21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/48

(1)

Ukrep je bil priglašen z dopisom z dne 6. novembra 1997, sklicujoč se na člen 88(3) Pogodbe ES. Upravičenec je podobno pomoč očitno prejel že v preteklosti. Zato je bil ukrep vključen na seznam pomoči, ki niso priglašene. Z dopisi z dne 4. februarja 1998, 10. junija 1998 in 4. februarja 1999 je Nemčija Komisiji posredovala dodatne informacije.

(2)

Z dopisom z dne 7. junija 1999 je Komisija Nemčiji sporočila, da bo zaradi zadevne pomoči sprožila postopek po členu 88(2) Pogodbe ES.

(3)

Odločba Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti  (2). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Prispele pripombe so bile posredovane Nemčiji s prošnjo za odgovor. Pripombe Nemčije so prispele z dopisom z dne 23. februarja 2000.

(5)

Z dopisom z dne 18. maja 2005, prispelim dne 23. maja 2005, je Nemčija, sklicujoč se na člen 7(7) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (3), Komisijo zaprosila, naj sprejme odločbo na podlagi informacij, ki jih ima na razpolago.

(6)

Upravičeno podjetje, Greußener Salamifabrik GmbH, je bilo mesnopredelovalni obrat, ki je proizvajalo in tržilo različne salame in mesne izdelke. Podjetje ni klalo živine, temveč je predelovalo zaklano meso. Po informacijah, ki jih je posredovala Nemčija, je bil 1. oktobra 1999 sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH. Komisija o rezultatih postopka ni bila obveščena. Zdi pa se, da so vsaj obrati podjetja, pod imenom „Greußener Salami- und Schinkenfabrik GmbH“, še naprej delovali. Pripombe v obravnavani odločbi pa se nanašajo na podjetje Greußener Salamifabrik GmbH, ki je pozneje šlo v stečaj.

(7)

Nenehno upadanje prihodka je pripeljalo do tega, da je imelo podjetje od leta 1995 izgubo in da je bil denarni tok od leta 1995 negativen. Iz poročila, ki ga je septembra 1996 izdelalo podjetje Dr. Zimmermann & Partner, je mogoče sklepati, da je bila situacija z denarnim tokom podjetja takrat skrajno kritična. Dejstvo, da se je podjetje nahajalo v finančnih težavah, je navedeno v sklepu Komisije o sprožitvi postopka (4), in med preiskovalnim postopkom ni bilo vprašljivo. Prestrukturiranje podjetja Greußener Salamifabrik, zaradi katerega je podjetje v zadnji četrtini leta 1996 najelo dodatna posojila (v višini 375 000 DEM pri Dresdner Bank AG in v višini 725 000 DEM pri Sparkasse Erfurt), je bilo potrebno. Za obe posojili je banka Thüringer Aufbaubank prevzela izjemno jamstvo v višini 80 %, s čimer je torej pokrit znesek v višini 880 000 DEM. To jamstvo ni bilo priglašeno Komisiji, kar je v nasprotju z določbami Dopisa Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989; ta pomoč je v nadaljevanju označena kot pomoč 1.

(8)

8. januarja 1997 je Ergewa GmbH prevzel 75 % delež upravičenega podjetja. Nov lastnik je opravil popravek vrednosti na terjatve za nezavarovane izvozne posle v Rusijo in razvrednotenje zalog v višini 1,2 mio DEM. To je skupaj z upadanjem prodaje vodilo k poslabšanju bilance, zaradi česar je ponovno prestrukturiranje postalo nujno.

(9)

Nemčija je v svojem obvestilu z dne 6. novembra 1997 jasno navedla, da podjetje Greußener Salamifabrik GmbH v letu 1997 ni doseglo svojih ciljev glede prometa in prihodka, da je podjetje nenehno v nevarnosti stečaja in da iz tega sledi, da podjetje ni več zmožno poplačati svojih obveznosti do bank. Zato je avgusta 1997 družba Schitag, Ernst & Young Deutsche Allgemeine Treuhand AG pripravila novo zasnovo za sanacijo za Greußener Salamifabrik GmbH. Nova zasnova za sanacijo je predvidevala tri vrste ukrepov:

(10)

Kot del prestrukturiranja se je Sparkasse Erfurt odpovedal terjatvi v višini 1,7 mio DEM. Za izravnavo je bilo delno izterjano jamstvo, ki ga je pred tem prevzela banka Thüringer Aufbaubank (državna banka) za posojilo v višini 725 000 DEM (glej uvodno izjavo 7); 370 000 DEM (64 % zneska jamstva) je bilo v okviru prestrukturiranja plačanih Sparkasse Erfurt. Poleg tega je bilo za izravnavo delno izterjano jamstvo, ki ga je leta 1993 za posojilo v višini 1 mio DEM prevzela banka Thüringen GmbH (zasebna banka): 590 000 DEM (74 % zneska jamstva) je bilo plačanih Sparkasse Erfurt.

(11)

Poleg tega je banka Dresdner Bank Erfurt refinancirala posojilo v višini 2,5 mio DEM, ki ga je odobril Sparkasse Erfurt. Dresdner Bank je dodelila to posojilo le pod pogojem poroštva banke Thüringen Aufbaubank za 80 % posojila.

(12)

Novo jamstvo v višini 2 mio DEM in delno uveljavljanje (370 000 DEM) prejšnjega jamstva sta bila Komisiji priglašena z dopisom z dne 6. novembra 1997 v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES ter v skladu s Dopisom Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. Oba ukrepa sta v nadaljevanju označena kot pomoč 2. Nemčija je v svojem dopisu z dne 4. februarja 1999 in ponovno v dopisu z dne 18. maja 2005 sporočila, da bo jamstvo banke Thüringer Aufbaubank v višini 2 mio DEM dodeljeno le pod pogojem odobritve s strani Komisije.

(13)

Posojilo banke Dresdner Bank Erfurt v višini 2,5 mio DEM je bilo izplačano podjetju Greußener Salamifabrik GmbH.

(14)

Ergewa GmbH, ki je 75 % lastnik, je podjetju dodelil še podrejeno posojilo v višini 1,5 mio DEM.

(15)

Strategija trženja vsebuje naslednje tri cilje: razvoj izdelkov, politika izdelkov in spodbujanje prodaje. V splošnem naj bi se tako dosegla močnejša usmerjenost na trgu.

(16)

Najlažje uresničeni prihranki so bili izvedeni že v okviru prejšnjega prestrukturiranja. Zasnova sanacije je predvidevala nadaljnje prihranke pri stroških, zlasti zmanjšanje porabe električne energije in zmanjšanje stroškov transporta.

(17)

Po informacijah, predloženih Komisiji, naj bi ti ukrepi skupaj ponovno vzpostavili sposobnost preživetja podjetja in njegovo rentabilnost. Za to pa bi se morali prihodki v višini 6 845 000 DEM v letu 1996 zvišati na 7 mio DEM v letu 1998 in na 8 mio DEM v letu 1999.

(18)

Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES glede navedenih ukrepov za Greußener Salamifabrik GmbH, ki jih je mogoče strniti kot sledi:

(19)

Ker so bila jamstva za podjetje v finančnih težavah prevzeta, mora Komisija izhajati iz dejstva, da element pomoči v času dodelitve ustreza 100 % zajamčenega zneska, namreč 880 000 DEM leta 1996 in 2 mio leta 1997, skupaj torej 2,88 mio DEM.

(20)

Komisija je sprožila postopek po členu 88(2) Pogodbe ES glede navedenih ukrepov, ker je dvomila, da je ukrep v skladu z Dopisom Komisije SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989 o državnih jamstvih in s Smernicami za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1994 in 1997 (5). Z ozirom na Smernice je Komisija podvomila, da se lahko s prestrukturiranjem ponovno vzpostavi rentabilnost podjetja, da se je načelo, da je pomoč za prestrukturiranje dovoljeno dodeliti le enkrat, upoštevalo in da se je upoštevala zahteva po popolni pretvorbi načrta za prestrukturiranje.

(21)

Pomoč 1 je bila dodeljena v obliki državnih jamstev, kar pomeni, da mora biti v skladu z Dopisom Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. V tem dopisu je Komisija pojasnila, da bo jamstva odobrila le pod pogojem, da bo uveljavljanje pogodbeno vezano na posebne pogoje, ki lahko vsebujejo celo predlog izjave o stečaju upravičenega podjetja. Iz predloženih informacij ni razvidno, ali je bilo uveljavljanje omenjenih jamstev vezano na posebne pogoje.

(22)

Pomoč je bila dodeljena, ker se je podjetje znašlo v finančnih težavah in ker ga je bilo treba sanirati. Zato je bilo treba pomoč preveriti v okviru Smernic Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljale v času dodelitve jamstva. Glede pomoči 1 Komisija nima informacij, na podlagi katerih bi lahko preverila združljivost z zgoraj navedenimi smernicami. Za pomoč 2 očitno niso bili izpolnjeni trije od pogojev iz smernic za prestrukturiranje. S to pomočjo rentabilnost podjetja očitno ni bila ponovno vzpostavljena. Poleg tega je podjetje rentabilnost očitno poskušalo vzpostaviti tako, da bi težave premagalo s širitvijo. S takšno širitvijo bi se lahko na neupravičen način izkrivljala konkurenca. Končno ni bilo jasno, če je bil načrt za prestrukturiranje izveden v celoti.

(23)

Komisija je prejela pripombe podjetja Kemper Fleischwarenfabrik (Nortrup), Zveznega združenja nemške mesne industrije (Bundesverband der Deutschen Fleischwarenindustrie e.V.) (Bonn) in še tretje zainteresirane stranke, ki je želela ostati neimenovana. Vse tri zainteresirane stranke so mnenja, da bi do povečanja prihodka lahko prišlo le z zniževanjem cen, kar pa bi bilo lahko za ta sektor škodljivo. Zvezno združenje mesne industrije je opozorilo na dejstvo, da na trgu letno propade 1 % nemških mesnopredelovalnih obratov. Na tem zelo konkurenčnem trgu lahko preživijo samo najboljši. Če se podjetje umetno drži pri življenju, to škodi interesom sektorja. Poleg tega skoraj vsa podjetja v tem sektorju sledijo predlagani strategiji trženja. Po mnenju zveznega združenja takšna strategija brez znatnih sredstev – ki pa niso bila na razpolago – ne more biti uspešna.

(24)

Poleg prošnje za podaljšanje roka za odgovor je Nemčija z dopisi z dne 22. julija 1999, 28. julija 1999, 6. avgusta 1999 in 23. februarja 2000 predložila svoje pripombe.

(25)

V svojem prvem dopisu je Nemčija sporočila, da je bilo podjetje delno prevzeto.

(26)

V svojem drugem dopisu je Nemčija napovedala, da želi posredovati poroštveno pogodbo s pogoji za zagotovitev jamstva, predložila je načrt za prestrukturiranje za prvo prestrukturiranje in sporočila, da želi posredovati tudi finančne rezultate, pričakovane po drugem prestrukturiranju. Končno je napovedala tudi nadaljnje informacije o vprašanju, zakaj cilji glede prihodkov po drugi sanaciji niso bili doseženi.

(27)

V dopisu z dne 28. julija 1999 je Nemčija tudi opozorila na to, da podjetje ne načrtuje širitve proizvodnih kapacitet, temveč bo proizvajalo v podobnih količinah kot v preteklosti (1994/1995). Težave podjetja gre iskati v zunanjih dejavnikih, kot npr. v izbruhih prašičje kuge, propadu ruskega trga in krizi BSE. Končno naj bi bilo malo verjetno, da bo pomoč vodila k izkrivljanju konkurence, saj je upravičeno podjetje MPS in je dejavno le v Thüringenu.

(28)

Tretjemu dopisu z dne 6. avgusta 1999 je Nemčija priložila poroštveno pogodbo in zasnovo sanacije za prvo prestrukturiranje.

(29)

V svojem dopisu z dne 23. februarja 2000 je Nemčija sporočila, da je bil sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH in da so banke odpovedale svoje kreditne linije. Dopisu je bil priložen dopis glavne banke podjetja, banke Dresdner Bank, v katerem banka ugotavlja, da se bodo konkurenti zagotovo izrekli proti pomoči.

(30)

Z ukrepi je mesnopredelovalnemu obratu dodeljena pomoč. V skladu s členom 40 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (6) in v skladu s členom 21 Uredbe Sveta (EGS) št. 2759/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (7) veljajo za izdelke, zajete v teh uredbah, členi 87, 88 in 89 Pogodbe ES. Sektorji, ki jih zadevajo ukrepi pomoči, so torej zajeti v določbah Skupnosti za državne pomoči.

(31)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES so državne pomoči ali kakršne koli vrste pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljive s skupnim trgom, v kolikor prizadenejo trgovino med državami članicami.

(32)

Pomoč je bila dodeljena v obliki državnih jamstev. Zahvaljujoč tem jamstvom je upravičeno podjetje lahko dobilo denar, da bi preživelo, namesto da bi šlo v stečaj ali se prestrukturiralo.

(33)

Pomoč 1 je bila dodeljena leta 1996. Državne pomoči, ki niso priglašene, morajo biti ocenjene na podlagi zakonskih določb, ki veljajo v času dodelitve. Pravna osnova za presojo državnih jamstev je bil leta 1996 Dopis Komisije državam članicam SG(89) D/4328 z dne 5. aprila 1989. V tem dopisu je Komisija pojasnila, da so vsa državna jamstva zajeta v členu 87(1) Pogodbe ES. Iz tega sledi, da v skladu s točko 2.3 Smernic za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (smernice iz leta 1994) pri državnih kreditnih jamstvih za podjetje, ki je v težavah, obstaja domneva, da finančni transferji vsebujejo državne pomoči. Kot je opisano v odstavku 7, je bilo upravičeno podjetje v času dodelitve pomoči 1 v finančnih težavah. V skladu s točko 2.1 smernic iz leta 1994 so upadajoča rentabilnost, upadajoči prihodki in zmanjšan denarni tok tipični simptomi, ki kažejo na to, da je podjetje v težavah.

(34)

Pomoč 2 je bila priglašena leta 1997. Priglašene pomoči morajo biti ocenjene na podlagi zakonskih določb, ki veljajo v času dodelitve. V odstavku 4 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (8) so navedeni štirje pogoji, pod katerimi posamezna državna poroštva ne predstavljajo pomoči, zajete v členu 87(1) Pogodbe ES. Ker je Nemčija jasno izrazila, da je kreditojemalec, podjetje Greußener Salamifabrik GmbH, v času dodelitve drugega jamstva moral veljati za podjetje v težavah (glej uvodno izjavo 9), prvi izmed zgoraj navedenih pogojev ni izpolnjen.

(35)

Zato gre pri ukrepu za pomoč, dodeljeno iz državnih sredstev (preko banke Thüringer Aufbaubank).

(36)

Ker so bila jamstva za podjetje v finančnih težavah prevzeta, Komisija izhaja iz dejstva, da element pomoči ustreza 100 % zajamčenega zneska v višini 880 000 DEM za prvo jamstvo in 2 mio DEM za drugo jamstvo, skupaj torej 2,88 mio DEM.

(37)

Do pomoči so upravičena določena podjetja, v zadevnem primeru le podjetje Greußener Salamifabrik GmbH.

(38)

Po sodni praksi Evropskega sodišča izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja na osnovi državne pomoči na splošno nakazuje izkrivljanje konkurence nasproti konkurenčnim podjetjem, ki niso prejela takšne podpore (9). Niti sorazmerno majhen obseg pomoči niti sorazmerno majhna velikost upravičenega podjetja vnaprej ne izključujeta možnosti oviranja trgovine med državami članicami (10).

(39)

Ukrep ovira trgovino med državami članicami takrat, ko otežuje uvoz iz drugih držav članic ali olajša izvoz v druge države članice. Odločilno pri tem je, da se promet znotraj Skupnosti na podlagi vprašljivega ukrepa različno razvija ali bi se lahko različno razvijal.

(40)

Izdelki, ki so podprti s programom pomoči, so predmet trgovine med državami članicami (11) in so torej izpostavljeni konkurenci. Zato obstaja bojazen, da se je zaradi ukrepa promet znotraj Skupnosti razvil drugače.

(41)

Zadevni ukrep zato predstavlja pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(42)

Prepovedi državnih pomoči v členu 87(1) Pogodbe ES v odstavkih 2 in 3 sledi dejansko stanje izjem.

(43)

Pogoji za izjeme od pravil v skladu s členom 87(2) Pogodbe ES na podlagi vrste ukrepa pomoči in njegove ciljne naravnanosti niso podani. Sicer pa Nemčija ni uveljavila uporabe člena 87(2).

(44)

V členu 87(3) Pogodbe ES so navedene pomoči, ki jih je mogoče obravnavati kot združljive s skupnim trgom. Njihovo združljivost s Pogodbo je potrebno preveriti tako z nacionalnega stališča kot tudi z vidika Skupnosti. Da bi se zagotovilo nemoteno delovanje skupnega trga, je potrebno natančno upoštevati dejansko stanje izjem, ki je oblikovano v členu 87(3).

(45)

V zvezi s členom 87(3)(a) Pogodbe ES je potrebno opozoriti na dejstvo, da ima upravičeno podjetje sedež v regiji, katere gospodarsko stanje je mogoče v skladu s Smernicami za državne pomoči z regionalno naravnanostjo (12), merjeno na ravni Skupnosti, v celoti gledano obravnavati kot skrajno neugodno (BDP na prebivalca – merjeno na kupni moči – je pod 75 % evropskega povprečja). Po navedenih Smernicah za državne pomoči z regionalno naravnanostjo (in po prejšnji različici teh smernic (13) predpisi glede dodelitve državnih pomoči v regijah v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES za kmetijski sektor ne veljajo. Zato člena 87(3)(a) Pogodbe ES ni mogoče uporabiti za utemeljitev pomoči za proizvodnjo, predelavo in trženje izdelkov Priloge I.

(46)

V zvezi s členom 87(3)(b) Pogodbe ES je mogoče ugotoviti, da zadevni ukrep ne služi niti pospeševanju pomembnega načrta skupnega evropskega interesa niti ne odpravlja znatne motnje gospodarskega življenja v Nemčiji.

(47)

Poleg tega ukrep ni niti določen niti primeren za uresničevanje ciljev v skladu s členom 87(3)(d) Pogodbe ES.

(48)

Pomoči, ki pospešujejo razvoj določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja, lahko Komisija v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES obravnava za združljive s skupnim trgom, dokler olajšujejo razvoj določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja in pogojev trgovanja ne spreminjajo na način, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(49)

Običajno bi Komisija združljivost pomoči za podjetja, ki so v finančnih težavah, presojala v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES na podlagi Smernic Skupnosti za državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14) iz leta 2004 (smernice iz leta 2004). Komisija pa v skladu s točkama 103 in 104 Smernic presoja tako pomoči, priglašene pred 10. oktobrom 2004, kot tudi pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki so bile dodeljene v celoti pred objavo smernic iz leta 2004 in niso priglašene, na podlagi smernic, veljavnih v času priglasitve oz. v času dodelitve pomoči. Pomoč 1 je bila dodeljena leta 1996, pomoč 2 je bila priglašena novembra 1997. V tem času so veljale smernice iz leta 1994. Po točki 2.2 smernic iz leta 1994 je v presoji držav članic za kmetijski sektor zapisano, naj se v tem sektorju še naprej uporabljajo posebni predpisi Komisije glede pomoči za reševanje in prestrukturiranje za posamezne prejemnike pomoči, ki veljajo pred začetkom veljavnosti istih smernic. Nemčija ni zaprosila za uveljavljanje te možnosti. Zato se bo ukrep presojal na podlagi določb smernic iz leta 1994.

(50)

Pomoč 1 zadeva 80 % državnega jamstva za posojilo v vrednosti 1,1 mio DEM. Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES iz naslednjih razlogov:

(51)

Nemčija je posredovala kopijo jamstvene pogodbe. Po slednji pride jamstvo v poštev le v primeru, če je upravičeno podjetje v finančnih težavah (stečajni postopek ali podobno) in če zajamčenega posojila ni mogoče vrniti s prodajo drugega premoženja podjetja. Tako je bil pogoj, naveden v Dopisu Komisije državam članicam SG (89) D/4328 z dne 5. aprila 1989 (15), izpolnjen. To pomeni, da je bilo jamstvo v skladu s posebnimi pogoji za državna jamstva.

(52)

Ker je bilo upravičeno podjetje, Greußener Salamifabrik GmbH, v času dodelitve jamstva označeno kot podjetje v težavah, pa je treba pomoč preveriti v okviru določb Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki so veljale v času dodelitve jamstva (glej uvodno izjavo 49). Jamstvo je bilo dodeljeno v okviru sanacije upravičenega podjetja.

(53)

Nemčija je posredovala poročilo podjetja Dr. Zimmermann & Partner z dne 9. septembra 1996. Po podatkih Nemčije gre pri tem poročilu za zasnovo sanacije, ki je bila predložena v času dodelitve prve državne pomoči. Poročilo pa kot zasnova sanacije v dveh pogledih ni primerno: status poročila ni jasen in v poročilu ni omenjeno prestrukturiranje.

