Zadeva T-111/08

MasterCard, Inc. in drugi

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca — Sklep podjetniškega združenja — Trg storitev pridobivanja transakcij, opravljenih z debetnimi karticami, karticami z odloženim plačilom in posojilnimi karticami — Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP — Nadomestne večstranske medfranšizne provizije — Člen 81(1) in (3) ES — Pojem pomožne omejitve — Neobstoj objektivne nujnosti — Povzročitev ovire za konkurenco — Pogoji za priznanje posamične izjeme — Pravica do obrambe — Ravnalni ukrep — Periodična denarna kazen — Obrazložitev — Sorazmernost“

Povzetek sodbe

1. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Odgovor na tožbo – Zahteve obličnosti – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pisne vloge, priložene tožbi ali odgovoru na tožbo – Dopustnost – Pogoji

   (Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, členi 44(1)(c), 46(1)(b) in 47(1))

2. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Določba, opredeljena kot pomožna omejitev – Pojem pomožne omejitve – Obseg – Omejitev, ki je neposredno povezana z izvedbo glavnega ukrepa in je zanjo nujna – Objektivnost in sorazmernost

   (člen 81(1) in (3) ES)

3. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

   (člen 81(1) ES)

4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Razmejitev trga – Predmet – Presoja vpliva omejevalnega sporazuma na konkurenco in trgovino med državami članicami – Posledice očitkov v zvezi z njo

   (člena 81 ES in 82 ES)

5. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji – Dokazno breme

   (člen 81(3) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 2)

6. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji – Izboljšanje proizvodnje ali distribucije proizvodov ali prispevek k tehničnemu ali gospodarskemu napredku

   (člen 81(3) ES)

7. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Izjema – Pogoji – Kompleksna ekonomska presoja – Polje proste presoje Komisije – Sodni nadzor – Meje

   (člen 81(3) ES)

8. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sklepi podjetniških združenj – Pojem

   (člen 81(1) ES)

9. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina

   (člen 81(1) ES, Uredba Sveta št. 1/2003, člen 27(1))

10. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Pravica do vpogleda v spis – Kršitev – Zavrnitev vpogleda v dokumente, ki bi lahko bili koristni za obrambo podjetja

1.  Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča morata biti v vsaki tožbi navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Za dopustnost tožbe je nujno, da so v besedilu tožbe jasno in koherentno navedeni ali vsaj povzeti bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji. Čeprav je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so ji priloženi, pa splošno sklicevanje na druga pisanja ne more nadomestiti manjkajočih bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti na podlagi zgoraj navedenih določb zajeti v tožbi.

   Poleg tega sodišče Unije ni dolžno v prilogah iskati ter prepoznavati razlogov in trditev, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, saj imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo.

   Ta razlaga člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika se nanaša tudi na pogoje dopustnosti replike, ki v skladu s členom 47(1) Poslovnika dopolnjuje tožbo.

   Čeprav imata tožba in odgovor na tožbo glede na domnevo zakonitosti aktov, ki jih sprejmejo institucije Evropske unije, različna cilja in morata zato izpolnjevati različne zahteve, pa je glede možnosti sklicevanja na dokumente, priložene odgovoru na tožbo, vseeno treba uporabiti enak pristop, kot je bil uporabljen v zvezi s tožbo, saj člen 46(1)(b) Poslovnika natančno določa, da odgovor na tožbo obsega dejanske in pravne trditve.

   Priloge se lahko obravnavajo, samo če potrjujejo ali dopolnjujejo tožbene razloge ali trditve, ki so jih stranke izrecno navedle v pisnih vlogah, in je mogoče natančno ugotoviti, kateri vsebovani elementi potrjujejo ali dopolnjujejo navedene tožbene razloge ali trditve.

   (Glej točke od 68 do 71.)

2.  Pojem pomožne omejitve v konkurenčnem pravu Unije obsega kakršno koli omejitev, ki je neposredno povezana in potrebna za izvedbo glavnega ukrepa.

