(1)

Kmetijski sektor je pod pritiskom zaradi pandemije COVID-19, njenega vpliva na verige preskrbe s hrano ter nenadnega porasta cen energije in kmetijskih inputov od jeseni 2021. Vhodne cene so se znatno zvišale v vseh kmetijskih sektorjih. Stroški energije in gnojil so narasli zaradi geopolitičnih in geoekonomskih dogodkov še pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ki je poslabšala razmere in dodatno izrazito negativno vplivala na tržna pričakovanja.

(2)

Zato se je delež stroškov energije in gnojil v skupni vmesni potrošnji leta 2022 znatno povečal, pri čemer je bilo največje povečanje opaženo pri kmetijah s poljščinami in trajnimi nasadi, v obeh primerih zaradi njihove odvisnosti od cen gnojil. Cene gnojil so v primerjavi s cenami v preteklosti še vedno zelo visoke. Podatki kažejo, da je bil odziv kmetov manjša uporaba gnojil, pri čemer so negativne posledice za donos ter kakovost živil in krme negotove.

(3)

Cene drugih inputov za kmete in nosilce dejavnosti v prehranski verigi, kot so na primer fitofarmacevtska sredstva in sredstva za zdravljenje živali, stroji in embalaža, so se zvišale zaradi splošne inflacije.

(4)

Cene kmetijskih proizvodov so se leta 2022 zvišale tudi zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 in zaskrbljenosti glede zadostne svetovne preskrbe po ruskem napadu na Ukrajino. Vendar v nekaterih sektorjih, kot so sektorji mleka, vina ter sadja in zelenjave, te visoke cene niso mogle nadomestiti vse slabših poslovnih rezultatov zaradi višjih vhodnih stroškov.

(5)

V zadnjem času so se cene večine kmetijskih proizvodov, kot so žita, oljnice, mlečni izdelki in vino, znatno znižale. V nekaterih državah članicah in regijah so se razmere še zaostrile, ker se je razmerje med vhodnimi cenami in cenami kmetijskih proizvodov poslabšalo.

(6)

Višji stroški za proizvajalce so spodbudili visoke potrošniške cene živil po vsej Uniji, kar je vplivalo na cenovno dostopnost hrane. Najnovejši podatki kažejo vztrajno visoko inflacijo cen hrane za potrošnike, ki znaša več kot 15 % po vsej Uniji. V nekaterih državah članicah te vrednosti dosegajo skoraj 40 %. Obstajajo dokazi, da visoke cene vplivajo na raven porabe v nekaterih živilskih sektorjih, kot so sektorji mesa, vina ter sadja in zelenjave. Potrošniki preusmerjajo povpraševanje na cenejšo hrano in proč od živil, kot so ekološka živila, vino in živila, zaščitena z označbami porekla in geografskimi označbami. Take spremembe povpraševanja lahko negativno vplivajo na donosnost naložb proizvajalcev.

(7)

V nekaterih kmetijskih sektorjih in državah članicah so navedene gospodarske težave še zaostrili pereči sektorski izzivi.

(8)

Nedavni izredni regionalni neugodni vremenski dogodki, kot so suša (v Španiji, Italiji in na Portugalskem) in poplave (v Italiji), so kmetijskim proizvajalcem povzročili znatno škodo in tako ogrozili njihovo ekonomsko sposobnost preživetja. Čeprav obstajajo znaki, da se taki dogodki pojavljajo zaradi vse večjih tveganj za kmetijstvo, povezanih s podnebnimi spremembami, je bila intenzivnost teh dogodkov izjemna.

(9)

Kar zadeva sektor žit in oljnic, ekstremni vremenski dogodki, ki so prizadeli različne proizvodne regije Unije, resno ogrožajo pomladne in poletne pridelke tako glede količine kot tudi kakovosti. Proizvajalci v sektorju se soočajo z zniževanjem cen. V primerjavi z lanskim letom so se cene žit znižale za približno 40 %. To povzroča težave kmetom, saj so mnogi v zadnjih mesecih kupili drage inpute, zdaj pa so jim na trgu za proizvode ponujene cene, ki komaj krijejo njihove stroške, v nekaterih primerih pa jih sploh ne. Poleg tega nekateri kmetje zaradi nizke vlažnosti tal in majhne razpoložljivosti vode za namakanje niso mogli posejati svojih polj, kar bo povzročilo zmanjšanje pridelave in donosa. To velja zlasti za Češko, Dansko, Irsko, Španijo, Francijo, Ciper, Latvijo, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo in Švedsko.

(10)

Razmere na trgu v sektorju sadja in zelenjave so zelo težke zaradi visoke inflacije, ki vpliva na potrošnjo, ki naj bi se po ocenah zmanjšala za vsaj 10 %, kar pa še zaostrujejo visoki stroški energije. Energija je pomemben stroškovni dejavnik pri pridelavi v rastlinjakih in logistiki po spravilu. Zato se proizvajalci kljub zvišanju cen kmetijskih proizvodov še naprej soočajo s pritiskom glede svojih marž. S podobnimi izzivi se sooča tudi sektor hmelja. Razmere vplivajo na več držav članic, zlasti Belgijo, Češko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Nizozemsko, Slovenijo in Finsko.