(54)

Nasprotno, zdi se, da je poročilo opis podjetja z datumom 9. septembra 1996. Po tem datumu je imelo podjetje težave zaradi krize BSE in zaradi izgube izvoznih trgov v Vzhodni Evropi. Toda poročilo je vsebovalo – domnevno pozneje – ročno spremenjene številke. Status teh popravkov ni jasen. Nadalje ni jasno, ali je bil načrt sprejet s strani lastnikov podjetja.

(55)

V poročilu so podatki o strukturi stroškov in potrebi po kapitalu podjetja v septembru 1996. Če odmislimo opis okrepitev obstoječega vodstva, ni jasno, kako naj bi se podjetje prestrukturiralo. Če je bilo poročilo v času svojega nastanka mišljeno kot načrt za prestrukturiranje, kar pa ni gotovo, ga je mogoče razumeti tako, da bi lahko podjetje težave premagalo s širitvijo in brez kakršnega koli prestrukturiranja.

(56)

Po smernicah iz leta 1994 je pomoč združljiva s skupnim trgom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(57)

Po poročilu podjetja Dr. Zimmermann & Partner se je prihodek upravičenega podjetja od leta 1994 nenehno zmanjševal. Vendar naj bi se prihodek, tako poročilo, v naslednjem letu povečal. Razlaga za pričakovan razvoj ni podana, čeprav je ponovna vzpostavitev rentabilnosti odvisna od obrata tega trenda. Po točki 3.2.2 (i) smernic iz leta 1994 mora „izboljšanje gospodarnosti podjetja (…) biti doseženo predvsem z ustreznimi ukrepi v podjetju, ki so navedeni v načrtu za prestrukturiranje. Zunanji dejavniki, kot so višje cene (…), se smejo upoštevati le, ko so zadevne napovedi za trg splošno priznane.“ Ker ta pogoj ni izpolnjen, Komisija ni mnenja, da pomoč v obliki jamstva vodi k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti.

(58)

Rentabilnost naj bi se ponovno vzpostavila s povečanjem prihodka. Čeprav bi bilo mogoče povečanje prihodka doseči z obstoječo proizvodno kapaciteto, bi se lahko rentabilnost ponovno vzpostavila le tako, da bi konkurenčna podjetja izgubila svoje tržne deleže (če bi bil trg stabilen, kot je ugotovljeno v poročilu o prestrukturiranju, bi se povpraševanje zmanjšalo). Zato Komisija tudi ugotavlja, da pomoč ni namenjena izogibanju nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence, saj bi se zaradi ponovne vzpostavitve rentabilnosti konkurenčna podjetja znašla v neugodnem položaju.

(59)

Težko je presoditi, ali je zahteva po sorazmernosti stroškov in koristi prestrukturiranja izpolnjena. Od podjetij, upravičenih do pomoči, se praviloma pričakuje, da k prestrukturiranju prispevajo znaten prispevek iz lastnih sredstev ali iz zunanjih poslovnih virov financiranja. Po poročilu podjetja Dr. Zimmermann & Partner naj bi lastnik podjetju dovajal nov kapital, vendar ni bilo jasno, ali se je to res zgodilo. Zato Komisija ne more zaključiti, ali je pomoč v tej točki usklajena z navedenimi smernicami iz leta 1994.

(60)

Končno ni jasno, kako naj bi se prestrukturiranje nadzorovalo. Zato tudi ta, v Smernicah naveden pogoj, ni izpolnjen.

(61)

Greußener Salamifabrik GmbH izpolnjuje pogoje za uvrstitev med mala in srednje velika podjetja (MSP). V skladu s točko 3.2.4 Smernic iz leta 1994 Komisija za pomoči za prestrukturiranje za MSP ne bo postavila enako strogih zahtev kot za pomoči za prestrukturiranje za velika podjetja, saj takšne pomoči pogoje trgovanja praviloma spreminjajo v manjšem obsegu. Ta blag pristop k oceni pomoči za prestrukturiranje za MSP še posebej zadeva obvezo zmanjšanja kapacitet v gospodarskih panogah s strukturnim presežkom kapacitet in obveznost poročanja. Ne glede na blag pristop, veljaven za MSP, je bilo ugotovljeno, da pomoč ne vodi k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti upravičenega podjetja (glej uvodno izjavo 57) in da na neupravičen način izkrivlja konkurenco.

(62)

Iz navedenih razlogov je Komisija prvo pomoč, ki je bila dodeljena Greußener Salamifabrik GmbH v obliki državnih jamstev za znesek do višine 880 000 DEM, označila za nezdružljivo s členoma 87 in 88 Pogodbe ES. Ker je bila pomoč dodeljena neupravičeno in ni združljiva s Pogodbo, jo je potrebno vrniti.

(63)

Druga pomoč zadeva delno uveljavljanje in izplačilo 370 000 DEM banki Sparkasse Erfurt v okviru prvega jamstva pri reprogramiranju/prestrukturiranju iz leta 1997 ter 80 % državno jamstvo za posojilo v višini 2,5 mio DEM, ki ga je leta 1997 zagotovila banka Dresdner Bank.

(64)

Ker prvo državno jamstvo, kot je navedeno v odstavku 62, predstavlja pomoč za Greußener Salamifabrik GmbH, ki je bila dodeljena neupravičeno in ni združljiva s členoma 87 in 88 Pogodbe ES, veljajo te ugotovitve tudi za delno uveljavljanje prvega jamstva v okviru drugega načrta za prestrukturiranje.

(65)

80 % državno jamstvo za posojilo v višini 2,5 mio DEM mora biti ocenjeno po določbah Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (glej uvodno izjavo 34). Po splošnih pogojih za jamstva, ki so bili predloženi Komisiji in jih uporablja banka Thüringer Aufbaubank, je razvidno, da je mogoče za jamstvo zaprositi le v primeru, če je upravičeno podjetje v finančnih težavah (stečajni postopek in podobno) ter če zajamčenega posojila ni mogoče vrniti s prodajo drugega premoženja podjetja (glej tudi uvodno izjavo 51). Posebni pogoji, navedeni v točki 5.3 navedenega obvestila Komisije, so tako izpolnjeni.

(66)

V skladu s točko 2.1 Smernic iz leta 1994 spadajo k značilnim simptomom, ki kažejo, da je podjetje v težavah, zmanjšana rentabilnost, povečanje izgub, zmanjšani prihodki, povečane zaloge, prevelike kapacitete, zmanjšan denarni tok, povečana zadolženost in obremenitev z obrestmi ter nižja neto knjižna vrednost.

(67)

Ker je Nemčija jasno izrazila, da podjetju nenehno grozi nevarnost stečaja, je bilo ugotovljeno, da je bilo Greußener Salamifabrik GmbH v času dodelitve jamstva podjetje v težavah (glej uvodni izjavi 9 in 34). Zato je pomoč treba preveriti po veljavnih določbah Skupnosti za oceno državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 49, v tem primeru veljajo smernice iz leta 1994. Komisija je zaradi te pomoči sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, ker je dvomila, da so izpolnjeni naslednji pogoji smernic iz leta 1994:

(68)

Po točki 3.2.2 (i) Smernic iz leta 1994 se pomoči za prestrukturiranje običajno dodelijo le enkrat. Nemčija se glede te točke ni izrazila.

(69)

Dejstvo, da je bila v okviru drugega prestrukturiranja dodeljena nadaljnja pomoč, je v nasprotju z osnovnim načelom, po katerem se lahko pomoči za prestrukturiranje dodelijo samo enkrat.

(70)

Komisija je podvomila, da bo načrt za prestrukturiranje, ki je bil predložen zaradi utemeljitve druge pomoči za prestrukturiranje (v obliki drugega jamstva), privedel k ponovni vzpostavitvi rentabilnosti podjetja. Za to bi bilo potrebno znatno zvišanje prihodkov. Toda zdelo se je malo verjetno, da se bo to dejansko zgodilo, predvsem zato, ker so se prve napovedi že v času sprožitve postopka izkazale za preveč optimistične. Nemčija ni posredovala nikakršne utemeljitve ali pojasnila za posredovane napovedi prihodka. Zato je Komisija še naprej dvomila, da je pogoj, da se z načrtom za prestrukturiranje lahko ponovno vzpostavi dolgoročna rentabilnost podjetja, izpolnjen.

(71)

K merilu izogibanja nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence je Nemčija predložila dva argumenta. Prvič, zadevno podjetje je premajhno, da bi izkrivljalo konkurenco ali da bi vplivalo na promet znotraj Skupnosti. Drugič, podjetje ne bo razširilo svojih proizvodnih kapacitet, temveč jih bo zgolj bolje izrabilo.

(72)

Prvi argument izpodbija sodna praksa Evropskega sodišča (glej uvodno izjavo 38). Glede drugega argumenta je mogoče reči, da Komisija v skladu s točko 3.2.2 (ii) Smernic iz leta 1994 zahteva zmanjšanje kapacitet le v primeru, če obstaja strukturni presežek kapacitet znotraj Skupnosti. V času sprožitve postopka je Komisija ugotovila, da v zadevnem sektorju ni presežnih kapacitet. Kljub temu si je Komisija zastavila vprašanje, kako je mogoče ukrep označiti kot ukrep skupnega interesa, če je bil njegov cilj povečanje proizvodnje, povečanja proizvodnje pa samodejno vodijo k zmanjšanju tržnih deležev konkurenčnih podjetij.

(73)

Nemčija ni razložila, na kakšen način večja proizvodnja ne bi imela negativnih posledic na konkurenčna podjetja. Poleg tega Nemčija ni navedla podatkov o razmerju med koristjo za zadevno podjetje in stroški za sektor na splošno. Zato Komisija ne more presoditi, ali se pomoč izogiba nesprejemljivemu izkrivljanju konkurence.

(74)

Nemčija ni posredovala informacij o nadzoru izvajanja načrta za prestrukturiranje.

(75)

8. januarja 1997 je Ergewa GmbH prevzel 75 % delež upravičenega podjetja. Ni jasno, ali se lahko Ergewa uvrsti med MSP v smislu Smernic iz leta 1994 in ali je zaradi tega prišlo do kakšnih sprememb v statusu podjetja Greußener Salamifabrik GmbH, v katerem ima Ergewa GmbH več kot 25 % delež. Tudi če se kot osnova upošteva blag pristop k ocenjevanju pomoči za prestrukturiranje za MSP (točka 3.2.4 Smernic iz leta 1994), se ugotovi, da v sektorju, kot je navedeno v odstavku 72, ni presežnih kapacitet in da zaradi nezadostnih podatkov ni bilo mogoče izvesti kontrolnih zahtev. Dejstvo, da bi se lahko upravičeno podjetje verjetno tudi leta 1997 še uvrstilo med MSP, pri oceni obravnavane pomoči ničesar ne spremeni.

(76)

Iz navedenih razlogov je Komisija mnenja, da druga pomoč, ki je bila podjetju Greußener Salamifabrik GmbH dodeljena v obliki državnega jamstva za znesek v višini do 2 mio DEM, ni združljiva s členoma 87 in 88 Pogodbe ES. Nemčija je v svojem dopisu z dne 4. februarja 1999 in ponovno v dopisu z dne 18. maja 2005 sporočila, da je bilo jamstvo dodeljeno le pod pogojem odobritve s strani Komisije. Ker v okviru tega jamstva ni prišlo do izplačil, vračilo te pomoči, ki ni združljiva s Pogodbo, ni potrebno.

(77)

Komisija ugotavlja, da državna pomoč, ki je bila dodeljena v obliki državnih jamstev v višini 880 000 DEM (pomoč 1) oz. 2 mio DEM (pomoč 2), skupaj torej 2,88 mio DEM, za posojilo v vrednosti 1,1 mio DEM oz. 2,5 mio DEM, skupaj torej 3,6 mio DEM, ni združljiva s skupnim trgom.

(78)

Pomoči, ki so bile dodeljene neupravičeno in so nezdružljive s Pogodbo, je treba vrniti. Komisija ugotavlja, da je bil 1. oktobra 1999 sprožen stečajni postopek o premoženju podjetja Greußener Salamifabrik GmbH. Ker Komisiji ni znano, ali po stečajnem postopku podjetje še obstaja, je vračilo morda primerno tudi v prihodnje.

(79)

Komisija opozarja Nemčijo, da je potrebno v skladu z odstavkoma 6.4 in 6.5 Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev z nacionalno zakonodajo preveriti, če protipravnost pomoči zadeva pravno razmerje med državo in tretjo osebo. Nacionalna sodišča morajo v določenih okoliščinah preveriti, če je nacionalna zakonodaja v nasprotju z upoštevanjem garancijskih pogodb; pri preverjanju tega vprašanja je treba upoštevati kršitve prava Skupnosti –