   Omejitev, ki se neposredno povezana z izvedbo glavnega ukrepa, je treba razlagati kot kakršno koli omejitev, ki je po pomembnosti podrejena izvedbi tega ukrepa in ki je z njim očitno povezana.

   Pogoj za nujnost omejitve zahteva dvojno proučitev. Po eni strani je namreč treba proučiti, ali je omejitev objektivno nujna za izvedbo glavnega ukrepa, po drugi strani pa, ali je sorazmerna glede na ta ukrep.

   Glede presoje objektivne nujnosti omejitve je treba opozoriti, da ker obstoja pravila razumne presoje ni mogoče potrditi, pogoja objektivne nujnosti ni mogoče razlagati tako, da pomeni tehtanje konkurenčnih in protikonkurenčnih učinkov nekega sporazuma. Taka analiza je namreč mogoča samo v specifičnem okviru člena 81(3) ES. Presoja objektivne nujnosti omejitve za glavni ukrep je zato lahko samo relativno abstraktna. Ne gre za presojo, ali je omejitev glede na konkurenčni položaj na zadevnem trgu nepogrešljiva za gospodarsko uspešnost glavnega ukrepa, temveč za ugotavljanje, ali je omejitev v posebnem okviru glavnega ukrepa nujna za izvedbo tega ukrepa. Če je brez omejitve glavni ukrep težko izvedljiv ali celo neizvedljiv, je mogoče šteti, da je ta omejitev objektivno nujna za njegovo izvedbo.

   Glede presoje sorazmernosti omejitve glede na izvedbo glavnega ukrepa je treba preveriti, ali njeno trajanje ter materialno in geografsko področje njene uporabe ne presegata tega, kar je nujno za izvedbo tega ukrepa. Če trajanje ali področje uporabe omejitve presegata to, kar je nujno za izvedbo ukrepa, je treba omejitev presojati ločeno v okviru člena 81(3) ES.

   Ker nazadnje presoja pomožnosti omejitve glede na glavni ukrep pomeni, da mora Komisija opraviti zapletene ekonomske presoje, je sodni nadzor te presoje omejen na preverjanje izpolnjevanja postopkovnih pravil, zadostnost obrazložitve in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ter neobstoj očitne napake pri presoji in zlorabe pooblastil.

   (Glej točke od 77 do 82.)

3.  Protikonkurenčni cilj in učinek sporazuma nista kumulativna pogoja, ampak alternativna pogoja za presojo, ali je tak sporazum zajet s prepovedjo iz člena 81(1) ES. Zaradi možnosti izbire, ki jo vsebuje ta pogoj in jo označuje veznik „oziroma“, je treba najprej proučiti cilj sporazuma in pri tem upoštevati gospodarski okvir, v katerem ga je treba izvajati. Če pa analiza določb sporazuma ne izkaže zadostne škodljivosti za konkurenco, je treba proučiti njegove učinke, prepovedati pa ga je mogoče le na podlagi dejavnikov, ki izkazujejo, da je bila konkurenca dejansko preprečena ali znatno omejena ali izkrivljena. Učinkov sporazuma ni treba proučiti, če je njegov protikonkurenčni cilj dokazan.

   (Glej točko 139.)

4.  Opredelitev zadevnega trga nima enakega pomena glede na to, ali gre za uporabo člena 81 ES ali člena 82 ES. Pri uporabi člena 82 ES je ustrezna opredelitev trga nujni predhodni pogoj za presojo domnevnega protikonkurenčnega ravnanja, saj je treba pred ugotavljanjem obstoja zlorabe prevladujočega položaja dokazati obstoj prevladujočega položaja na danem trgu, kar pomeni, da je bil ta trg predhodno razmejen. Pri uporabi člena 81 ES je treba za ugotovitev, ali bi lahko zadevni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje vplivali na trgovino med državami članicami in ali je njihov cilj ali učinek preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, opredeliti zadevni trg. Prav zato pri uporabi člena 81(1) ES očitki glede opredelitve trga, ki jo je upoštevala Komisija, ne morejo biti neodvisni od očitkov glede vplivanja na trgovino med državami članicami in škodovanja konkurenci. Nasprotovanje opredelitvi upoštevnega trga je brezpredmetno, če je Komisija na podlagi dokumentov, navedenih v izpodbijani odločbi, pravilno ugotovila, da zadevni sporazum izkrivlja konkurenco in bi lahko močno vplival na trgovino med državami članicami.

   (Glej točko 171.)

5.  Kot je opozorjeno v členu 2 Uredbe št. 1/2003, podjetje ali podjetniško združenje, ki uveljavlja ugodnost iz člena 81(3) ES, nosi dokazno breme, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni. Zato mora oseba, ki se sklicuje na člen 81(3) ES, s prepričljivimi trditvami in dokazi dokazati, da so ti pogoji izpolnjeni.

   Komisija mora te trditve in dokaze primerno proučiti, to je ugotoviti, ali so s tem izpolnjeni pogoji za uporabo člena 81(3) ES. V nekaterih primerih so lahko te trditve in dokazi takšni, da Komisijo zavezujejo k obrazložitvi oziroma utemeljitvi, in če Komisija tega ne stori, je mogoče ugotoviti, da je oseba, ki se sklicuje na člen 81(3) ES, razbremenjena tega dokaznega bremena. Komisija mora v takem primeru te trditve in dokaze zavrniti.

   (Glej točki 196 in 197.)

6.  Za kakršne koli sklepe podjetniškega združenja, katerih učinek ali cilj je omejevanje konkurence, je mogoče uporabiti izvzetje na podlagi člena 81(3) ES.

   Uporaba te določbe je odvisna od nujnega in zadostnega izpolnjevanja določenih pogojev. Prvič, sklep ali kategorija sklepov podjetniškega združenja mora prispevati k izboljšanju proizvodnje oziroma distribucije zadevnih proizvodov ali prispevati k pospeševanju tehničnega oziroma gospodarskega napredka, drugič, pravičen del dobička, ki izvira iz tega, mora biti pridržan potrošnikom, tretjič, udeleženim podjetjem ne sme nalagati nepotrebnih omejitev, in četrtič, udeleženim podjetjem ne sme dajati možnosti za izključitev precejšnjega dela zadevnih proizvodov od konkurence.

   Sporazumi, ki so lahko izvzeti, morajo v skladu s prvim pogojem iz člena 81(3) ES „[prispevati] k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka“. Izboljšave ni mogoče enačiti z vsemi prednostmi, ki jih podpisnici sporazuma na podlagi njega pridobita pri proizvodnih ali distribucijskih dejavnostih. Iz te izboljšave morajo biti jasno razvidne upoštevanja vredne objektivne prednosti, ki odtehtajo slabe strani sporazuma na področju konkurence.

   Znatne objektive koristi iz prvega pogoja iz člena 81(3) ES ne bi nastale samo na zadevnem trgu, temveč tudi za vse druge trge, na katerih bi zadevni sporazum lahko imel pozitivne učinke, in tudi širše gledano za vse storitve, katerih kakovost ali učinkovitost bi se lahko na podlagi obstoja navedenega sporazuma izboljšali.

   (Glej točke 199, 200, 206 in 228.)

7.  Sodišče, ki odloča o predlogu za razglasitev ničnosti odločbe o uporabi člena 81(3) ES, če gre za zapletene ekonomske presoje, opravi nadzor, ki je vsebinsko omejen na preizkus, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ali pri njegovi presoji ni bila storjena očitna napaka in ali je bilo pravilno pravno kvalificirano.

   Vendar mu ni treba preveriti samo tega, ali so predloženi dokazi vsebinsko pravilni, zanesljivi in dosledni, ampak tudi to, ali vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati pri presoji zapletenega položaja, in ali potrjujejo ugotovitve na podlagi njih. Toda to sodišče ni pristojno, da ekonomsko presojo izdajatelja odločbe, za katero je bila vložena zahteva za nadzor zakonitosti, nadomesti s svojo.

   (Glej točki 201 in 202.)

8.  Člen 81 ES se uporablja za združenja, če njihova dejavnost ali dejavnost podjetij, ki so njihovi člani, povzroča učinke, na katere se nanaša ta določba.

   Pojmi „sporazum“, „sklepi podjetniških združenj“ in „usklajeno ravnanje“ s subjektivnega vidika zajemajo istovrstne oblike usklajevanja, ki se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah.

   Natančneje, namen pojma „sklepi podjetniških združenj“ je preprečiti, da bi se podjetja izognila uporabi pravil o konkurenci samo zaradi oblike, s katero usklajujejo svoje ravnanje na trgu. Zaradi zagotavljanja učinkovitosti tega načela člen 81(1) ES ne zajema le neposrednih načinov usklajevanja ravnanja med podjetji (sporazumi in usklajena ravnanja), temveč tudi institucionalne oblike sodelovanja, to je položaje, v katerih gospodarski subjekti delujejo prek kolektivne strukture ali skupnega organa.

   Obstoj enakosti interesov ali skupnega interesa je upošteven dejavnik pri presoji obstoja sklepa podjetniškega združenja v smislu člena 81(1) ES.

   (Glej točke od 241 do 243 in 251.)

9.  Spoštovanje pravice do obrambe zahteva, da se zadevni družbi v upravnem postopku da možnost, da primerno predstavi svoje stališče o resničnosti in upoštevnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter o dokumentih, ki jih Komisija navaja v podporo svoji trditvi o obstoju kršitve Pogodbe.

   Člen 27(1) Uredbe št. 1/2003 odraža to načelo, saj določa, da se strankam pošlje obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, v katerem morajo biti jasno navedeni vsi bistveni elementi, na katere se Komisija opira v tej fazi postopka, da bi se zadevne osebe lahko ustrezno seznanile z ravnanji, ki jim jih Komisija očita, in da bi se lahko branile, preden Komisija sprejme dokončno odločbo. Ta zahteva je izpolnjena, če v navedeni odločbi zadevnim osebam niso očitane kršitve, ki so različne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, in če se upošteva zgolj dejansko stanje, do katerega so se zadevne osebe imele priložnost opredeliti.

   Vendar je to obvestilo lahko v obliki povzetka in ni treba, da je končna odločba kopija obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, saj je to obvestilo pripravljalni dokument, v katerem sta presoja dejanskega stanja in pravna presoja le začasni. Sprejmejo se lahko tudi dopolnila k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah glede na stališča strank, katerih trditve kažejo, da so dejansko lahko uresničevale pravico do obrambe. Komisija lahko glede na upravni postopek tudi ponovno pregleda ali doda dejanske ali pravne trditve v podporo očitkov, ki jih je navedla.

   Dopolnilo k obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah se tako zadevnim osebam pošlje le, če se Komisija na podlagi izida preiskav odloči, da bo v zvezi s podjetji upoštevala nova dejstva ali da bo znatno spremenila dokaze za izpodbijane kršitve.

   (Glej točke od 265 do 268.)

10.  Za kršitev pravice do obrambe gre, če zaradi napake Komisije obstaja možnost, da bi upravni postopek, ki ga je vodila, pripeljal do drugačnega sklepa. Tožečemu podjetju za dokaz take kršitve ni treba pravno zadostno dokazati, da bi odločba Komisije imela drugačno vsebino, temveč da bi brez napake lahko bolje pripravilo obrambo, ker bi na primer za to lahko uporabilo dokumente, do katerih v upravnem postopku ni imelo dostopa.

    (Glej točko 269.)