, imata družbi Elan Ski in Elan Marine sedež v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči iz člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaenkrat ni jasno, ali se lahko dokapitalizaciji štejeta za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom, saj se zdi, da sta bili obe upravičenki v času dodelitve pomoči v težavah, in zato nista upravičeni do regionalne pomoči.

(47)

Zato Komisija po prvi proučitvi zadeve dvomi, da bi se lahko ukrepa štela za regionalno pomoč, združljivo z notranjim trgom.

5.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(48)

Komisija se je na podlagi navedenega odločila začeti formalni postopek preiskave na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z zadevnima ukrepoma.

Odločitev

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s postopkom iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisija poziva Slovenijo, da predloži svoje pripombe in zagotovi vse informacije, ki bi lahko pomagale pri oceni pomoči, v enem mesecu od datuma prejema tega dopisa. Informacije morajo zlasti vsebovati:

informacije glede družb DSU, Triglav naložbe oziroma Zavarovalnica Triglav:

prosimo, zagotovite informacije, kakšen odstotni delež družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav je v neposredni ali posredni lasti Republike Slovenije. Če obstajajo tudi drugi delničarji navedenih družb, prosimo, zagotovite informacije o tem, ali so v neposrednem ali posrednem lastništvu Republike Slovenije,

prosimo, na kratko opišite način sprejemanja odločitev v družbah DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav ter razloge, ki jih morata upravni in nadzorni odbor upoštevati pri sprejetju posamezne odločitve,

prosimo, predložite odločitve upravnega in nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav o dveh dokapitalizacijah družbe Elan Skupina (takrat družbe Skimar) in zapisnike sej, na katerih so bile navedene odločitve sprejete,

prosimo, opišite, kdo je odgovoren za imenovanje nadzornega odbora družb DSU, Triglav naložbe in Zavarovalnica Triglav. Poleg tega, prosimo, predložite seznam članov nadzornega odbora in seznam njihovih položajev v slovenskih organih javne uprave;

informacije glede nakupa delnic družbe KD Kapital v družbi Elan Skupina s strani Kapitalske družbe:

prosimo, zagotovite informacije o ceni, ki jo je Kapitalska družba plačala družbi KD Kapital za njen 16,83-odstotni delež v družbi Skimar aprila 2008, in kopijo pogodbe o možnosti prodaje delnic,

poleg tega, prosimo, zagotovite zapisnik 116. seje nadzornega odbora Kapitalske družbe, na kateri je bil dosežen sporazum o sklenitvi pogodbe o možnosti prodaje delnic med Kapitalsko družbo in družbo KD Kapital.

Komisija poziva slovenske državne organe, da takoj posredujejo izvod tega dopisa morebitnemu prejemniku pomoči.

Komisija bi želela opomniti Slovenijo, da ima člen 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije odložilni učinek, in opozoriti na člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999, ki določa, da se lahko od prejemnika izterja vsa nezakonita pomoč.

Komisija opozarja Slovenijo, da bo zainteresirane stranke obvestila z objavo tega dopisa in njegovega povzetka v Uradnem listu Evropske unije. Obvestila bo tudi vse zainteresirane stranke v državah članicah Efte, ki so podpisnice sporazuma EGP, z objavo obvestila v Dodatku EGP k Uradnemu listu Evropske unije, z izvodom tega dopisa pa bo obvestila tudi nadzorni organ Efte. Vse zainteresirane stranke bodo pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od datuma objave tega obvestila.“


(1)  Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 87 in 88 Pogodbe ES postala člen 107 oziroma člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tej odločitvi je treba sklicevanje na člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumeti kot sklicevanje na člen 87 oziroma 88 Pogodbe ES, kadar je to primerno.

(2)  Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013, UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(3)  Informacije s slovenske vladne spletne strani: http://www.slovenia.si/

(4)  Kleine Zeitung, 23. avgusta 2007, ‚Elan rutscht immer tiefer in die roten Zahlen‘ (Elan še naprej drsi v rdeče številke).

(5)  Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004, str. 2), podaljšane s Sporočilom Komisije o podaljšanju smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 156, 9.7.2009, str. 3).

(6)  Elan Ski: kapital 31.12.2006: 36,5 milijona EUR; 31.12.2007: 25,3 milijona EUR; 31.12.2008: 24,1 milijona EUR; Elan Marine: kapital 31.12.2006: 5,6 milijona EUR; 31.12.2007: 5,3 milijona EUR; 31.12.2008: 3,6 milijona EUR.

(7)  Neto izguba leta 2006: 0,472 milijona EUR; 2007: 6,674 milijona EUR; 2008: 12,971 milijona EUR.

(8)  Neto dobiček leta 2006: 1,2 milijona EUR; neto izguba leta 2007: 0,305 milijona EUR; 2008: 10,214 milijona EUR.

(9)  Elan Ski: promet leta 2005: 66 milijonov EUR; 2006: 48 milijonov EUR; 2007: 40 milijonov EUR; 2008: 38 milijonov EUR; 2009: 36 milijonov EUR; Elan Marine: promet leta 2006: 31,8 milijona EUR; 2007: 38,6 milijona EUR; 2008: 25,9 milijona EUR.

(10)  Poleg dveh morebitnih upravičenk je imela izgubo tudi njuna materinska družba Elan Skupina, in sicer 8,4 milijona EUR leta 2007 in 12 milijonov EUR leta 2008. Na podlagi do zdaj razpoložljivih informacij je bila ta izguba posledica slabega poslovanja družbe Elan Ski.

(11)  Zadeva C-482/99, Francoska republika proti Komisiji (Stardust Marine), Recueil 2002, str. I-4397.

(12)  Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

(13)  Zadeva T-228/99, WestLB proti Komisiji, Recueil 2003, str. II-435.

(14)  Glej zadevo C-303/88, Italijanska republika proti Komisiji – državna pomoč podjetjem na področju tekstila in oblačil (ENI Lanerossi), Recueil 1991, str. I-1433.


18.8.2010   

SK

Úradný vestník Európskej únie

C 223/15


Oznámenie vlády Spojeného kráľovstva týkajúce sa smernice Európskeho parlamentu a Rady 94/22/ES z 30. mája 1994 o podmienkach udeľovania a používania povolení na vyhľadávanie, prieskum a ťažbu uhľovodíkov

(Text s významom pre EHP)

2010/C 223/05

Oznámenie spojeného kráľovstva o mimoriadnom udeľovaní povolení pre morskú oblasť blok 103/1

Ministerstvo pre energetiku a zmenu klímy

Ropný zákon 1998 (Petroleum Act 1998)

Udeľovanie povolení na ťažbu ropy pri pobreží

1.

Minister pre energetiku a zmenu klímy vyzýva záujemcov, aby podali žiadosti o povolenia na ťažbu ropy na mori (Seaward Production Licences) v bloku 103/1 kontinentálneho šelfu Spojeného kráľovstva.

2.

Tento blok je zobrazený na mape uloženej na ministerstve pre energetiku a zmenu klímy (DECC, Department for Energy and Climate Change), kde je do nej možné nahliadnuť po predchádzajúcej dohode (Tel. +44 3000686042) v čase medzi 9:15 h a 16:45 h v pondelok až piatok počas obdobia platnosti tohto oznámenia.

3.

Všetky podrobné informácie o ponuke vrátane mapy ponúkanej plošnej výmery v akroch a usmernení k povoleniu, podmienky, ktoré tieto povolenia obsahujú a informácie o tom, ako podať žiadosť, sa nachádzajú na internetovej stránke odboru rozvoja energetických zdrojov – Energy Development Unit (pozri nižšie).

4.

Všetky žiadosti sa budú posudzovať v súlade s ustanoveniami právnych predpisov o povoleniach na ťažbu uhľovodíkov – Hydrocarbons licensing Directive Regulations 1995 (S.I. 1995 č. 1434) a z hľadiska pretrvávajúcej potreby rýchleho, dôkladného, účinného a bezpečného prieskumu s cieľom určiť zásoby ropy a zemného plynu v Spojenom kráľovstve s náležitým ohľadom na ochranu životného prostredia.

Žiadosti

5.

Prijmú sa iba tradičné žiadosti o povolenia. Žiadosti sa budú posudzovať na základe týchto kritérií:

a)

finančná životaschopnosť žiadateľa a jeho finančná kapacita na vykonávanie činností, ktoré by povolenie umožňovalo počas počiatočného obdobia vrátane pracovného programu predloženého na posúdenie úplného potenciálu oblasti v rámci príslušného bloku;

b)

technická spôsobilosť žiadateľa vykonávať činnosti, ktoré by povolenie umožňovalo počas počiatočného obdobia vrátane určenia potenciálu uhľovodíkov v rámci daného bloku. Technická spôsobilosť sa bude čiastočne posudzovať na základe kvality analýzy bloku.

c)

spôsob, akým žiadateľ navrhuje vykonávať činnosti, ktoré by umožňovalo povolenie vrátane kvality pracovného programu predloženého na posúdenie celkového potenciálu oblasti, ktorá je predmetom žiadosti;

d)

ak žiadateľ je alebo bol držiteľom povolenia udeleného na základe ropného zákona z r. 1998 alebo iného povolenia, ktoré má tú istú platnosť, akýkoľvek prejav neefektívnosti alebo nezodpovednosti žiadateľa v rámci činnosti uskutočňovanej na základe príslušného povolenia.

6.

Navrhovaný prevádzkovateľ v každej skupine žiadateľov (vrátane všetkých spoločností, ktoré sú jedinými žiadateľmi) musí predložiť vyhlásenie o svojej všeobecnej environmentálnej stratégii pri vykonávaní licencovaných činností v morských oblastiach.

7.

Minister povolenie neudelí, pokiaľ nebude zároveň pripravený schváliť prevádzkovateľa podľa výberu žiadateľa. Pred schválením prevádzkovateľa musí byť minister presvedčený, že kandidát bude schopný plánovať a riadiť vrtné práce, pokiaľ ide o počet zamestnancov, ich skúsenosti a prax, navrhnuté postupy a metodiku, formu riadenia, prepojenosť s ďalšími zmluvnými stranami a celkovú obchodnú stratégiu. Pri posudzovaní navrhnutého prevádzkovateľa bude minister brať do úvahy nové informácie uvedené v žiadosti, ako aj referencie kandidáta ako prevádzkovateľa, a to tak v Spojenom kráľovstve, ako aj v zahraničí.

Usmernenie

8.

Ďalšie podrobné usmernenia k tejto ponuke sú k dispozícii na webovej stránke odboru rozvoja energetických zdrojov (EDU): http://www.og.decc.gov.uk/

Povolenia

9.

Keď sa minister rozhodne udeliť povolenie podľa tohto oznámenia, povolenie sa udelí v lehote dvanástich mesiacov od dátumu tohto oznámenia, pokiaľ sa v súvislosti s konkrétnym blokom nevyžaduje environmentálne posúdenie (pozri bod 12).

10.

Minister nepreberá zodpovednosť za náklady, ktoré žiadateľovi vzniknú v súvislosti so zvažovaním alebo predložením žiadosti.

Environmentálne posúdenia

11.

Ministerstvo uskutočnilo strategické hodnotenie vplyvov na životné prostredie, ktoré okrem iného zahrňuje aj ponúkanú oblasť, v súlade s ustanoveniami smernice 2001/42/ES o posudzovaní účinkov určitých plánov a programov na životné prostredie.

Výsledky tohto strategického hodnotenia vplyvov na životné prostredie nájdete na webovej stránke ministerstva pre energetiku a zmenu klímy, ktorá je venovaná výrobe energie pri pobreží: http://www.offshore-sea.org.uk/consultations/Offshore_Energy_SEA/index.php

12.

Povolenia sa podľa tejto výzvy udelia iba v tom prípade, ak a) je málo pravdepodobné, že činnosti, ktoré sa majú vykonávať na základe tohto povolenia, budú mať významný vplyv na správu osobitne chráneného územia („SAC“, Special Conservation Area) alebo územia osobitnej ochrany („SPA“, Special Protection Area), alebo ak b) zo záverov primeraného posudzovania podľa smernice o biotopoch vyplynie, že vykonávané činnosti nebudú mať nepriaznivý vplyv na takéto SAC alebo SPA; alebo c) ak z posudzovania vyplynie, že tieto činnosti by mohli mať takýto nepriaznivý vplyv, tak sa povolenia ponúknu pod podmienkou, že i) existujú zásadné dôvody vyššieho verejného záujmu na udelenie týchto povolení, ii) že sa prijmú vhodné kompenzačné opatrenia a iii) že neexistujú alternatívne riešenia.

13.

Správa povolení: Energy Development Unit (EDU), Department for Energy and Climate Change, 3 Whitehall Place, London, SW1A 2AW, UNITED KINGDOM (Tel. +44 3000686042, Fax +44 3000685129)

Internetová stránka odboru rozvoja energetických zdrojov (EDU): http://www.og.decc.gov.uk/


Top