(11)

V živinorejskem sektorju visoke cene krme skupaj s ceno energije in splošno inflacijo proizvajalcem povzročajo resne težave. Kljub na splošno ugodnim ravnem cen govejega, prašičjega in perutninskega mesa se proizvajalci soočajo s težavami pri kritju svojih proizvodnih stroškov. Te so še izrazitejše v sektorju mleka, odkar so se cene začele znatno zniževati z visokih ravni, ki so jih dosegle konec leta 2022. Poleg tega potrošniške cene živil vplivajo na povpraševanje potrošnikov po kakovostnih proizvodih, ki predstavljajo velik delež dohodka kmetov v teh sektorjih. Sektor mleka v Latviji in Litvi je v posebej težkem položaju, saj so se nacionalne cene mleka znižale bolj kot v drugih državah članicah. Poleg tega se tudi živinorejski sektor v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Malti, v Luksemburgu, Avstriji, Sloveniji in na Finskem sooča z zgoraj navedenimi težavami.

(12)

Zmanjšanje povpraševanja zaradi inflacije, tudi na izvoznih trgih, skupaj z visoko ravnijo ponudbe vpliva predvsem na vinski sektor v nekaterih regijah, zlasti kar zadeva rdeča vina in vina rosé. Negotovost na trgu vina se je povečala tudi zaradi višjih vhodnih stroškov in nepričakovanih vremenskih dogodkov. To je vplivalo zlasti na Nemčijo, Španijo, Francijo, Italijo in Portugalsko.

(13)

Začasni ukrep krizne destilacije, uveden s členom 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2023/1225 (2), ki državam članicam omogoča uvedbo nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju, morda ne bo zadostoval za rešitev položaja zaradi finančne omejitve programov. Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da uporabijo dodatna finančna sredstva za okrepitev svojih dodeljenih proračunskih sredstev za nacionalne podporne programe v vinskem sektorju za financiranje nadaljnjih postopkov destilacije, za katere veljajo enaki pogoji za upravičenost in pogoji podpore, z izjemo roka za izvedbo, ki bi ga bilo treba prilagoditi za dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe. Če se država članica odloči za uporabo te možnosti, bi moral biti finančni prispevek Unije iz te uredbe na voljo poleg dodeljenih finančnih sredstev iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za proračunski leti 2023 in 2024.

(14)

Še vedno zelo visoke vhodne cene, upad cen kmetijskih proizvodov in težave, s katerimi se soočajo nekateri sektorji in države članice, lahko kmetijskim proizvajalcem povzročijo likvidnostne težave. Da bi to preprečile, so se države članice zatekle k ukrepom državne pomoči v skladu s pravili Unije o državni pomoči.

(15)

Komisija se je odločila za dva svežnja nujne pomoči v kmetijstvu, s katerima so nekatere države članice kmetom lahko zagotovile nadomestilo v najbolj prizadetih sektorjih žit in oljnic; to sta bili izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2023/739 (4) in (EU) 2023/1343 (5), ki sta bili sprejeti, da bi odpravili negativne učinke pritiska na cene v navedenih sektorjih. Ta tretji sveženj nujne pomoči zadeva kmete v drugih državah članicah, ki se soočajo s specifičnimi problemi, ki vplivajo na sposobnost preživetja kmetijske proizvodnje.

(16)

Zato bi bilo treba sprejeti izredni ukrep, ki bi prispeval k reševanju specifičnih ugotovljenih problemov in preprečil hitro poslabšanje proizvodnje v državah članicah, ki niso bile upravičenke nedavnih svežnjev pomoči kmetijstvu iz izvedbenih uredb (EU) 2023/739 in (EU) 2023/1343.

(17)

Opisane težke razmere pomenijo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ni jih mogoče takoj obravnavati z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z obstoječimi določenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(18)

Zneske, ki so na voljo državam članicam upravičenkam, bi bilo treba določiti tako, da se upošteva teža posamezne države članice v kmetijskem sektorju Unije na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Pri zneskih za Španijo, Italijo in Portugalsko bi bilo treba upoštevati, da so te države glavne države članice, ki so jih prizadeli izredni neugodni vremenski dogodki. Pri zneskih za Latvijo in Litvo bi bilo treba upoštevati, da se ti državi soočata s posebej težkimi razmerami v sektorju mleka.

(19)

Države članice upravičenke bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav in gospodarsko škodo, s katerimi se soočajo zadevni kmetje. Zagotoviti bi morale, da so kmetje končni upravičenci pomoči, in preprečiti kakršno koli izkrivljanje trga ali konkurence.

(20)

Glede na to, da bi zneski, dodeljeni državam članicam upravičenkam, obravnavali samo del gospodarskih težav, s katerimi se soočajo kmetje, bi bilo treba navedenim državam članicam dovoliti, da proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(21)

Da bi državam članicam upravičenkam omogočili prožnost pri razdeljevanju pomoči, tako da bi se upoštevale okoliščine zadevnih kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(22)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale države članice upravičenke upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem v odziv na zadevno premoženjsko izgubo.

(23)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura kot svoje nacionalne valute, kot so Češka, Danska in Švedska. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (7) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(24)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo države članice upravičenke, le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov. Pomoč za ta izredni ukrep bi bilo zato treba plačati do 31. januarja 2024.

(25)

Države članice upravičenke bi morale Komisiji sporočiti podrobne informacije o izvajanju te uredbe, da bi Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti ukrepa, uvedenega s to uredbo.

(26)

Da bi zagotovili, da kmetje pomoč prejmejo čim prej, bi bilo treba državam članicam upravičenkam omogočiti takojšnje izvajanje te uredbe. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(27)

Ukrep iz te uredbe je v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –