Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32021R1029

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1029 z dne 24. Junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla

C/2021/4760

UL L 225I, 25.6.2021, str. 1–42 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/1029/oj

25.6.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

LI 225/1


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/1029

z dne 24. Junija 2021

o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) in zlasti člena 19 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) in zlasti člena 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   OZADJE

(1)

Evropska komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (3) uvedla dokončni zaščitni ukrep za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrep), ki ga sestavljajo tarifne kvote za nekatere izdelke iz jekla (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki zajemajo 26 kategorij izdelkov iz jekla, določene na ravneh, s katerimi se ohranjajo tradicionalni trgovinski tokovi glede na posamezno kategorijo izdelka. 25-odstotna tarifna dajatev se uporablja le, če so količinsko opredeljeni pragi teh tarifnih kvot preseženi. Zaščitni ukrep je bil uveden za začetno obdobje treh let, tj. do 30. junija 2021.

(2)

Komisija je 15. januarja 2021 prejela utemeljen zahtevek dvanajstih držav članic EU, naj v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 16 Uredbe (EU) 2015/755 preuči, ali bi bilo treba sedanji zaščitni ukrep podaljšati.

(3)

Komisija je menila, da zahtevek vsebuje zadostne dokaze za začetek preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka veljavnosti/podaljšanja ukrepa. V skladu s tem je 26. februarja 2021 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (4) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

2.   POSTOPEK

(4)

Da bi Komisija pravilno ocenila, ali je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode, ali se jeklarska industrija Unije prilagaja in ali je takšno podaljšanje v skladu s širšim interesom Unije, je s pomočjo vprašalnikov (5) zbrala posebne podatke industrije Unije. Ti podatki so med drugim vključevali razvoj ključnih gospodarskih in finančnih kazalnikov za zadevni izdelek v obdobju 2018–2020 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje) ter dokaze, da se industrija prilagaja.

(5)

Komisija je želela pridobiti tudi stališča drugih zainteresiranih strani glede morebitnega podaljšanja. V ta namen je z obvestilom o začetku povabila zainteresirane strani, naj sodelujejo v preiskavi, tako da predložijo svoja stališča in dokaze.

(6)

Kar zadeva dolžno pravno postopanje, je preiskava v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja obsegala dvostopenjski pisni postopek, v okviru katerega so zainteresirane strani najprej predložile svoja stališča, nato pa so lahko ovrgle stališča drugih strani in predložile pripombe na izpolnjene vprašalnike. Komisija je v določenih rokih na splošno prejela več kot 150 individualnih izpolnjenih vprašalnikov in več kot 160 stališč zainteresiranih strani. Komisija je zainteresiranim stranem ponudila tudi možnost zaslišanj, če so upravičena. To možnost je izkoristila le vlada Ruske federacije (6).

(7)

Komisija je v svoji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi podaljšanja najprej ocenila, ali so izpolnjene zahteve po nujnosti in prilagoditvi, ki so obvezne v skladu s pravili Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO) in zakonodajo Unije (glej oddelek 3). Nato je ocenila tudi, kako dolgo podaljšano obdobje in kakšni pogoji liberalizacije za podaljšanje bi bili upravičeni (glej oddelka 3.3 oziroma 3.4). Na koncu je Komisija ocenila, ali bi bilo takšno podaljšanje v skladu z interesom Unije (glej oddelek 5). Komisija je v svoji oceni ustrezno upoštevala stališča in dokaze, prejete od zainteresiranih strani, pa tudi vse druge javno dostopne informacije v zvezi z zgornjimi vprašanji. Komisija je posebej obravnavala ustrezne trditve zainteresiranih strani, ki odstopajo od ocene Komisije v posebnem oddelku (glej oddelek 7).

3.   PRAVNE ZAHTEVE

3.1.   Nujnost

(8)

V skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) Uredbe (EU) 2015/478 o skupnih pravilih za uvoz (7) se lahko obdobje uporabe zaščitnega ukrepa podaljša, „pod pogojem, da [...] je zaščitni ukrep še naprej nujen [...] in da obstajajo dokazi, da se industrija prilagaja“.

(9)

Komisija je najprej preučila in opisala gospodarski položaj industrije Unije na podlagi prejetih izpolnjenih vprašalnikov (oddelek 3.1.1). Nato je ocenila, ali je v obravnavanem obdobju obstajal oziroma se je nadaljeval pritisk uvoza in v kakšnem obsegu (oddelek 3.1.2.). Ta ocena je vključevala podrobno analizo razvoja uvoza in uporabe tarifnih kvot v obdobju uporabe zaščitnega ukrepa ter podrobno oceno več drugih pomembnih dejavnikov za določitev verjetnega razvoja uvoza v Unijo, če zaščitni ukrep preneha veljati (v nadaljnjem besedilu: analiza hipotetičnega scenarija).

3.1.1.   Gospodarski položaj jeklarske industrije Unije

(10)

Da bi Komisija ocenila gospodarski položaj jeklarske industrije Unije, je znanim proizvajalcem jekla iz Unije poslala vprašalnike za zbiranje informacij o kazalnikih škode za zadevni izdelek v obdobju 2018–2020 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). Komisija je tudi pozvala znana združenja industrije Unije (EUROFER, ESTA in CET), naj vprašalnike razdelijo med svoje posamezne člane. Poleg tega je prek sistema odprtih datotek (TRON) (8) obvestila znane proizvajalce Unije o zahtevi za izpolnitev vprašalnikov, ki so bili na voljo tudi na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino (9).

(11)

Komisija je prejela več kot 150 individualnih izpolnjenih vprašalnikov. Prejela je tudi združene podatke združenj industrije, ki so ji bila znana. Poleg tega je prejela individualne izpolnjene vprašalnike od vsakega proizvajalca, ki je podatke posredoval združenjem industrije individualno, in od proizvajalcev, ki niso pripadali nobenemu združenju. Komisija je nato obdelala prejete podatke. Najprej je združila podatke, ki jih je prejela neposredno od članov združenj, pozneje pa je preverila njihovo točnost in metodologijo združevanja z naborom podatkov, ki so ga združenja industrije predložila ob namenskih navzkrižnih preverjanjih, ki so potekala na daljavo 14. junija 2021. Komisija je nato odgovore članov združenj in individualne odgovore proizvajalcev, ki niso člani nobenega združenja, združila v en konsolidiran nabor podatkov. Ta nabor podatkov je podlaga za oceno gospodarskega položaja industrije Unije. Ocena tega nabora podatkov (v preglednicah 1 do 4) je pokazala naslednje:

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

Preglednica 1

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

v 1 000  ton

2018

2019

2020

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka

200 416

189 459

168 675

indeks 2018 = 100

100

95

84

Proizvodna zmogljivost zadevnega izdelka

252 367

252 461

251 864

indeks 2018 = 100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti

79,41  %

75,04  %

66,97  %

Zaloge

21 464

20 000

18 251

indeks 2018 = 100

100

93

85

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(12)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje medletno stalno zmanjševal, pri čemer se je leta 2019 zmanjšal za –5 %, leta 2020 pa se je zmanjšal kar za –16 % v primerjavi s podatki iz leta 2018. Iz četrtletne razčlenitve (10) za leto 2020 je razvidno, da je bilo to zmanjšanje predvsem posledica učinkovitosti v drugem in tretjem četrtletju, na kateri so posledice pandemije COVID-19 najbolj vplivale. Proizvodna zmogljivost je bila v celotnem obdobju stabilna, zato je izkoriščenost zmogljivosti sledila upadajočemu trendu v skladu z zmanjšanjem proizvodnje (glej preglednico 1). Nazadnje so se zaloge v letu 2019 zmanjšale za 7 %, leta 2020 pa za 15 % v primerjavi z letom 2018.

(b)   Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije (11)

Preglednica 2

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

 

2018

2019

2020

Potrošnja (v 1 000  ton)

167 140

157 120

139 955

indeks 2018 = 100

100

94

84

Domača prodaja v 1 000  ton

132 960

127 448

114 936

indeks 2018 = 100

100

96

86

Tržni delež v %

79,6  %

81,1  %

82,1  %

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(13)

Potrošnja na trgu Unije se je začela zmanjševati v letu 2019 (–6 %), ta trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2020 (–16 %) v primerjavi z letom 2018. Razvoj obsega domače prodaje proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju sledil zelo podobnemu trendu (–4 % v letu 2019 in –14 % v letu 2020). V obravnavanem obdobju je industrija Unije povečala svoj tržni delež za več kot 2 odstotni točki.

(c)   Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost vloženega kapitala

Preglednica 3

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost  (12) , denarni tok in donosnost vloženega kapitala

 

2018

2019

2020

Prodajna cena na enoto (EUR/tono)

763

725

666

indeks 2018 = 100

100

95

87

Dobičkonosnost (v % prihodkov od prodaje)

5,7  %

–0,4  %

–3,7  %

Denarni tok (v milijonih EUR)

7 456

6 798

6 386

indeks 2018 = 100

100

91

86

Donosnost vloženega kapitala (%)

8,6  %

–2,6  %

–19,4  %

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(14)

Kazalniki škode, povezani z obsegom prodaje (glej preglednico 2) in vrednostjo, so se v obravnavanem obdobju nenehno zniževali. Prodajne cene na enoto so se v primerjavi z letom 2018 v letu 2019 znižale za 5 %, v letu 2020 pa za 12 %. Denarni tok in donosnost vloženega kapitala sta se v obravnavanem obdobju medletno prav tako poslabšala, slednja pa je dosegla negativne številke tako v letu 2019 (–2,6 %) kot tudi v letu 2020 (–19,4 %).

(15)

Industrija Unije se je zaradi znižanja cen ter zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje, opisanih v preglednicah 1 in 2, že leta 2019 znašla v razmerah, v katerih se ustvarja izguba (–0,4 %), stanje pa se je še poslabšalo v letu 2020 in doseglo izgube v višini –3,7 %.

(d)   Zaposlovanje

Preglednica 4

Zaposlovanje

(EPDČ)

2018

2019

2020

Zaposlovanje

215 359

215 620

202 331

indeks 2018 = 100

100

100

94

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(16)

Zaposlovanje je v letu 2019 ostalo stabilno, vendar se je leta 2020 v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 6 %.

Sklep

(17)

Glede na podatke iz oddelka 3.1.1 se je gospodarski položaj industrije Unije znatno poslabšal že v letu 2019, ko je industrija Unije že ustvarjala izgube, tako da so praktično vsi kazalniki škode pokazali močan negativni trend. Treba je opozoriti, da se je donosnost med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 6,1 odstotne točke in konec leta 2019 dosegla –0,4 %. Do tega resnega poslabšanja je torej prišlo že pred nepričakovanim začetkom pandemije COVID-19 in njenimi posledicami na trgu. Finančni položaj industrije Unije se je še poslabšal v letu 2020, ko so gospodarske posledice pandemije COVID-19 še dodatno vplivale na oslabljeni finančni položaj industrije Unije, ki je nastal z nadaljevanjem uvoznega pritiska s strani izvoznikov v Unijo v letu 2020. Posledice pandemije COVID-19 so dodatno obremenile že tako ogroženi finančni položaj industrije Unije zaradi pritiska uvoza. Uvoz in delno tudi pandemija COVID-19 sta industrijo Unije potisnila v resen finančni položaj z izgubami v višini –4%. Poudariti je treba, da je bil dodatni vpliv krize zaradi pandemije na finančni položaj industrije Unije, ki je še poglobil poslabšanje zaradi uvoza, razmeroma manjši. Od leta 2019 do leta 2020 se je dobičkonosnost zmanjšala za 3,3 odstotne točke in tako dosegla najvišje izgube, skoraj –4 %. Pandemija COVID-19 je torej tako okrepila že obstoječi in stalni vir resne škode za industrijo Unije, ki jo večinoma povzroča uvoz.

(18)

Skratka, Komisija je torej ugotovila, da se je gospodarski položaj industrije Unije med uporabo zaščitnega ukrepa še naprej slabšal zaradi pritiska uvoza v obdobju, ko pomembne prilagoditve industrije Unije še niso prinesle pozitivnih učinkov.

Dodatna analiza po družinah izdelkov

(19)

Komisija je na podlagi gospodarskega položaja in razvoja kazalnikov škode za zadevni izdelek v preglednicah 1 do 4 ugotovila, da se je industrija Unije med letoma 2018 in 2020 še nadalje poslabšala in je trenutno v negotovem položaju.

(20)

Komisija je poleg te ugotovitve in v skladu s pristopom, ki je bil uporabljen v prvotni preiskavi (13), svoje ugotovitve potrdila tudi na podlagi treh družin izdelkov, in sicer ploščatih izdelkov, podolgovatih izdelkov ter cevi (14).

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

v 1 000  ton

2018

2019

2020

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka (ploščati)

150 598

143 287

126 795

indeks 2018 = 100

100

95

84

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka (podolgovati)

41 395

38 879

35 769

indeks 2018 = 100

100

94

86

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka (cevi)

8 423

7 293

6 111

indeks 2018 = 100

100

87

73

 

 

 

 

Proizvodna zmogljivost zadevnega izdelka (ploščati)

184 802

184 682

183 924

indeks 2018 = 100

100

100

100

Proizvodna zmogljivost zadevnega izdelka (podolgovati)

54 755

55 013

55 278

indeks 2018 = 100

100

100

101

Proizvodna zmogljivost zadevnega izdelka (cevi)

12 810

12 767

12 661

indeks 2018 = 100

100

100

99

 

 

 

 

Izkoriščenost zmogljivosti (ploščati)

81,49  %

77,59  %

68,94  %

Izkoriščenost zmogljivosti (podolgovati)

75,60  %

70,67  %

64,71  %

Izkoriščenost zmogljivosti (cevi)

65,75  %

57,12  %

48,27  %

 

 

 

 

Zaloge (ploščati)

13 712

13 549

12 354

indeks 2018 = 100

100

99

90

Zaloge (podolgovati)

4 859

4 469

4 146

indeks 2018 = 100

100

92

85

Zaloge (cevi)

2 893

1 982

1 751

indeks 2018 = 100

100

69

61

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

Preglednica 6

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

 

2018

2019

2020

Potrošnja v 1 000  ton (ploščati)

108 661

103 357

91 373

indeks 2018 = 100

100

95

84

Potrošnja v 1 000  ton (podolgovati)

48 226

44 495

40 521

indeks 2018 = 100

100

92

84

Potrošnja v 1 000  ton (cevi)

10 253

9 269

8 060

indeks 2018 = 100

100

90

79

 

 

 

 

Domača prodaja v 1 000  ton (ploščati)

86 585

83 533

74 504

indeks 2018 = 100

100

96

86

Domača prodaja v 1 000  ton (podolgovati)

38 714

36 918

34 252

indeks 2018 = 100

100

95

88

Domača prodaja v 1 000  ton (cevi)

7 661

6 998

6 180

indeks 2018 = 100

100

91

81

 

 

 

 

Tržni delež v % (ploščati)

79,7  %

80,8  %

81,5  %

Tržni delež v % (podolgovati)

80,3  %

83,0  %

84,5  %

Tržni delež v % (cevi)

74,7  %

75,5  %

76,7  %

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

Preglednica 7

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost vloženega kapitala

 

2018

2019

2020

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, ploščati)

775

741

689

indeks 2018 = 100

100

96

89

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, podolgovati)

674

623

556

indeks 2018 = 100

100

92

82

Prodajna cena na enoto (v EUR/tono, cevi)

1 065

1 070

999

indeks 2018 = 100

100

100

94

 

 

 

 

Dobičkonosnost (v % prihodkov od prodaje, ploščati)

6,0  %

–1,0  %

–4,6  %

Dobičkonosnost (v % prihodkov od prodaje, podolgovati)

6,0  %

0,4  %

–2,8  %

Dobičkonosnost (v % prihodkov od prodaje, cevi)

3,3  %

0,9  %

–0,5  %

 

 

 

 

Denarni tok (v milijonih EUR, ploščati)

5 652

3 609

4 402

indeks 2018 = 100

100

64

78

Denarni tok (v milijonih EUR, podolgovati)

1 411

2 300

879

indeks 2018 = 100

100

163

62

Denarni tok (v milijonih EUR, cevi)

394

889

1 106

indeks 2018 = 100

100

226

281

 

 

 

 

Donosnost vloženega kapitala (v %, ploščati)

7,68  %

–3,75  %

–28,47  %

Donosnost vloženega kapitala (v %, podolgovati)

10,13  %

–1,59  %

–4,76  %

Donosnost vloženega kapitala (v %, cevi)

8,58  %

3,05  %

–3,16  %

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

Preglednica 8

Zaposlovanje

(EPDČ)

2018

2019

2020

Zaposlovanje (ploščati)

134 788

137 719

128 837

indeks 2018 = 100

100

102

96

Zaposlovanje (podolgovati)

49 116

47 314

45 487

indeks 2018 = 100

100

96

93

Zaposlovanje (cevi)

31 455

30 587

28 007

indeks 2018 = 100

100

97

89

Vir: podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

(21)

V preglednicah 5 do 8 je prikazan razvoj kazalnikov škode na družino izdelkov v obravnavanem obdobju. Zlasti je v njih potrjeno, da je gospodarski in finančni položaj industrije Unije za vsako posamezno družino izdelkov sledil podobnemu poslabšanju trendov kot pri zadevnem izdelku kot celoti. Na primer, kazalniki škode, kot so obseg proizvodnje, obseg domače prodaje, prodajna cena na enoto in dobičkonosnost, so se v letu 2019 stalno slabšali, ta trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2020, kar kaže negativni gospodarski in finančni položaj. Edina izjema v smislu drugačnega trenda v primerjavi s trendi zadevnega izdelka je povezana z razvojem denarnega toka v družini cevi v obravnavanem obdobju.

(22)

Dodatna analiza, opravljena za posamezno družino izdelkov, tako potrjuje ugotovitve v zvezi z zadevnim izdelkom, in sicer, da se je gospodarski položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal in je trenutno v negotovem položaju, tudi če se ocenjuje na podlagi posamezne družine izdelkov.

3.1.2.   Pritisk uvoza

(a)   Razvoj uvoza

(23)

Komisija je, da bi ugotovila, ali in v kolikšnem obsegu je uvoz v obravnavanem obdobju pritiskal na jeklarsko industrijo Unije, najprej ocenila razvoj uvoza (15) zadevnega izdelka na splošno in nato glede na raven potrošnje. Poleg tega je Komisija ocenila razvoj tarifnih kvot, ki se uporabljajo v okviru zaščitnega ukrepa (glej oddelek 3.1.2(b)).

Preglednica 9

Razvoj uvoza v tonah

 

2018

2019

2020

Uvoz

34 180 000

29 672 000

25 019 000

indeks 2018 = 100

100

87

73

Vir: EUROSTAT.

(24)

Na splošno se je obseg uvoza zadevnega izdelka v primerjavi z ravnjo iz leta 2018 v letu 2019 zmanjšal za 13 %, v letu 2020 pa za 27 % (16).

Preglednica 10

Razvoj deleža uvoza

 

2018

2019

2020

Potrošnja (v 1 000  ton)

167 140

157 120

139 955

indeks 2018 = 100

100

94

84

Obseg uvoza v 1 000  ton

34 180

29 672

25 019

indeks 2018 = 100

100

87

73

Tržni delež

20,4  %

18,9  %

17,9  %

Vir: EUROSTAT, podatki industrije in izpolnjeni vprašalniki.

Preglednica 11

Tržni delež uvoza po družinah izdelkov

Potrošnja v 1 000  ton (ploščati)

108 661

103 357

91 373

indeks 2018 = 100

100

95

84

Potrošnja v 1 000  ton (podolgovati)

48 226

44 495

40 521

indeks 2018 = 100

100

92

84

Potrošnja v 1 000  ton (cevi)

10 253

9 269

8 060

indeks 2018 = 100

100

90

79

 

 

 

 

Uvoz v 1 000  ton (ploščati)

22 076

19 824

16 869

indeks 2018 = 100

100

90

76

Uvoz v 1 000  ton (podolgovati)

9 513

7 577

6 270

indeks 2018 = 100

100

80

66

Uvoz v 1 000  ton (cevi)

2 592

2 271

1 880

indeks 2018 = 100

100

88

73

 

 

 

 

Tržni delež v % (ploščati)

20,3  %

19,2  %

18,5  %

Tržni delež v % (podolgovati)

19,7  %

17,0  %

15,5  %

Tržni delež v % (cevi)

25,3  %

24,5  %

23,3  %

Vir: EUROSTAT in podatki industrije.

(25)

Komisija je pri ocenjevanju zmanjšanja obsega uvoza, prikazanega v preglednici 9, glede na razvoj potrošnje na trgu Unije ugotovila, da se je tržni delež uvoza v zadevnem obdobju postopoma zmanjšal, tržni delež uvoza pa je kljub temu v letu 2020 ostal na enaki ravni kot v primerjavi z letom 2017, torej letom pred uvedbo zaščitnega ukrepa (17). Poleg tega je bil povprečni tržni delež uvoza v obdobju zaščitnega ukrepa večji kot v letih pred njegovo uvedbo (posamezna leta ali povprečje). To kaže, da se prisotnost uvoza na trgu jekla Unije kljub zaščitnim ukrepom ni zmanjšala. Namesto tega se je v relativnem smislu povečala v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa (18).

(b)   Razvoj uporabe tarifne kvote

(26)

Komisija je pritisk uvoza podrobneje preučila tudi z oceno razvoja uporabe tarifne kvote med zaščitnim ukrepom (19).

(27)

Ta analiza kaže, da so glavne države izvoznice jekla v ustreznih obdobjih uporabe zaščitnega ukrepa izčrpale veliko število kvot za posamezno državo, ki so jim bile dodeljene, in to pogosto v precej kratkem časovnem okviru. V nekaterih skrajnih primerih so bile velike količine letnih kvot izčrpane v prvem dnevu obdobja ali v nekaj tednih. Ta trend se je nadaljeval tudi v okviru četrtletnega upravljanja kvot za posamezno državo, uvedenih 1. julija 2020. Analiza je tudi pokazala, da so nekatere od teh držav tudi izredno hitro izčrpale nekatere preostale kvote v več kategorijah, potem ko so prej izčrpale svoje, s čimer so izrinile druge pretekle dobavitelje. To je dosleden vzorec, ki ga je mogoče opaziti v različnih kategorijah izdelkov in pri različnih poreklih ter v velikih količinah.

(28)

Glavne države izvoznice nimajo samo sposobnosti dobave velikih količin v kratkem času, kar povzroči velike motnje na trgu, ampak so tudi pripravljene še povečati svojo prisotnost na trgu Unije, kadar koli jim načrt ukrepa daje priložnost, da to storijo (na primer z izjemnim dostopom do preostalih kvot). Izvozniki glavnih držav izvoznic glede na ugotovitve med drugim pregledom delovanja zaščitnega ukrepa (20) očitno kažejo preračunljivo ravnanje, s katerim poskušajo na vse možne načine čim bolj povečati svojo prisotnost na trgu v okviru zaščitnega ukrepa.

(c)   Razvoj svetovnega izvoza glavnih držav izvoznic jekla in potrošnje na njihovih domačih trgih

(29)

ZDA so bile pred sprejetjem tarifnih ukrepov v skladu z ukrepom za nekatere izdelke iz jekla iz člena 232 zakona ZDA o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz člena 232 zakona ZDA) marca 2018 največji trg za uvoz jekla. Po uvedbi 25-odstotne vnaprejšnje dajatve na uvoz so ZDA izgubile ta položaj proti Uniji, ki je trenutno največja uvoznica jekla, sledijo pa ji ZDA (21). Unija je za namenom, da bi zaščitila trg Unije pred preusmeritvijo trgovine, julija 2018 začasno uvedla zaščitni ukrep, februarja 2019 pa v dokončni obliki s tarifnimi kvotami za zadevni izdelek, ki za razliko od ameriškega ukrepa ohranja pretekle trgovinske tokove in odvrača od dodatnega uvoza, vključno s preusmerjeno trgovino.

(30)

Uvoz v Unijo se je v letu 2019 glede na najvišjo vrednost v letu 2018 zmanjšal za 13 % in v letu 2020 za 27 % (glej preglednico 5). Hkrati je v istem obdobju uvoz na ameriški trg po uvedbi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA sledil vzporednemu še strmejšemu padajočemu trendu, kot je prikazano v preglednici 11.

Preglednica 11

Uvoz v Združene države v tonah  (22)

Leto

Leto 2017

Leto 2018

Leto 2019

Leto 2020

Tretje države skupaj (brez EU)

21 933 440

18 472 301

15 052 561

12 143 791

(31)

Ti podatki torej dokazujejo tesno in pomembno povezavo med močnim zmanjševanjem obsega uvoza v ZDA po uvedbi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA in vzporednim povečanjem uvoza v Unijo, ki je bil delno ublažen z zaščitnim ukrepom. Ta povezava je potrjena v vseh obdobjih zaščitnega ukrepa do vpliva pandemije COVID-19.

(32)

Komisija se je po določitvi teh trendov uvoza na dveh največjih uvoznih trgih jekla (Uniji in ZDA) lotila ocene izvozne učinkovitosti na drugih tretjih trgih glavnih držav dobaviteljic jekla v Unijo (23).

Preglednica 12

Razvoj izvoza zadevnega izdelka iz glavnih držav dobaviteljic jekla v EU na trge tretjih držav (razen EU in ZDA)

Leto

2018

2019

2020

Sprememba v %

Sprememba obsega

Obseg v tonah

126 541 868

125 633 907

117 579 311

–7  %

–8 962 557

(33)

Komisija je na podlagi podatkov podatkovne zbirke Global Trade Atlas (24) izvedla statistično analizo trendov izvoza zadevnega izdelka za glavne države izvoznice jekla. Iz preglednice 8 je razvidno, da so glavne države izvoznice zadevnega izdelka v Unijo v obravnavanem obdobju znatno zmanjšale obseg izvoza na druge tretje trge. Posamezna ocena izvozne učinkovitosti teh držav je potrdila, da je tudi večina teh držav občutila zmanjšanje obsega izvoza za vsako državo (razen za Unijo in ZDA). To pomeni, da so glavne države izvoznice v Unijo v obdobju, ko je uvoz dveh največjih svetovnih držav uvoznic jekla (Unija in ZDA) ob uvedbi ustreznih ukrepov občutno upadel, prav tako zmanjšale obseg izvoza na druge tretje trge.

(34)

Komisija je svojo oceno nadalje dopolnila z analizo OECD. Podatki OECD so potrdili oceno Komisije, da se je izvozna učinkovitost glavnih držav izvoznic jekla v obravnavanem obdobju na splošno stalno zmanjševala (25).

(35)

Komisija je nato ocenila razvoj domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla (26) v obravnavanem obdobju.

Preglednica 13

Razvoj potrošnje na glavnih proizvodnih trgih jekla (vključno z glavnimi državami izvoznicami v EU)  (27)

Leto/izdelek

Vroče valjani kolobarji in plošče

Hladno valjani kolobarji

Vroče potopno galvanizirano jeklo in elektrolitsko cinkani kolobarji

Pokositrena pločevina

Reverzirni kvarto

Armaturne palice in žice

Trgovske palice in konstrukcijski profili

Tirnice

Vsi, tudi Kitajska

Kitajska

Brez Kitajske

2018

501 093,59

172 655,53

87 021,82

8 539,49

110 692,33

495 876,36

190 878,27

8 136,93

1 574 894,32

964 829,00

610 065,32

2019

505 032,94

167 800,90

90 303,02

8 819,83

113 426,32

531 934,21

197 669,27

8 709,86

1 623 696,35

1 024 140,84

599 555,50

2020

518 795,17

176 848,77

91 167,34

8 371,03

121 358,51

552 591,72

211 094,72

8 110,75

1 688 338,02

1 141 388,71

546 949,31

(36)

Iz preglednice 13 je razvidno, da se je na splošno v obravnavanem obdobju potrošnja (28) na domačem trgu največjih držav proizvajalk jekla (ki zajemajo glavne države dobaviteljice jekla v Unijo) povečala. Vendar ta splošni trend temelji na izjemnem porastu potrošnje na Kitajskem, ki je daleč največji trg jeklarstva na svetu. Razen te izjeme se je pri vseh drugih državah domača potrošnja nenehno zmanjševala.

(37)

Zato sočasno zmanjšanje izvoza in domače potrošnje v obravnavanem obdobju v večini glavnih držav proizvajalk jekla nedvoumno priča o njihovih vse večjih težavah pri iskanju trgov za njihove tradicionalne dejavnosti izvoza. Zaradi teh težav se zaostruje konkurenčna napetost in krepi ostro ravnanje izvoznikov na tretjih trgih.

(d)   Presežna zmogljivost

(38)

Komisija je ocenila tudi najnovejši razvoj dogodkov v zvezi s svetovno presežno zmogljivostjo v jeklarskem sektorju, ki jo je že upoštevala v svojih uredbah o uvedbi začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov.

(39)

Analiza različnih verodostojnih virov iz te uredbe kaže, da se je položaj presežne zmogljivosti na svetovnem trgu jekla v obravnavanem obdobju poslabšal. OECD je navedel, da „najnovejše razpoložljive informacije (iz decembra 2020) kažejo, da so je svetovna zmogljivost proizvodnje jekla v letu 2020 povečala drugo leto zapored (slika 10). Z neto spremembo zmogljivosti v letu 2020, ob upoštevanju novih povečanj in zapiranj zmogljivosti, sedanja svetovna zmogljivost proizvodnje jekla znaša do 2 453,2 mmt, kar predstavlja 1,6-odstotno povečanje v primerjavi z ravnjo konec leta 2019“ (29).

(40)

Poleg tega je OECD dodal, da se je „svetovna zmogljivost proizvodnje jekla leta 2020 povečala na 2 453,2 mmt, medtem ko se je proizvodnja surovega jekla zmanjšala na 1 827,8 mmt, razlika med njima pa se je v letu 2019 s 568,7 mmt povečala na 625,4 mmt. Svetovna proizvodnja jekla kot delež zmogljivosti se je kot okviren kazalnik svetovne stopnje izkoriščenosti zmanjšala s 76,5 % v letu 2019 na 74,5 % v letu 2020“ (30).

(41)

Sklepi ministrskega poročila svetovnega foruma o presežni jeklarski zmogljivosti za leto 2020, ki temeljijo na podatkih do leta 2019, že kažejo, da bi lahko razvoj dogodkov v sektorju sledil tej smeri. V poročilu je bilo zapisano, da „sta bila konec leta 2019 zaskrbljujoča zlasti preusmeritev trenda, opažena pri kitajski zmogljivosti proizvodnje jekla, pri čemer se je začelo več zelo velikih novih projektov, zlasti na južnih in vzhodnih obalnih območjih, ki jih podpira vladna shema zamenjav zmogljivosti, in kitajska podpora za širitev zmogljivosti v tretjih državah ali sodelovanje pri njej. Zmogljivost se je hitro večala tudi v jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu“ (31).

(42)

V poročilu je tudi navedeno, da „napoved glede povpraševanja neposredno nakazuje, da se bo svetovna vrzel med zmogljivostjo in povpraševanjem, ki je pokazatelj tveganja čezmerne ponudbe na trgu jekla, leta 2020 znatno povečala na vsaj 606 mmt“ (32). Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko ta „preobrat v presežni zmogljivosti povzroči trgovinske motnje, močno zniža cene jekla in škoduje gospodarski trajnostnosti jeklarske industrije“ (33).

(43)

Zato je Komisija menila, da je očitno, da se je problem svetovne presežne zmogljivosti v jeklarskem sektorju v obravnavanem obdobju poslabšal, kar je povzročilo še večjo vrzel med proizvodnjo, potrošnjo in nameščeno zmogljivostjo. Komisija je te informacije nadalje potrdila s svojo oceno podatkov iz podatkovne zbirke CRU za glavne države proizvajalke jekla po vsem svetu, ki vključujejo glavne države izvoznice jekla na trg Unije (34).

(e)   Ukrepi iz člena 232 zakona ZDA

(44)

Komisija je v svojih uredbah, s katerima je uvedla začasne in dokončne zaščitne ukrepe, ugotovila, da bi ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za nekatere izdelke iz jekla lahko povzročili znatno preusmeritev trgovine, in sicer izvoza, ki je bil prvotno namenjen na ameriški trg, na trg Unije, če ne bi Unija sprejela nobenega popravnega ukrepa. Komisija je v uredbi o dokončnih zaščitnih ukrepih ugotovila, da obstajajo dokazi, da so se prvi znaki preusmeritve trgovine že pojavili v letu 2018 (35).

(45)

Komisija je v preglednici 11 že pokazala, da se je od sprejetja ukrepov iz člena 232 zakona ZDA za jeklo raven uvoza na ameriški trg znatno znižala. Zdi se namreč, da v obravnavanem obdobju uvoz, ki je bil prej usmerjen v ZDA, ni našel drugih trgov po svetu, saj se je celoten izvoz v druge države, vključno s trgom Unije, zmanjšal zaradi upadanja domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla v Unijo.

(46)

Ukrepi iz člena 232 zakona ZDA še vedno veljajo, in nič ne kaže na to, da jih organi ZDA nameravajo umakniti. Zato tveganje preusmeritve trgovine tako blaga, ki se trenutno pošilja v ZDA, kot tudi tistega, ki se je v preteklosti uvažalo v ZDA, vendar se zaradi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA ne uvaža več, v celoti ostaja, če bi zaščitni ukrep Unije prenehal veljati.

(f)   Položaj trgovinske zaščite in omejevalnih trgovinskih ukrepov v tretjih državah

(47)

Komisija je v obravnavanem obdobju poleg ukrepov iz člena 232 zakona ZDA, ki še vedno veljajo, opazila nenehno uvajanje novih ukrepov v različnih jurisdikcijah, ki v veliki meri vplivajo na glavne države izvoznice jekla v Unijo pri najrazličnejših izdelkih iz jekla, vključno z več tistimi, za katere velja zaščitni ukrep (36). To vključuje nedavno objavljeno obvestilo Združenega kraljestva o podaljšanju zaščitnega ukrepa za nekatere izdelke iz jekla (37).

(48)

Ta opaženi trend nenehnega povečevanja obsega kategorij jekla, za katere veljajo protidampinške in izravnalne dajatve, brez znakov preobrata v bližnji prihodnosti, poglablja zgoraj navedene težave za države izvoznice pri iskanju trgov za svoj izvoz, kar zaostruje konkurenčno napetost in povzroča ostrejše ravnanje izvoznikov.

(g)   Privlačnost trga Unije

(49)

Trenutno je Unija po obsegu največji trg za uvoz jekla na svetu (38). Kar zadeva ravni cen, so uvozne cene v Unijo iz njenih glavnih držav dobaviteljic za večino njihovega izvoza jekla dosledno višje od njihovih izvoznih cen na druge tretje trge (pri 53 % do 73 % vseh prizadetih oznak so vrednosti izvoza v Unijo višje kot na druge tretje trge) (39).

(50)

To pomeni, da imajo izvozniki interes, da z vsemi sredstvi prodrejo na trg Unije in včasih nepošteno oblikujejo cene. Pravzaprav je Komisija v zadnjih letih uvedla vrsto protidampinških in izravnalnih ukrepov za uvoz jekla, vključno s kategorijami izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep.

(51)

Statistični trendi uvoza v EU (glej preglednico 9) potrjujejo privlačnost trga Unije za izvoznike. Tržni delež uvoza v Unijo se je v obravnavanem obdobju v povprečju celo povečal v primerjavi z obdobjem pred uvedbo zaščitnega ukrepa zaradi zmanjšanja potrošnje in kljub vzpostavljenemu zaščitnemu ukrepu.

(52)

Komisija je glede na te elemente sklenila, da je trg jekla Unije še vedno privlačen za države izvoznice.

3.1.3.   Sklepi

(53)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenih dokazov in premislekov ugotovila, da je jeklarska industrija Unije po prvih treh letih zaščitnega ukrepa še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(54)

Komisija je tudi ugotovila, da so glavne države izvoznice jekla pri uvozu izvajale in še vedno izvajajo zelo močan uvozni pritisk na trg jekla Unije z agresivnim in preračunljivim poslovnim ravnanjem, torej z uporabo kakršnega koli manevrskega prostora za povečanje prisotnosti na trgu.

(55)

Poleg tega je Komisija glede na prevladujoče trende zmanjševanja svetovnega izvoza in domače potrošnje v glavnih državah izvoznicah jekla v obravnavanem obdobju, ki so se že pripravljali pred pandemijo COVID-19, ter zaradi splošne znatne presežne zmogljivosti ugotovila, da morajo izvozniki povečati prodajo na katerem koli možnem trgu, da lahko še naprej delujejo.

(56)

Preiskava je tudi potrdila, da imajo drugi pomembni trgi jekla, vključno z drugo največjo državo uvoznico, ZDA, še vedno v veljavi trgovinske omejitve, ki vplivajo na sposobnost izvoza držav izvoznic v splošnem okviru stalnega zmanjševanja potrošnje jekla.

(57)

Preiskava je nadalje potrdila, da je trg Unije glede na velikost in raven cen razmeroma privlačnejši za uvoz, zaradi česar bi lahko postal trg, kamor bi se usmerile velike količine jekla.

(58)

Analiza hipotetičnega scenarija, opravljena ob upoštevanju nabora dejavnikov, opisanih v oddelku 3.1.2 za ugotovitev, kaj bi se zgodilo, če bi zaščitni ukrep odpravili, v tem trenutku jasno kaže na veliko verjetnost, da bi se lahko zelo velike količine jekla, ki niso prodane v drugih delih sveta, nazadnje usmerile na trg Unije.

(59)

Ta dodatni uvoz bi skupaj s trenutno obstoječim na splošno zelo resno nadalje poslabšal gospodarski položaj industrije Unije in bi lahko resno ogrozil njeno sposobnost preživetja. Zato je ugotovljeno, da bi prenehanje veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije zaradi povečanega uvoza. Trenutne posledice pandemije COVID-19 za industrijo Unije ne vplivajo na ta sklep. Komisija je, medtem ko se je gospodarski položaj industrije Unije v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19 še poslabšal, ugotovila, da bi verjetno povečanje uvoza v primeru prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije.

(60)

Komisija je sklenila, da bi lahko tako povečan obseg znatno ogrozil kakršno koli pomembno gospodarsko okrevanje in prizadevanja jeklarske industrije Unije za prilagajanje na višjo raven uvoza, ki je opisano v naslednjem oddelku. Zato je Komisija menila, da je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečevanje resne škode.

(61)

To je potrebno tudi zato, ker Unija po pravilih STO ne more zvišati uvoznih dajatev za zadevni izdelek, ne da bi sprejela zaščitni ukrep. Dejansko je Unija v STO svoje uvozne tarife omejila na raven nič za tarifne postavke, vključene v zadevni izdelek. Iz tega razloga, tako kot je bilo leta 2018 očitno povečanje uvoza posledica učinka teh obveznosti (in sicer carinskih koncesij brez dajatev), ki jih je Unija uvedla v okviru GATT, bi tudi te obveznosti zdaj omogočile ponovno povečanje uvoza, ki bi v primeru prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa povzročilo resno škodo industriji Unije.

3.2.   Prilagoditev

(62)

Ko je Komisija julija 2018 uvedla začasne zaščitne ukrepe za jeklo, je jeklarska industrija Unije že začela proces prilagajanja resni krizi v jeklarskem sektorju od sredine leta 2010, ko se je svetovno povpraševanje po jeklu zmanjšalo, zmogljivost pa se je še naprej širila. To neravnovesje, ki ga je poslabšalo posredovanje države v smislu podpore povečanju zmogljivosti in preprečevanja zapiranja negospodarnih obratov v nekaterih tretjih državah, je izkrivilo tržno dinamiko in prisililo proizvajalce, da se vedno bolj obračajo na izvozne trge, kar je spodbudilo primere trgovinske zaščite, ki v veliki meri vključujejo Kitajsko, kjer je največja presežna zmogljivost.

(63)

Unija se je na ta izziv hitro odzvala. Leta 2013 je Komisija s svojim „Akcijskim načrtom za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi“ (40) določila ambiciozen načrt usmerjenih ukrepov na ravni Unije in držav članic, da bi povečala konkurenčnost jeklarske industrije Unije in jo naredila bolj trajnostno in sposobno konkurirati na svetovni ravni, pa tudi razvila naslednjo generacijo izdelkov iz jekla, pomembnih za druge ključne evropske industrije.

(64)

Svetovalno podjetje McKinsey je v svojem poročilu „The current capacity shake-up in steel and how the industry is adapting“ (41) (Trenutni pretres na področju zmogljivosti v jeklarski industriji in kako se industrija prilagaja), objavljenem januarja 2018, desetletno obdobje 2016–2025 prepoznalo kot nestanovitno in zrelo za nadaljnje prestrukturiranje, saj so bila prizadevanja za konsolidacijo in prilagoditev v nekaterih delih sveta, zlasti v Evropi, „v veliki meri izravnana z nadaljnjim širjenjem drugje“. V poročilu je bilo tudi pojasnjeno, kako se družbe, „zlasti v Evropi, Južni Koreji in na Japonskem, prilagajajo svetovni presežni zmogljivosti z iskanjem novih izdelkov in širitvami poslovnega modela, ki jim omogočajo vzpenjanje po vrednostni verigi“. V poročilu je bilo nadalje pojasnjeno, da „poleg tega inovacije v jeklu zajemajo tudi osnovne proizvodne procese, s katerimi želijo znižati proizvodne stroške, izboljšati funkcionalnost izdelkov ali zmanjšati okoljske obremenitve“. Nazadnje se v poročilu pričakuje, da bo „več vodilnih akterjev preizkusilo radikalne inovacije v proizvodnih procesih, s čimer bodo ovrgli dolgoletno prepričanje, da je tehnologija proizvodnje jekla dozorela in ima zato omejene možnosti za nadaljnje povečanje produktivnosti“.

(65)

V zvezi s tem je Komisija marca 2016 pregledala ukrepe, izvedene v skladu z akcijskim načrtom za jeklo za leto 2013, in s svojim sporočilom „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (42) okrepila ukrepe za spodbujanje naložb in ustvarjanje ugodnejšega poslovnega okolja, kar naj bi jeklarski industriji Unije pomagalo pri prizadevanjih za prilagajanje. Komisija je v celoti in pospešeno preusmerila vse svoje strateške pobude Unije, da bi okrepila prizadevanja jeklarske industrije EU za posodobitev in izvajanje inovacij, ki zagotavljajo njeno dolgoročno konkurenčnost in trajnostnost.

(66)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1(e), so ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za jeklo, ki so začeli veljati junija 2018, poglobili kronično neravnovesje med zmogljivostjo za jeklo in povpraševanjem po njem. Zaradi zaprtja takrat največjega trga za uvoz jekla so države izvoznice jekla na agresiven način obupano iskale trge, na katere bi lahko prodale svoj presežek.

(67)

V teh okoliščinah je sorazmerni odziv Komisije z uvedbo zaščitnega ukrepa tarifnih kvot, ki je bil oblikovan za preprečevanje preusmeritve trgovine – v začasni obliki julija 2018 in v dokončni obliki februarja 2019 –, preprečil, da bi se nenaden in močan porast uvoza jekla, ki ga je trg jekla EU že doživljal, še okrepil. Brez tega ukrepa jeklarska industrija Unije ne bi mogla uresničiti svojih prizadevanj za prilagoditev naraščajoči svetovni presežni zmogljivosti ter vse bolj integriranemu trgu jekla.

(68)

V okviru zaščitnega ukrepa Unije so se prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije nadaljevala. Jeklarska industrija Unije je v svojih stališčih in izpolnjenih vprašalnikih dokumentirala, da se je v prvih treh letih uporabe zaščitnega ukrepa prilagajala. Iz predloženih zaupnih informacij, dopolnjenih s sporočili za javnost, poročili podjetij in drugimi javno dostopnimi informacijami, je razvidno, da jeklarska industrija Unije sprejema prilagoditvene ukrepe za znižanje stroškov, izboljšanje učinkovitosti, inovacije in izvajanje okoljske preobrazbe v skladu z zavezanostjo EU boju proti podnebnim spremembam. Dokumentirane prilagoditve zadevajo kategorije izdelkov, zajete v zaščitni ukrep EU. Te prilagoditve pripravljajo jeklarsko industrijo EU na dolgoročno finančno in okoljsko trajnostnost.

(69)

Po eni strani je jeklarska industrija Unije poročala o ukrepih za povečanje učinkovitosti, da bi prihranila stroške in optimizirala vrednostno verigo, kot so ukinitev delovnih mest, zaprtje manj učinkovitih ali premalo izkoriščenih obratov, skupaj z naložbami v nove stroje in proizvodne procese (43). Po drugi strani pa je jeklarska industrija Unije dokumentirala tudi bolj v prihodnost usmerjene prilagoditve za dolgoročno krepitev konkurenčnosti, kot so naložbe v nove trajnostne tehnologije (vključno z okoljsko tehnologijo), proizvodne procese in inovacije izdelkov. Nekateri proizvajalci jekla, kot so med drugim Aperam (44), Thyssenkrupp (45) ali ArcelorMittal (46), so uvedli najnovejše tehnološke inovacije ter povečali avtomatizacijo in digitalizacijo svojih procesov. Drugi, kot sta Voestalpine (47) ali Salzgitter (48), so izvedli diferenciacijo svojih izdelkov z vlaganjem v vrhunske sektorje končne uporabe (na primer avtomobilska industrija, energetika) in tesnim sodelovanjem s strankami v zvezi z novimi vrstami jekla in rešitvami. Vse te prilagoditve pomagajo jeklarski industriji Unije pri prilagajanju bolj konkurenčnemu trgu z večjim pritiskom uvoza.

(70)

Opozoriti je treba, da se ta prizadevanja za prilagoditev niso ustavila z nastopom gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, čeprav so posledični pretresi in škodljivi gospodarski učinki krize še povečali zapletenost in breme za industrijo Unije pri postopku prilagoditve.

(71)

Komisija je načela, na katerih trenutno temeljijo prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije, določila v svojem sporočilu „Nova industrijska strategija za Evropo“, objavljenem marca 2020 (49), v katerem je postavila temelje za industrijsko politiko, ki bo podpirala dvojni prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, povečala konkurenčnost industrije EU na svetovni ravni ter okrepila odprto strateško avtonomijo Evrope.

(72)

Ker je bila ta strategija sprejeta ravno ob začetku pandemije COVID-19, jo je Komisija maja 2021 nedavno posodobila s svojim sporočilom „Močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ (50), v katerem so navedeni izredni ukrepi in ukrepi za okrevanje EU, ki se medtem izvajajo v širšem okviru industrijske politike EU. Komisija je v tej posodobitvi industrijske politike EU poudarila „potrebo po hitrejšem prehodu na čistejši, bolj digitalen in odpornejši gospodarski in industrijski model za nadaljnje in okrepljeno uresničevanje evropskega cilja trajnostne konkurenčnosti“.

(73)

Zaradi njenega ključnega pomena se eden od treh delovnih dokumentov služb Komisije, ki spremlja posodobitev industrijske strategije za leto 2020, nanaša na jeklarsko industrijo: „Za konkurenčno in čisto evropsko jeklarstvo“  (51). Ta delovni dokument opisuje izzive in priložnosti za jeklarsko industrijo Unije ter nabor orodij politike EU, ki je na voljo za podporo prihodnjim prizadevanjem jeklarske industrije Unije pri uvajanju dvojnega prehoda.

(74)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da se jeklarska industrija EU med uporabo zaščitnega ukrepa še prilagaja in se bo še naprej prilagajala položaju večjega uvoza.

3.3.   Dolžina podaljšanega obdobja

(75)

Komisija je ugotovila, da je zaščitni ukrep EU za jeklo še vedno potreben za preprečevanje resne škode in da obstajajo dokazi, da industrija EU še naprej izvaja ukrepe za prilagajanje tržnemu položaju, za katerega je značilen večji pritisk uvoza. V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2015/478, s katerim je prenesen člen 7(2) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih, pa mora biti trajanje zaščitnih ukrepov „omejeno na časovno obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali popravilo resne škode in za olajšanje prilagoditve proizvajalcev Unije“.

(76)

Zaščitni ukrep Unije naj bi sprva trajal tri leta do 30. junija 2021. Vendar je Komisija ugotovila, da je v drugem letu uporabe zaščitnega ukrepa gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, podaljšala postopek prilagajanja jeklarske industrije Unije, del razpoložljivih virov pa je bil namenjen ohranjanju delovanja jeklarskih podjetij med najbolj kritičnimi fazami pandemije COVID-19.

(77)

Komisija je tudi ugotovila, da bi bilo podaljšanje za samo eno leto nesorazmerno kratko. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je jeklarska industrija Unije glede na njene industrijske in finančne kazalnike za leto 2020 trenutno v negotovem položaju in je še vedno ranljiva za uvozne šoke, če bi v tej fazi zaščitni ukrep prenehal veljati, to pa bi lahko ogrozilo dosedanja prizadevanja za prilagoditev. Poleg tega je Komisija tudi ugotovila, da je splošni in ekonomski položaj trgovine še vedno šibak, ker si še ni popolnoma opomogla od recesije zaradi pandemije.

(78)

V zvezi s tem je Komisija opazila, da čeprav se obeti za rast BDP za leto 2021 v večini napovedi postopoma izboljšujejo zaradi pozitivnih rezultatov uvedbe cepljenja v večini zahodnih držav, je trenutno zaupanje še vedno na nizki ravni, ker obstajajo negotovosti v postopku cepljenja in težave pri obvladovanju pandemije v pomembnih trgovskih državah, kot sta Brazilija in Indija. Podjetje Oxford Economics je v najnovejših napovedih za maj/junij 2021 zvišalo svojo napoved svetovnega BDP in zdaj pričakuje, da bo letos zrasel za 6,3 %, leta 2022 pa za 4,6 %, kar je za 0,4 oziroma 0,2 odstotne točke več kot v prejšnji napovedi, saj gospodarstva znova okrevajo po najhujših fazah pandemije. V zvezi z euroobmočjem pričakuje, da se bo BDP povečal za 4,2 % leta 2021 in 4,7 % leta 2022, pri čemer se bo na raven pred krizo vrnil šele do začetka leta 2022. Komisija je v svoji pomladanski gospodarski napovedi za leto 2021 prav tako izboljšala svojo napoved za gospodarstvo EU in tako pričakuje, da se bo v letu 2021 povečalo za 4,2 %, v letu 2022 pa za 4,4 %. Kar zadeva okrevanje, se stopnje rasti med državami članicami zelo razlikujejo, zato Komisija pričakuje, da bi se morala gospodarstva vseh držav članic vrniti na raven pred krizo šele do konca leta 2022.

(79)

Komisija glede na sedanje okoliščine meni, da je treba ukrep podaljšati za tri dodatna leta do 30. junija 2024, da se prepreči, da bi industrija Unije utrpela nepotrebno resno škodo, če bi v tej fazi ukrep prenehal veljati.

(80)

Da pa bo podaljšanje ostalo omejeno na najkrajše potrebno obdobje, bo za podaljšanje veljala ureditev pregleda iz oddelka 4, ki med drugim predvideva pregled za določitev, ali zaščitnega ukrepa ne bi bilo treba odpraviti do 30. junija 2023 po dveh letih podaljšanja.

3.4.   Raven liberalizacije

(81)

Trenutna raven liberalizacije zaščitnega ukrepa je bila določena na letni stopnji 3 %. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov ocenila, ali je bila ta raven liberalizacije še naprej ustrezna in sorazmerna z razvojem trga in obeti. Poleg splošnih gospodarskih napovedi in kazalnikov okrevanja industrije, opisanih v prejšnjem oddelku o oceni dolžine podaljšanega obdobja, je upoštevala tudi kazalnike okrevanja trgovine.

(82)

V zvezi s tem je podjetje IHS Markit v svoji napovedi trgovinskih tokov GTA iz aprila napovedalo pomemben medletni dvig realne vrednosti svetovne trgovine za 6,5 % v letu 2021 in 4,3 % v letu 2022, s čimer se lahko do konca leta 2021 že doseže raven pred pandemijo COVID-19. Vendar pa bo svetovna trgovina še naprej oslabljena v primerjavi z njenim dolgoročnim trendom pred pandemijo COVID-19 v obdobju 2011–2019, ki bo dosežen šele do leta 2025/2026. Poleg tega podjetje IHS Markit napoveduje, da bo dolgoročno svetovna trgovina v obdobju 2021–2030 rasla po nižji povprečni sestavljeni letni stopnji rasti v višini le 2,9 %.

(83)

Po sedanjih napovedih bodo v teh okoliščinah gospodarske in trgovinske razmere v Uniji ponovno dosegle raven pred pandemijo šele konec prve polovice leta 2022, Komisija pa v skladu s stopnjo rasti, napovedano v sedanjem trendu trgovinskih tokov, v tej fazi ne vidi razlogov za spremembo ravni liberalizacije 3 % za prvo leto podaljšanja.

(84)

Poleg tega se bo z ohranitvijo ravni na 3 % najmanj do 30. junija 2022 uvoz ohranil pri največ 32,5 milijona ton, kar je še vedno nekoliko manj v primerjavi z rekordnimi količinami iz leta 2018. Rekordne količine bi lahko bile dosežene leto pozneje, ko bosta gospodarstvo in trgovina okrevala.

4.   UREDITEV PREGLEDA MED PODALJŠANJEM

(85)

Komisija bo za zagotovitev, da zaščitni ukrep ostane v veljavi le, kolikor je to potrebno, izvedla pregled, da bi ugotovila, ali je treba na podlagi trenutnih okoliščin zaščitni ukrep 30. junija 2023, tj. po dveh letih podaljšanja, odpraviti. Poleg tega bo Komisija izvedla pregled delovanja, kakršen je bil izveden v letih 2019 in 2020, da bi v tem času ohranila delovanje zaščitnega ukrepa, prilagojeno razvoju trga in v skladu z interesi vseh zainteresiranih strani. Takšen pregled delovanja se bo začel dovolj vnaprej, da bodo s 1. julijem 2022, tj. po prvem letu podaljšanja, uvedene morebitne potrebne spremembe. Takojšen pregled zaščitnega ukrepa se bo začel tudi, če bodo ZDA uvedle spremembe svojega ukrepa iz člena 232 zakona ZDA za jeklo, ki bi lahko pomembno vplivale na neupravičeno preusmerjene trgovinske tokove, ki jih trenutno ustvarja.

(86)

Komisija se je tudi odločila, da je med pregledom delovanja, ki bo končan do 30. junija 2022, mogoče kljub temu pregledati in po potrebi spremeniti hitrost liberalizacije v višini 3 %, če okoliščine to upravičujejo.

5.   INTERES UNIJE

(87)

Komisija je prav tako preučila, ali obstajajo prepričljivi gospodarski razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da podaljšanje obstoječega zaščitnega ukrepa ni v interesu Unije.

(88)

V ta namen je Komisija ocenila učinek morebitnih ukrepov na proizvajalce, uvoznike in uporabnike Unije. Ocena razpoložljivih dokazov je strukturirana na naslednji način: (i) gospodarski položaj proizvajalcev jekla v Uniji in možne posledice odprave ukrepa (glej oddelek 5.1) ter (ii) interes uporabnikov in uvoznikov glede na domnevno pomanjkanje ponudbe, visoko raven cen jekla in zamude pri dobavi, ki jih navajajo nekatere zainteresirane strani, pa tudi morebitno vzročno zvezo med temi domnevnimi učinki in zaščitnim ukrepom Unije za jeklo (glej oddelek 5.2). Komisija je v svoji oceni zlasti preučila razvoj uporabe tarifnih kvot v okviru zaščitnega ukrepa in splošno razpoložljivost uvoza pri dobavi na trg Unije.

5.1.   Interes proizvajalcev Unije

(89)

Jeklarska industrija Unije ima več kot 500 proizvodnih obratov, ki delujejo v 23 državah članicah EU. Industrija neposredno zaposluje 330 000 ljudi in tako skupaj s posrednimi in induciranimi delovnimi mesti v drugih sektorjih ustvarja 2,6 milijona delovnih mest po vsej Uniji (52).

(90)

Komisija je v oddelku 3.1.1 opisala gospodarski položaj proizvajalcev jekla v Uniji in ugotovila, da je treba ukrep podaljšati zaradi preprečevanja ali odprave resne škode. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da bi se industrija Unije v primeru nepodaljšanja ukrepa verjetno soočila z znatnim porastom uvoza, ki bi resno ogrozil vsa prizadevanja za prilagajanje pritisku uvoza v na splošno še vedno negotovih gospodarskih razmerah v Uniji.

(91)

Zato bi bilo v interesu proizvajalcev jekla v Uniji, da se ukrep podaljša.

5.2.   Interes uporabnikov in uvoznikov

(92)

Komisija je ugotovila, da je zaščitni ukrep omogočil, da so pretekli obsegi trgovine še naprej vstopali na trg Unije brez plačila dajatev, in da je bil redno liberaliziran (s povečanjem količine tarifne kvote za 3 % v juliju 2019 in juliju 2020) (53). Zato se je tradicionalni obseg trgovine pod zaščitnim ukrepom postopoma povečeval. Poleg tega se bo zaščitni ukrep med podaljšanim obdobjem še naprej liberaliziral.

5.2.1.   Uporaba tarifnih kvot v okviru ukrepa in domnevno pomanjkanje ponudbe

(93)

Komisija je pri ocenjevanju uporabe tarifnih kvot ugotovila, da so v prvih treh letih uporabe zaščitnega ukrepa ob koncu vsakega zadevnega obdobja v skoraj vseh kategorijah izdelkov stalno (in vedno bolj) ostajale količine dajatev prostih tarifnih kvot, pogosto več kot ena kvota za posamezno državo, in v številnih primerih tudi del preostalih kvot. Komisija je tudi ugotovila, da je od drugega leta uporabe ukrepov, tj. od 1. julija 2019, trend uporabe tarifnih kvot močno upadel. Tako je bilo torej že pred pandemijo COVID-19.

(94)

Ta razvoj je jasno razviden iz preglednice 14 (54):

Image 1

Vir: podatkovna zbirka kvot TAXUD.

(95)

Komisija je zato sklenila, da čeprav je zaščitni ukrep izpolnil svoj cilj, da prepreči preusmeritev trgovine na trg Unije, so bile za uvoznike in uporabnike v Uniji na voljo zadostne količine dajatev prostih tarifnih kvot, ki so sorazmerne s povpraševanjem in velikodušno presegajo pretekle obsege trgovine.

5.2.2.   Visoke cene jekla

(96)

Komisija je ocenila tudi razpoložljive dokaze v zvezi z zvišanjem cen v jeklarskem sektorju v prvih mesecih leta 2021 in delu druge polovice leta 2020. Zlasti je preučila, ali so bila ta zvišanja na trgih Unije in po svetu kakor koli povezana z zaščitnim ukrepom EU za jeklo in kakšen učinek ima to zvišanje in/ali bi ga imelo na trg Unije, če se zaščitni ukrep podaljša.

(97)

V zvezi s tem je Komisija najprej ugotovila, da je nesporno (55) dejstvo, da so se cene jekla, vključno s cenami nekaterih kategorij izdelkov znotraj zadevnega izdelka, v zadnjih mesecih (od druge polovice leta 2020) (56) močno povišale po vsem svetu. Ta trend in obseg je tudi jasno prikazan na grafih 1–3 (57), ki prikazujejo razvoj cen treh kategorij izdelkov (kategorije 1, 4 in 13) (58):

Image 2

Image 3

Image 4

(98)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da so se v istem obdobju, ko so začele naraščati cene jekla, drastično povišale tudi cene jeklarskih surovin, zlasti železove rude in odpadnih kovin, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (91) (glej graf 4) (59).

Image 5

(99)

V poročilu OECD je pojasnjeno, da so se „cene glavnih surovin za jeklo v drugi polovici leta 2020 močno zvišale, februarja 2021 pa se je referenčna cena železove rude na medletni ravni zvišala za 97 %, cena koksnega premoga za 53 % in cena odpadnih kovin za 56 %“. (61)

(100)

Te informacije potrjujejo razvoj kazalnikov škode, prikazan v preglednicah 1–4. Zlasti je zvišanje cen v drugi polovici leta 2020 skupaj z znaki okrevanja povpraševanja prispevalo k izboljšanju položaja industrije Unije v primerjavi s prejšnjim zelo slabim položajem. Vendar se industriji Unije kljub takšnemu zvišanju cen do konca leta 2020 ni uspelo vrniti na stopnje dobička. To dejstvo je vsaj delno mogoče pripisati vzporednemu porastu cen glavnih surovin za jeklarstvo.

(101)

V zvezi s tem je OECD ugotovil, da se „stopnja cen surovin jekla, merjena z razliko med ceno jekla in naborom jeklarskih surovin, kljub močnemu zvišanju cen jekla ni zvišala zaradi zvišanja cen surovin (slika 9). Dejansko so bile cene nabora surovin, uporabljenih za izračun stopenj, februarja 2021 na medletni ravni višje za 97 %“ (62).

(102)

Komisija je glede na grafe 1–3 tudi ugotovila, da dvig cen jekla ni pojav, značilen le za trg Unije, temveč je prisoten na glavnih trgih jekla po vsem svetu.

(103)

Kljub temu pa je Komisija iz preglednice 14 razbrala, da je bilo v zadnjem obdobju ukrepa, tj. od 1. julija 2020 (63), v praktično vseh kategorijah izdelkov na voljo dovolj dajatev prostih kvot iz več virov. Z zaščitnim ukrepom tako uporabniki Unije niso bili omejeni na kupovanje jekla izključno od proizvajalcev Unije po cenah, ki bi jih ti določili, zaradi česar ne bi imeli nobene druge realistične (in dajatev proste) alternativne dobave. Nasprotno, uporabniki Unije so imeli možnost uvoza iz drugih držav v okviru ustreznih količin dajatev prostih tarifnih kvot, ki so na voljo za vsako kategorijo izdelkov.

(104)

Komisija je tudi ugotovila, da so v stališčih nekateri uporabniki trdili, da niso mogli uvažati večjih dajatev prostih količin iz nekaterih določenih porekel (ta porekla so se razlikovali glede na zadevno kategorijo izdelka). Vendar je Komisija ugotovila, da je eden od pogojev izvrševanja zaščitnega ukrepa zagotovitev, da so tradicionalni trgovinski tokovi tako glede količin kot tudi porekla še naprej na voljo na trgu Unije. Dejstvo, da je določena država morda izčrpala svojo tarifno kvoto za posamezno državo v določeni kategoriji izdelkov, čeprav je v isti kategoriji na voljo več količin in porekel z dajatev prostimi tarifnimi kvotami, ne pomeni, da zaščitni ukrep ustvarja neupravičeno pomanjkanje na trgu.

(105)

Ta dejstva torej jasno kažejo, da zaščitni ukrep ni vzrok za opaženo zvišanje cen jekla in da ni povzročil splošnega pomanjkanja jekla na trgu Unije. Komisija je tako sklenila, da ni neposredne povezave med zaščitnim ukrepom in nedavnim razvojem ravni cen jekla. Poleg tega ni mogoče trditi, da se bodo trenutno visoke cene dolgoročno ohranile, ko se bo trg prilagodil razmeram po pandemiji COVID-19 (64).

5.2.3.   Domnevne zamude pri oskrbi

(106)

Komisija se je nato lotila ocene domnevnih zamud jeklarske industrije Unije pri oskrbi trga Unije (65). Na podlagi preiskave je postalo jasno, da je v zadnjem delu obravnavanega obdobja prišlo do prehodne neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo v Uniji (pa tudi na drugih tretjih trgih), ko je gospodarstvo začelo okrevati po recesiji zaradi pandemije COVID-19 (66). V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da so se morali proizvajalci jekla odzvati na nenadno in močno zmanjšanje povpraševanja v letu 2020 zaradi pandemije COVID-19 (67). Industrija Unije je ustavila nekaj svojih zmogljivosti, da bi čim bolj znižala svoje fiksne stroške in razpoložljivo zmogljivost prilagodila trenutnemu povpraševanju. Pozneje leta 2020 in v začetku leta 2021 se je povpraševanje v nekaterih sektorjih, ki uporabljajo jeklo, hitro in nenadoma povečalo (na primer v avtomobilskem sektorju) (68).

(107)

To se je zgodilo tudi na več trgih po vsem svetu. V zvezi s tem glede na najnovejše poročilo OECD „velikih zmogljivosti jeklarstva, ki so bile v najhujši pandemiji ustavljene, ni bilo mogoče dovolj hitro vzpostaviti na spletu, da bi zadostili okrevanju povpraševanja po jeklu in obnovi zalog, kar je vodilo v hiter dvig svetovnih cen jekla“ (69).

(108)

Podobno je podjetje S&P Platts Global opozorilo, da se je „z izjemo Kitajske proizvodnja surovega jekla v ključnih državah in regijah po zaporah le počasi povečala. Po podatkih Svetovnega jeklarskega združenja je proizvodnja v Evropi marca na letni ravni upadla za 7,1 %, v Severni Ameriki za 8,9 % in v Indiji za 8,6 %. V ZDA je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti obratov še vedno le približno 77 % v primerjavi z 80 % marca lani, preden je nastopila pandemija. Japonsko ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo napoveduje, da bo v drugem četrtletju proizvodnja surovega jekla v državi znašala 23,24 milijona ton, v primerjavi s 23,67 milijona ton v prvem četrtletju“ (70). Podjetje IHS Markit je tudi opozorilo, da „ponovni zagon peči in močno naraščajoč uvoz začenjata odpravljati težave z oskrbo“ (71).

(109)

Da bi prišla do sklepa, je Komisija analizirala dokaze, ki so na voljo v spisu, glede nadaljevanja obratovanja proizvodnih linij, ki jih je industrija Unije med pandemijo ustavila.

(110)

Dokazi v spisu kažejo na stalno naraščanje zmogljivosti, ki jo trgu zagotavljajo peči, ki so bile v letu 2020 ustavljene (72). Komisija je menila, da ti dokazi kažejo, da se industrija Unije v letu 2021 odziva na gospodarsko okrevanje v nekaterih sektorjih na koncu proizvodne verige, zaradi česar bi lahko v krajšem obdobju dobavila večje količine jekla in s tem vzpostavila ravnovesje na trgu (73).

(111)

V poročilu OECD je bilo v zvezi s tem nadalje ugotovljeno, da „se pričakuje, da bo dobava jekla do konca prvega četrtletja 2021 dohitela naročila“ (74). Podobne napovedi najdemo tudi v specializiranih publikacijah (75).

(112)

Komisija je zato ugotovila, da so bile težave z oskrbo po ponovnem porastu povpraševanja prehodne in da bi morala ponovna vzpostavitev obratov, ki jih je industrija Unije ustavila, ki trenutno poteka, prispevati k zagotovitvi ponovne vzpostavitve običajnih pogojev dobave jekla pred pandemijo v razumno kratkem roku.

5.3.   Sklepi

(113)

Nedavni delovni dokument služb Komisije je potrdil pomen močnega in konkurenčnega jeklarskega sektorja v Uniji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je bilo tudi v industrijski strategiji EU prepoznano, da so „energijsko intenzivne industrijske panoge nepogrešljive za evropsko gospodarstvo in da se drugi sektorji opirajo nanje“ ter da „imajo jeklarski sektor in druge energijsko intenzivne industrijske panoge ključno vlogo pri zagotavljanju izdelkov in storitev za številne različne evropske industrijske ekosisteme“ (76).

(114)

V istem delovnem dokumentu služb Komisije je bilo tudi ugotovljeno, da „jeklo ključno prispeva k več ekosistemom na koncu proizvodne verige, kot so gradbeništvo, mobilnost in avtomobilska industrija, ali strojnim podjetjem. Podatki o potrošnji jekla po sektorjih kažejo, da se v gradbeništvu uporabi 35 % jekla v EU, v avtomobilski industriji 19 %, v strojništvu in za kovinske izdelke po 15 % in za cevi 10 %. Podjetja, dejavna v teh sektorjih, med katerimi so številna mala in srednja podjetja, v Evropi zaposlujejo milijone delavcev in so odvisna od proizvodnje jekla v EU“ (77). Podobno je bilo v sporočilu Komisije iz leta 2016 že poudarjeno, da je „[t]rdna industrijska osnova […] ključnega pomena za gospodarsko rast Evrope, ohranitev trajnostnih delovnih mest in našo konkurenčnost na svetovnih trgih“ ter da je „[m]očan jeklarski sektor […] podlaga za številne industrijske vrednostne verige“ (78).

(115)

Komisija je ugotovila, da so izpolnjene pravne zahteve glede potrebe in prilagoditve, potrebne za podaljšanje zaščitnega ukrepa.

(116)

Poleg tega je Komisija tudi ugotovila, da bi odprava zaščitnega ukrepa na tej stopnji lahko povzročila nenaden naval uvoza, ki bo močno poslabšal trenutno še vedno negotovo finančno stanje jeklarske industrije Unije. Takšna odprava bi ogrozila okrevanje industrije Unije ravno v času, ko se po recesiji zaradi pandemije COVID-19 gospodarstvo in trgovina Unije ter svetovno gospodarstvo in trgovina ponovno krepijo in se še niso vrnili v razmere pred pandemijo. Obstaja tveganje, da bi ta uvozni šok izničil prizadevanja za prilagoditev jeklarske industrije Unije močnejšemu pritisku uvoza, ki izhaja iz resno izkrivljene tržne dinamike zaradi povečanja svetovne presežne zmogljivosti in državnega posredovanja.

(117)

Poleg tega je Komisija ugotovila tudi, da zvišanj cen jekla, nedavno opaženih na jeklarskem trgu Unije, ni mogoče pripisati zaščitnemu ukrepu Unije za jeklo oziroma ne morejo biti njegova posledica, ker podobno visoke cene prevladujejo tudi na svetovnih trgih, velike količine dajatev prostih tarifnih kvot, ki so na voljo z zaščitnim ukrepom, pa kljub temu ostajajo neuporabljene.

(118)

Komisija je v zvezi s tem še ugotovila, da je manj kot mesec in pol pred iztekom tretjega leta zaščitnega ukrepa približno 11 milijonov ton dajatev prostih tarifnih kvot ostalo neuporabljenih, to je 36 % vseh razpoložljivih tarifnih kvot (79). To dokazuje, da so imeli uporabniki v vseh kategorijah izdelkov možnost dobave dovolj dajatev prostega jekla iz več virov in da zaščitni ukrep ni neupravičeno omejeval učinkovite oskrbe niti v smislu količine niti v smislu porekla.

(119)

Skratka, Komisija je ugotovila, da bi bile negativne posledice prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa 30. junija 2021 očitno večje od morebitnih koristi, ki bi jih lahko prineslo prenehanje njegove veljavnosti.

(120)

V skladu s tem je Komisija torej sklenila, da je podaljšanje zaščitnega ukrepa v splošnem interesu Unije.

6.   DRŽAVE V RAZVOJU, ZA KATERE VELJA ZAŠČITNI UKREP

(121)

Seznam držav v razvoju, za katere bo še naprej veljal zaščitni ukrep, ostaja enak seznamu iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/2037 (80).

7.   PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANI

(122)

Komisija je od zainteresiranih strani, vključno s proizvajalci jekla Unije, uporabniki in uvozniki jekla Unije, proizvajalci izvozniki in vladami tretjih držav, prejela več kot 160 stališč s pripombami in protiargumenti. V tem oddelku bo Komisija obravnavala trditve teh zainteresiranih strani. Komisija je zaradi upravne učinkovitosti trditve razvrstila po naravi invsebini. Kjer je bilo primerno, se je Komisija sklicevala na prejšnje ugotovitve v tej uredbi, ki so že podrobno obravnavale večino trditev zainteresiranih strani.

7.1.   Pravne zahteve za podaljšanje ukrepa

(123)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da pravna zahteva po povečanju uvoza ni bila izpolnjena, saj se je v obravnavanem obdobju skupna raven uvoza znižala; na podlagi teh okoliščin so trdili, da Komisija nima pravice podaljšati zaščitnega ukrepa. Poleg tega so nekatere strani trdile, da naj kakršna koli škoda za industrijo Unije ne bi izhajala iz povečanja uvoza. Druge strani so trdile, da posledice pandemije COVID-19, vključno z zmanjšanjem povpraševanja, ne upravičujejo podaljšanja ukrepa. Nazadnje so druge strani trdile, da so pravne zahteve za podaljšanje ukrepa enake kot za uvedbo prvotnega ukrepa, vključno s povečanim uvozom, vzročno zvezo in nepredvidenimi dogodki.

(124)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da zahteve za podaljšanje zaščitnega ukrepa v skladu s členom 7(1) sporazuma STO o zaščitnih ukrepih in členom 19(2) Uredbe (EU) 2015/478, in sicer potreba, da se prepreči ali popravi resna škoda ter olajša prilagoditev, ne zahtevajo, da se v obravnavanem obdobju poveča uvoz. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da bi se ob prenehanju veljavnosti zaščitnega ukrepa uvoz povečal, kar bi resno škodilo interesu Unije. Zato je Komisija zavrnila te trditve.

7.2.   Industrija Unije se ne prilagaja

(125)

Več zainteresiranih strani je izpodbijalo dejstvo, da se jeklarska industrija Unije prilagaja, in zato trdilo, da ta pravna zahteva ni izpolnjena.

(126)

Komisija se sklicuje na prilagoditve, opisane v oddelku 3.2. Ukrepi in primeri, navedeni v tem oddelku, kažejo, da se jeklarska industrija Unije prilagaja, in sicer s številnimi ukrepi, usmerjenimi v učinkovitost in inovacije. Zato je Komisija zavrnila te trditve.

(127)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da so bili prilagoditveni ukrepi industrije Unije ukrepi prestrukturiranja, izvedeni med pandemijo COVID-19, ali zgolj redne naložbe, ki jih delno podpirajo politike EU, kot je evropski zeleni dogovor, in ne ukrepi, sprejeti v okviru izboljšanja konkurenčnosti jeklarske industrije Unije glede na tujo konkurenco. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da prilagoditveni ukrepi, ki jih sprejmejo podjetja v kakršnem koli okviru, običajno zajemajo številne različne razloge in imajo hkrati več ciljev. Kot je navedeno v oddelku o prilagoditvi, so bile v primeru zaščitnega ukrepa nekatere prilagoditve, ki jih je izvedla jeklarska industrija Unije, med drugim usmerjene tudi v blažitev šokov in škodljivih gospodarskih posledic pandemije ali izpolnjevanje okoljskih zavez EU. Vendar so tovrstne prilagoditve v vsakem primeru tudi ukrepi, s katerimi jeklarska industrija Unije svoje dejavnosti prilagaja razmeram z višjo stopnjo uvoza in pritiskom uvoza v skladu s smernicami in cilji industrijske politike EU, opisanimi v istem oddelku. Takšen primer je družba Arvedi, ki je z namestitvijo (81) nove visoko učinkovite električne peči v svoji proizvodni liniji poskušala postati stroškovno učinkovitejša, hkrati pa zmanjšati emisije ogljika. Komisija zato meni, da ni bilo dovolj dokazov, ki bi upravičevali te trditve, zato jih je zavrnila.

7.3.   Ni tveganja za preusmeritev trgovine zaradi ukrepov iz člena 232 zakona ZDA

(128)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da ukrepi iz člena 232 zakona ZDA za jeklo ne pomenijo več tveganja za preusmeritev trgovine, saj naj bi se trg v zadnjih treh letih prilagodil. Poleg tega nekatere strani trdijo, da bi izjeme, ki veljajo v okviru tega ukrepa, v vsakem primeru v veliki meri zmanjšale tveganje za kakršno koli preusmeritev trgovine na trg Unije. Poleg tega so nekatere strani trdile tudi, da je raven cen v ZDA bistveno višja kot na drugih trgih, zaradi česar je preusmeritev trgovine manj verjetna.

(129)

Komisija se v zvezi z ukrepi iz člena 232 zakona ZDA sklicuje na preglednico 7, ki kaže, da se je uvoz v ZDA po njihovi uvedbi močno zmanjšal in da drugi trgi niso absorbirali tega presežnega obsega. Komisija je v zvezi z obstoječimi izjemami ugotovila, da v nekaterih primerih, na primer pri Kanadi in Mehiki (ki sta med največjimi državami izvoznicami v ZDA), te izjeme ne vplivajo na tveganje preusmeritve trgovine, saj je obseg izvoza jekla teh držav na trg Unije zanemarljiv. Za glavne države izvoznice jekla v EU še naprej veljajo ukrepi iz člena 232 zakona ZDA in imajo zadostno zmogljivost za povečanje izvoza v EU. Posamezna analiza njihove izvozne učinkovitosti od uvedbe ukrepov iz člena 232 zakona ZDA kaže stalno zmanjševanje (82). Zato morebitne izjeme ne zmanjšujejo tveganja za preusmeritev trgovine. Nazadnje, dejstvo, da so cene v ZDA višje, ne ovrže ugotovitve, da še vedno obstaja tveganje za preusmeritev trgovine. Komisija namreč opozarja na uvozne trende v ZDA od leta 2018. Tako obsežno zmanjšanje uvoza časovno sovpada z uvedbo ukrepov iz člena 232 zakona ZDA. Zato dejstvo, da imajo ZDA morda višje domače cene kot drugi trgi, ni preprečilo, da bi se uvoz v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal.

7.4.   Razvoj presežne zmogljivosti in povezava s preusmeritvijo trgovine

(130)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da se presežna zmogljivost zmanjšuje in da tudi če bi se presežna zmogljivost v jeklarskem sektorju nadaljevala, to samo po sebi ne pomeni, da bi povzročila preusmeritev trgovine na trg Unije.

(131)

Komisija je menila, da je razvoj presežne zmogljivosti v zadnjih letih jasen, pri čemer se sklicuje na oddelek 3.1.2.d. Zato so trditve, da se zmanjšuje, očitno v nasprotju z dokazi. Drugič, glede na opisane razmere – in sicer zmanjšan izvoz v tretje države, upad domače potrošnje, dosežene višje cene izvoza v Unijo v primerjavi z drugimi trgi, pri čemer je EU največji uvozni trg in zato sposobna absorbirati velike količine, izvozno ravnanje v okviru sistema tarifnih kvot – bibilo popolnoma nelogično zanikati, da bi države izvoznice imele jasno spodbudo za povečanje svoje proizvodnje in proizvodne zmogljivosti, da bi večje količine prodale na trg Unije. Zato je Komisija ugotovila, da ugotovitve te preiskave glede na ugotovljeno veliko svetovno presežno zmogljivost (tudi med glavnimi državami izvoznicami jekla v Unijo) ustvarjajo veliko verjetnost, da bi se uvoz v Unijo znatno povečal, če bi zaščitni ukrep potekel.

7.5.   Trditve, ki se nanašajo na posebne kategorije izdelkov

(132)

Več zainteresiranih strani je zahtevalo, da se določena kategorija izdelkov izključi iz ukrepa ali pa se ji v primeru podaljšanja ukrepa odobri posebna obravnava. Argumenti v podporo tem trditvam so bili različni.

(133)

Vendar je Komisija ugotovila, da je bil obseg te preiskave omejen na oceno, ali je treba ukrep v sedanji obliki časovno podaljšati ali ne. Preiskava zato ni zajemala morebitnih sprememb delovanja ukrepa, ki bi vplivale na posamezne kategorije izdelkov. Te trditve so bile zato zavrnjene, saj v okviru te preiskave niso upoštevne.

7.6.   Uvoz iz določene države ali iz določene kategorije izdelkov ni odgovoren za povečan uvoz/škodo/presežno zmogljivost

(134)

Nekatere zainteresirane strani trdijo, da bi bilo treba nekatere kategorije izdelkov, tj. 1, 2, 3B, 4B, 6, 16, 18, 20, 21, 22, 24 in 25A, v primeru podaljšanja izključiti s področja uporabe ukrepa, ker so tarifne kvote domnevno premajhne, ker so tarifne kvote ostale neporabljene ali ker se je obseg uvoza zadevne kategorije pred kratkim zmanjšal.

(135)

Komisija opozarja, da zaščitni ukrep ni sprejet proti določeni državi porekla ali eni kategoriji izdelkov. Ukrep velja za uvoz zadevnega izdelka (določeni izdelki iz jekla) z več porekli. Zato je vsaka trditev, ki temelji na posamezni državi ali kategoriji izdelka, v nasprotju z načelom ukrepa. Komisija je tako kot v okviru prvotnega zaščitnega ukrepa in kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.1, preučila položaj na podlagi zadevnega izdelka kot celote (tj. 26 kategorij izdelkov iz jekla) in potrdila svojo analizo na podlagi treh družin izdelkov.

7.7.   Nekatere države so zaradi dvostranskih trgovinskih sporazumov, sklenjenih z Evropsko unijo, zahtevale svojo izključitev, če bi se ukrep podaljšal

(136)

Nekatere tretje države, vključno z nekaterimi, s katerimi ima Unija sklenjene dvostranske trgovinske sporazume, so zaprosile Komisijo, naj jih v primeru podaljšanja izključi iz ukrepa. Nekatere od teh držav so kot argument za izključitev navajale posebne določbe v svojih dvostranskih sporazumih.

(137)

Komisija je ugotovila, da noben od teh sporazumov ne predvideva izključitve iz večstranskega zaščitnega ukrepa, kakršen je zadevni ukrep. Zato je Komisija potrdila, da v skladu s temi dvostranskimi sporazumi ni zakonsko obvezana, da katero koli od teh držav izključi iz ukrepa, in je te trditve ustrezno zavrnila.

7.8.   Tveganje izravnalnih ukrepov

(138)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da Komisija ne bi smela podaljšati zaščitnega ukrepa, ker bi bile države izvoznice upravičene zahtevati odškodnino, v odsotnosti dogovora pa izravnalne ukrepe proti Uniji.

(139)

Komisija se v zvezi s tem zaveda veljavnega pravnega okvira v primerih, ko ukrep traja več kot tri leta. Vendar Komisija opozarja, da sporazum STO o zaščitnih ukrepih in Uredba (EU) 2015/478 omogočata, da ukrep traja več kot tri leta, če so izpolnjeni zakonski pogoji. To pomeni, da Komisija s podaljšanjem ukrepa na več kot tri leta ob izpolnjevanju vseh ustreznih pogojev uveljavlja svojo zakonsko pravico v skladu s pravili STO in EU.

7.9.   Podaljšanje ukrepa na ravni EU-27 nezakonito

(140)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da bi bilo podaljšanje ukrepa na ravni EU-27 nezakonito, ker je prvotni ukrep temeljil na podatkih EU-28.

(141)

Komisija je menila, da sedanja preiskava v zvezi s pregledom temelji na EU-27. Nobena zainteresirana stran ni trdila, da je prvotni zaščitni ukrep, sprejet na podlagi takratne EU-28, nezakonit. Obseg zaščitnega ukrepa glede na izstop Združenega kraljestva iz Unije je že bil prilagojen z Uredbo (EU) 2020/2037 (83). Zato je Komisija to trditev zavrnila.

7.10.   Zaščita, podeljena s protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami, zadostuje za jeklarsko industrijo Unije

(142)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da protidampinški in protisubvencijski ukrepi že v zadostni meri ščitijo industrijo Unije pred nepoštenim uvozom in da bi zaščitni ukrepi zagotovili pretirano zaščito, s čimer bi industrija Unije pridobila dodatno prednost v svojem prevladujočem položaju na trgu Unije.

(143)

Komisija opozarja, da protidampinške in izravnalne dajatve obravnavajo nepošteno trgovinsko prakso, zaščitni ukrepi pa se ukvarjajo z vprašanjem povečanega obsega. Komisija ima tako imenovano „uredbo o dvojni pomoči“ za uvoz, za katerega veljajo tako zaščitni ukrepi kot tudi protidampinške in/ali izravnalne dajatve (84). Takšna uredba zagotavlja, da če uvoz pod zaščitnim ukrepom preseže količino dajatev prostih tarifnih kvot, se 25 % ne kumulira v veljavno protidampinško in/ali izravnalno dajatev, tako da to ne bi vplivalo na trgovino bolj, kot je zaželeno. Komisija je na podlagi tega zavrnila trditev v zvezi z dvojno pomočjo.

(144)

Poleg tega domnevna zaščita, zagotovljena z ukrepi trgovinske zaščite EU (protidampinške in izravnalne dajatve), ne zadostuje za namene trenutne preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov, kot je prikazano v oddelku 3.1. Med obravnavanim obdobjem se je večina dejavnikov škode znatno poslabšala.

(145)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2019/159 se spremeni:

(1)

v členu 10 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Uporablja se do 30. junija 2024 “;

(2)

Priloga IV se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. julija 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. Junija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 16).

(2)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27) (v nadaljnjem besedilu: uredba o dokončnih zaščitnih ukrepih).

(4)  Obvestilo o začetku postopka glede možnega podaljšanja zaščitnega ukrepa, ki se uporablja za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla (UL C 66, 26.2.2021, str. 50).

(5)  Nezaupne različice izpolnjenih vprašalnikov so zainteresiranim stranem na voljo za pregled v javni dokumentaciji preiskave: https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI (na voljo registriranim zainteresiranim stranem).

(6)  Virtualno zaslišanje med Komisijo in rusko vlado je potekalo 8. aprila 2021.

(7)  Uredba (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (UL L 83, 27.3.2015).

(8)  https://tron.trade.ec.europa.eu/tron/TDI (na voljo le registriranim zainteresiranim stranem).

(9)  Na voljo na posebnem spletnem mestu GD za trgovino za namene preiskave (javno dostopno).

(10)  Četrtletni podatki za leto 2020 so vključeni v izpolnjene vprašalnike.

(11)  Glede na to, da izpolnjeni vprašalniki ne vključujejo vseh proizvajalcev jekla iz Unije, je bil tržni delež industrije Unije izračunan na podlagi podatkov o potrošnji, podatkih o uvozu in podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov.

(12)  Izračunana za prodajo nepovezanim strankam v Uniji.

(13)  Uredba o dokončnih zaščitnih ukrepih, uvodna izjava 47.

(14)  Za celoten opis družin izdelkov glej uvodno izjavo 21 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih.

(15)  Podatki o uvozu, uporabljeni v preiskavi, ne vključujejo uvoza iz tistih držav, ki so bile brezpogojno izključene iz zaščitnega ukrepa. V zvezi s temi izključitvami glej člen 6(1) uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih za države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1712 z dne 13. novembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2018/1013 o uvedbi začasnih zaščitnih ukrepov za uvoz nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 286, 14.11.2018, str. 17) za Južno Afriko in nekatere druge afriške države, s katerimi je EU sklenila sporazume o gospodarskem partnerstvu. To pomeni, da se vse ugotovitve v tej preiskavi nanašajo na svetovni uvoz, razen na uvoz tega porekla. Prav tako se vse ugotovitve glede učinkov uvoza – tako obstoječega uvoza v obravnavanem obdobju kot tudi pričakovanega uvoza v primeru prenehanja veljavnosti zaščitnega ukrepa – nanašajo na svetovni uvoz, zmanjšan za uvoz navedenega porekla.

(16)  Za širšo sliko razvoja uvoza v prejšnjih letih glej preglednico 2 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih.

(17)  Komisija opozarja, da je v uredbi o začasnih zaščitnih ukrepih ugotovila, da se je do konca leta 2017 uvoz na trg Unije znatno povečal.

Poleg tega se je delež uvoza v primerjavi s proizvodnjo industrije Unije v okviru zaščitnega ukrepa znatno povečal (v povprečju 16 % v obravnavanem obdobju) v primerjavi z leti pred uvedbo ukrepa (2013–2017, bodisi v posameznem letu (največ 12 % v enem letu) ali v povprečju (10 %)). Podatki o proizvodnji za obdobje 2018–2020 so na voljo v preglednici 1, za obdobje 2013–2017 pa v preglednici 5 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih.

(18)  Glej preglednico 2 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih.

(19)  Podatki, pridobljeni s posebnega spletnega mesta Komisije, z informacijami o uporabi vsake tarifne kvote, ki se dnevno posodabljajo. Osnovni podatki, uporabljeni za to analizo, so javno dostopni na:

https://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp?callbackuri=CBU-1&Lang=sl.

(20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/894 z dne 29. junija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 206, 30.6.2020, str. 27). Glej na primer uvodne izjave 35, 36 in 80.

(21)  World Steel Report: „World Steel in Figures, 2020“, str. 25. Na voljo na: World Steel Report. Glej tudi poročilo OECD Steel Market Developments, Q4/2019, str. 24 in preglednica 3. Na voljo na: https://www.oecd.org/industry/ind/steel-market-developments-Q4-2020.pdf.

(22)  Vir: Mednarodna komisija ZDA za trgovino – https://dataweb.usitc.gov/.

(23)  Te države so (po abecednem vrstnem redu): Indija, Kitajska, Koreja (Republika), Rusija, Tajvan, Turčija in Ukrajina. Združeno kraljestvo je tudi med večjimi državami izvoznicami. Ker pa je bilo v obravnavanem obdobju še vedno država članica Evropske unije, ni bilo vključeno pri izvajanju retrospektivne ocene uvoznih podatkov tretjih držav.

(24)  V tej podatkovni zbirki se zbirajo statistični podatki, ki jih predložijo nacionalni carinski statistični uradi iz vsake države.

(25)  OECD je tudi potrdil ta splošno upadajoči izvozni trend na širši ravni, pri čemer je upošteval tudi izdelke iz jekla poleg zadevnega izdelka. Glej: poročilo OECD Steel Market Developments, Q4/2020, preglednice 3, 4 in 5. Ta splošni trend potrjujejo tudi preglednici 6 in 7 v istem dokumentu, ki prikazujeta razvoj uvoza v največja gospodarstva, ki uvažajo jeklo (preglednica 6), in uvoz v druga večja gospodarstva jeklarstva (preglednica 7), ter slika 8 (str. 32). Na voljo na: https://www.oecd.org/industry/ind/steel-market-developments-Q4-2020.pdf.

(26)  Glavne države izvoznice jekla zadevnega izdelka v Unijo.

(27)  Vir: podatkovna zbirka CRU. Podatki so na voljo za glavne države proizvajalke jekla: Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Kanado, Kitajsko, Egipt, Indijo, Iran, Japonsko, Severno Makedonijo, Mehiko, Moldavijo, Rusijo, Srbijo, Južno Korejo, Švico, Tajvan, Turčijo, Ukrajino in Vietnam ter za naslednjo skupino kategorij izdelkov: vroče valjane kolobarje in plošče, hladno valjane kolobarje, vroče potopno galvanizirano jeklo, elektrolitsko cinkane kolobarje, pokositreno pločevino, reverzirni kvarto, armaturne palice, žice, trgovske palice, konstrukcijske profile in tirnice.

(28)  Ta preglednica podaja splošen pregled trendov potrošnje nekaterih glavnih kategorij izdelkov v Uniji in na glavnih trgih jekla po vsem svetu. Kot je razvidno iz preglednice, podatki ne zajemajo zadevnega izdelka kot celote.

(29)  Glej poročilo OECD Steel Market developments Q2/2021 z dne 1. marca 2021, str. 28, uvodna izjava 53.

(30)  Prav tam, uvodna izjava 55.

(31)  Svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti, ministrsko poročilo iz leta 2020, uvodna izjava 17.

(32)  Prav tam, uvodna izjava 23.

(33)  Prav tam, uvodna izjava 24 (vključno s sliko 5).

(34)  Vir: podatkovna zbirka CRU za obdobje 2018–2020, zlasti podatki o presežni zmogljivosti v primerjavi s potrošnjo in proizvodnjo. https://www.crugroup.com/analysis/steel/ (dostop na podlagi naročnine).

(35)  Glej uvodne izjave 99 do 110 uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih.

(36)  OECD, Steel trade and trade policy developments, 24. februar 2021, Priloga A.

(37)  Notice of determination 2020/06: safeguard measures on certain steel products – application of tariff rate quotas - GOV.UK (www.gov.uk).

(38)  Glej oddelek 3.1.2.c te uredbe.

(39)  Vir surovih podatkov: Global Trade Atlas (GTA). https://www.gtis.com/gta/. Številke, ki se nanašajo na obdobje 2015–2020 za izvoz iz glavnih držav izvoznic jekla v EU, in sicer iz Kitajske, Indije, Rusije, Južne Koreje, Tajvana, Turčije in Ukrajine. (Združeno kraljestvo ni bilo vključeno, ker je bila kljub temu, da je bilo ena od osmih držav izvoznic v Unijo, v ocenjenem obdobju še vedno država članica EU).

(40)  Sporočilo Komisije z dne 11. junija 2013 (COM(2013) 407 final).

(41)  ©McKinsey & Company, Metals and Mining Practice, januar 2018. Na voljo na: https://www.mckinsey.com/~/media/mckinsey/industries/metals%20and%20mining/our%20insights/the%20current%20capacity%20shake%20up%20in%20steel%20and%20how%20the%20industry%20is%20adapting/the-current-capacity-shake-up-in-steel-and-how-the-industry-is-adapting.pdf.

(42)  Sporočilo Komisije z dne 16. marca 2016 (COM(2016) 155 final).

(43)  Glej na primer obvestilo družbe ArcelorMittal o dokončnem zaprtju peči v Krakovu in jeklarne na Poljskem 8. oktober 2020, ki je na voljo na: https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/metals/100820-arcelormittal-to-permanently-close-krakow-furnace-and-steel-plant-in-poland.

Glej tudi obvestilo družbe Bekaert: https://www.bekaert.com/en/about-us/news-room/news/bekaert-announces-restructuring-plans-belgium; zmanjšanje števila delovnih mest pri Productos Tubulares v nezaupni različici izpolnjenega vprašalnika in napoved podjetja Outokumpu, da bo zmanjšalo skupno število zaposlenih, v Prilogi 32 stališč združenja EUROFER.

(44)  Glej medletno računovodsko poročilo, polletje, ki se konča 30. junija 2020, str. 12–14, Aperam Leadership Journey®, ki je na voljo na: https://www.aperam.com/sites/default/files/documents/Aperam%20Half%20Year%202020.pdf.

(45)  Glej na primer nezaupno različico izpolnjenega vprašalnika in prilog družbe Thyssenkrupp.

(46)  Za podroben opis projektov družbe ArcelorMittal in z njimi povezanih sporočil za javnost glej PRILOGO 18 stališč združenja EUROFER.

(47)  Glej na primer nezaupno različico izpolnjenega vprašalnika družbe Voestalpine.

(48)  Glej celovit program prestrukturiranja družbe Salzgitter, ki je na voljo na:

https://www.salzgitter-ag.com/en/company/strategy.html ter tudi naložbo Salzgitter Mannesman Precision Tubes na: https://www.ndt.net/search/docs.php3?id=24381

(49)  Sporočilo Komisije z dne 10. marca 2020 (COM(2020) 102 final).

(50)  Sporočilo Komisije z dne 5. maja 2021 (COM(2021) 350 final).

(51)  Delovni dokument služb Komisije z dne 5. maja 2021 (SWD(2021) 353 final).

(52)  Delovni dokument služb Komisije „Towards Competitive and Clean European Steel“ (Za konkurenčno in čisto evropsko jeklarstvo), SWD(2021) 353 final, 5.5.2021.

(53)  Komisija je opozorila, da je ob začetku veljavnosti uredbe o dokončnih zaščitnih ukrepih že povečala pretekle trgovinske tokove (povprečje uvoza v letih 2015 do 2017) za 5 %.

(54)  Na podlagi zbirke podatkov, ki so na voljo v podatkovni zbirki ob koncu zadevnega obdobja.

(55)  Glej protiargumente združenja EUROFER, str. 37–39.

(56)  Glej poročilo OECD Steel Market developments Q2/2021 z dne 1. marca 2021, slike 3, 4 in 5.

(57)  Vir: S&P Global Platts, ©2021 by S&P Global, Inc. – podatki do 11. maja 2021.

(58)  Izbira teh kategorij po obsegu ni izčrpna, vendar je kljub temu ustrezna za potrditev trendov cen, na katere se sklicuje več zainteresiranih strani (večinoma uporabnikov), ker so te kategorije med najpomembnejšimi v smislu obsega uvoza in tudi zadevajo dve družini izdelkov (ploščate (kategoriji 1 in 4) in podolgovate (kategorija 13).

(59)  Prav tam, str. 24, oddelek 6.2. Glej tudi: Steel Plats Global, „Fundamentals support strong iron ore prices in 2021: Platts Analytics“, 4. maj 2021: https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/metals/050421-fundamentals-support-strong-iron-ore-prices-in-2021-platts-analytics (zadnji ogled 12. maja 2021); Financial Times, „Iron ore price leaps 10% on hopes of global economic recovery“, 10. maj 2021: https://www.ft.com/content/e4c5d29b-51c2-4e8c-b87a-ad6cac924476 (zadnji ogled 12. maja 2021); Argus Media, „Australia extends forecasts for iron ore price strength“, 11. maj 2021, https://www.argusmedia.com/en/news/2213766-australia-extends-forecasts-for-iron-ore-price-strength?backToResults=true (zadnji ogled 12. maja 2021), Kallanish, „Scrap exceeds $500 in Turkey“, 12. maj 2021, https://www.kallanish.com/en/steel-news/market-reports/article-details/scrap-price-exceeds-dollar500t-in-turkey-0521/ (zadnji ogled 12. maja 2021). Glej tudi močno povišanje cen prevoza, S&P Global Platts (25. marec 2021), „High container freight rates leave commodity traders scrambling for alternatives“: https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/shipping/032521-high-container-freight-rates-leave-commodity-traders-scrambling-for-alternatives.

(60)  Povzeto po Steel Platts Global „Fundamentals support strong iron ore prices in 2021: Platts Analytics“, 4. maj 2021, na voljo na: https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/metals/050421-fundamentals-support-strong-iron-ore-prices-in-2021-platts-analytics (zadnji ogled 15. maja 2021).

(61)  Glej poročilo OECD Steel Market developments Q2/2021 z dne 1. marca 2021, str. 24.

(62)  Prav tam, str. 27.

(63)  Glej tudi S&P Global Platts, 14. maj 2021, „Galvanized sheet supply squeeze, short imports leave EU buyers stranded“ Galvanized sheet supply squeeze, short imports leave EU buyers stranded - EUROMETAL (zadnji ogled 15. maja 2021).

(64)  Glej oceno bonitetne agencije Fitch, „Global Steel Price Rally Will Be Short-Lived“ (2. februar 2021) https://www.fitchratings.com/research/corporate-finance/global-steel-price-rally-will-be-short-lived-02-02-2021 (zadnji ogled 12. maja 2021). Glej tudi napoved podjetja IHS Markit, Steel Price Forecast and Market Outlook: https://ihsmarkit.com/solutions/steel-forecast.html (zadnji ogled 25. maja 2021).

(65)  Navedbe več zainteresiranih strani.

(66)  Glej napovedi Global Market Outlook iz decembra 2020 in Global Market Outlook iz aprila 2021, S&P Global Platts (zadnji ogled 18. maja 2021).

(67)  Glej podatke o potrošnji v preglednici 2.

(68)  Glej izjavi Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov z dne 3. februarja 2020 https://www.acea.be/press-releases/article/covid-stakes-are-high-for-european-automotive-recovery-new-facts-and-figure in z dne 30. julija 2020 https://www.acea.be/press-releases/article/eu-car-sales-covid-recovery-expected-to-start-in-2021-auto-industry-says.

(69)  Poročilo OECD Steel Market developments Q2/2021 z dne 1. marca 2021, str. 21.

(70)  Glej poročilo podjetja S&P Global Platts, 16. april 2021, „Trade Review: Global steel imbalances present export opportunities in Q2“ https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/metals/041621-trade-review-global-steel-imbalances-present-export-opportunities-in-q2 (zadnji ogled 21. maja 2021).

(71)  Glej napoved podjetja IHS Markit, Steel Price Forecast and Market Outlook: https://ihsmarkit.com/solutions/steel-forecast.html (zadnji ogled 25. maja 2021).

(72)  Glej dokaz 6 protiargumentov združenja EUROFER, ki vsebuje informacije iz zunanjih virov, ki potrjujejo ponovni zagon več peči s strani različnih proizvajalcev Unije v zadnjih mesecih.

(73)  Glej napoved Global Market Outlook iz decembra 2020 in aprila 2021, S&P Global Platts (zadnji ogled 18. maja 2021).

(74)  Glej poročilo OECD Steel Market developments Q2/2021 z dne 1. marca 2021, str. 22.

(75)  Glej napoved podjetja S&P Global Platts, „Steel supply should start to ease toward mid-year as production is restored“, 16. april 2021, „Trade Review: Global steel imbalances present export opportunities in Q2“ https://www.spglobal.com/platts/en/market-insights/latest-news/metals/041621-trade-review-global-steel-imbalances-present-export-opportunities-in-q2 (zadnji ogled 21. maja 2021). Glej tudi ocene podjetja Fitch, „High EU Carbon Prices to Weigh on Steelmakers’ Profitability“, 12. maj 2021, https://www.fitchratings.com/research/corporate-finance/high-eu-carbon-prices-to-weigh-on-steelmakers-profitability-12-05-2021 (zadnji ogled 23. maja 2021).

(76)  Delovni dokument služb Komisije, „Towards Competitive and Clean European Steel“ (Za konkurenčno in čisto evropsko jeklarstvo) (SWD(2021) 353 final, 5.5.2021, str. 2).

(77)  Prav tam, str. 3.

(78)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z naslovom „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“, COM(2016) 155 final, 16.3.2016, str. 2.

(79)  Velike količine neuporabljenih tarifnih kvot po kategorijah so se v različni meri pojavljale v vsakem obdobju od uvedbe začasnega zaščitnega ukrepa 18. julija 2018. „Obdobje“ ali „leto“ v okviru zaščitnega ukrepa obsega naslednje: obdobje/leto 1: 18. julij 2018–30. junij 2019, obdobje/leto 2: 1. julij 2019–30. junij 2020 in obdobje/leto 3: 1. julij 2020–30. junij 2021.

(80)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2037 z dne 10. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 416, 11.12.2020, str. 32).

(81)  Za podroben opis tega projekta glejte datoteko „Start-up of the new Tenova Consteel® EAF at Arvedi Plant, Cremona, Italy - TENOVA.pdf“ v Prilogi 19 k stališčem združenja EUROFER.

(82)  Glej razvoj uvoza v preglednici 9.

(83)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2037 z dne 10. decembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 416, 11.12.2020, str. 32).

(84)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1382 z dne 2. septembra 2019 o spremembi nekaterih uredb, ki uvajajo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe za nekatere izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi (UL L 227, 3.9.2021, str. 1).


PRILOGA

„PRILOGA IV

IV.1 – Količine tarifnih kvot

Številka izdelka

Kategorija izdelka

Oznake KN

Dodelitev po državah (če je ustrezno)

Leto 1

Leto 2

Leto 3

Stopnja dodatne dajatve

Zaporedne številke

Od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021

Od 1. 10. 2021 do 31. 12. 2021

Od 1. 1. 2022 do 31. 3. 2022

Od 1. 4. 2022 do 30. 6. 2022

Od 1. 7. 2022 do 30. 9. 2022

Od 1. 10. 2022 do 31. 12. 2022

Od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2023

Od 1. 4. 2023 do 30. 6. 2023

Od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023

Od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2023

Od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024

Od 1. 4. 2024 do 30. 6. 2024

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

1

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 99 , 7208 53 90 , 7208 54 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99

Ruska federacija

416 848,18

416 848,18

407 786,27

412 317,22

429 353,63

429 353,63

420 019,85

424 686,74

442 234,24

442 234,24

432 620,45

437 427,34

25  %

09.8966

Turčija

330 387,67

330 387,67

323 205,33

326 796,50

340 299,30

340 299,30

332 901,49

336 600,40

350 508,28

350 508,28

342 888,54

346 698,41

25  %

09.8967

Indija

169 717,08

169 717,08

166 027,58

167 872,33

174 808,60

174 808,60

171 008,41

172 908,50

180 052,85

180 052,85

176 138,66

178 095,76

25  %

09.8968

Republika Koreja

135 867,52

135 867,52

132 913,87

134 390,70

139 943,54

139 943,54

136 901,29

138 422,42

144 141,85

144 141,85

141 008,33

142 575,09

25  %

09.8969

Združeno kraljestvo

120 514,16

120 514,16

117 894,29

119 204,23

124 129,59

124 129,59

121 431,12

122 780,35

127 853,48

127 853,48

125 074,05

126 463,76

25  %

09.8976

Srbija

119 634,36

119 634,36

117 033,62

118 333,99

123 223,40

123 223,40

120 544,63

121 884,01

126 920,10

126 920,10

124 160,96

125 540,53

25  %

09.8970

Druge države

1 020 975,90

1 020 975,90

998 780,77

1 009 878,34

1 051 605,18

1 051 605,18

1 028 744,20

1 040 174,69

1 083 153,33

1 083 153,33

1 059 606,52

1 071 379,93

25  %

 (1)

2

Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina

7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00

Indija

150 937,31

150 937,31

147 656,06

149 296,69

155 465,43

155 465,43

152 085,74

153 775,59

160 129,39

160 129,39

156 648,32

158 388,85

25  %

09.8801

Republika Koreja

87 540,62

87 540,62

85 637,56

86 589,09

90 166,83

90 166,83

88 206,69

89 186,76

92 871,84

92 871,84

90 852,89

91 862,36

25  %

09.8802

Združeno kraljestvo

80 906,72

80 906,72

79 147,88

80 027,30

83 333,92

83 333,92

81 522,32

82 428,12

85 833,94

85 833,94

83 967,99

84 900,96

25  %

09.8977

Ukrajina

67 209,91

67 209,91

65 748,82

66 479,37

69 226,21

69 226,21

67 721,29

68 473,75

71 302,99

71 302,99

69 752,93

70 527,96

25  %

09.8803

Brazilija

43 002,88

43 002,88

42 068,04

42 535,46

44 292,97

44 292,97

43 330,08

43 811,52

45 621,76

45 621,76

44 629,98

45 125,87

25  %

09.8804

Srbija

38 107,42

38 107,42

37 279,00

37 693,21

39 250,64

39 250,64

38 397,37

38 824,00

40 428,16

40 428,16

39 549,29

39 988,72

25  %

09.8805

Druge države

265 739,79

265 739,79

259 962,84

262 851,32

273 711,99

273 711,99

267 761,73

270 736,86

281 923,35

281 923,35

275 794,58

278 858,96

25  %

 (2)

3.A

Elektropločevina (razen GOES)

7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10

Ruska federacija

350,64

350,64

343,02

346,83

361,16

361,16

353,31

357,24

372,00

372,00

363,91

367,95

25  %

09.8808

Združeno kraljestvo

300,46

300,46

293,93

297,19

309,47

309,47

302,74

306,11

318,76

318,76

311,83

315,29

25  %

09.8978

Iran, Islamska republika

153,51

153,51

150,17

151,84

158,11

158,11

154,67

156,39

162,86

162,86

159,31

161,08

25  %

09.8809

Republika Koreja

124,95

124,95

122,24

123,59

128,70

128,70

125,90

127,30

132,56

132,56

129,68

131,12

25  %

09.8806

Druge države

757,52

757,52

741,05

749,28

780,24

780,24

763,28

771,76

803,65

803,65

786,18

794,91

25  %

 (3)

3.B

7225 19 90 , 7226 19 80

Ruska federacija

35 467,36

35 467,36

34 696,33

35 081,85

36 531,38

36 531,38

35 737,22

36 134,30

37 627,33

37 627,33

36 809,34

37 218,33

25  %

09.8811

Republika Koreja

21 197,70

21 197,70

20 736,88

20 967,29

21 833,63

21 833,63

21 358,98

21 596,30

22 488,64

22 488,64

21 999,75

22 244,19

25  %

09.8812

Kitajska

16 317,74

16 317,74

15 963,01

16 140,38

16 807,27

16 807,27

16 441,90

16 624,59

17 311,49

17 311,49

16 935,16

17 123,32

25  %

09.8813

Tajvan

12 242,39

12 242,39

11 976,25

12 109,32

12 609,66

12 609,66

12 335,54

12 472,60

12 987,95

12 987,95

12 705,60

12 846,77

25  %

09.8814

Druge države

6 343,40

6 343,40

6 205,50

6 274,45

6 533,71

6 533,71

6 391,67

6 462,69

6 729,72

6 729,72

6 583,42

6 656,57

25  %

 (4)

4.A

Pločevina s kovinsko prevleko

Oznake TARIC: 7210 41 00 20, 7210 41 00 30, 7210 49 00 20, 7210 49 00 30, 7210 61 00 20, 7210 61 00 30, 7210 69 00 20, 7210 69 00 30, 7212 30 00 20, 7212 30 00 30, 7212 50 61 20, 7212 50 61 30, 7212 50 69 20, 7212 50 69 30, 7225 92 00 20, 7225 92 00 30, 7225 99 00 11, 7225 99 00 22, 7225 99 00 23, 7225 99 00 41, 7225 99 00 45, 7225 99 00 91, 7225 99 00 92, 7225 99 00 93, 7226 99 30 10, 7226 99 30 30, 7226 99 70 11, 7226 99 70 13, 7226 99 70 91, 7226 99 70 93, 7226 99 70 94

(Republika) Koreja

41 143,14

41 143,14

40 248,72

40 695,93

42 377,43

42 377,43

41 456,18

41 916,81

43 648,76

43 648,76

42 699,87

43 174,31

25  %

09.8816

Indija

49 651,09

49 651,09

48 571,72

49 111,41

51 140,63

51 140,63

50 028,87

50 584,75

52 674,84

52 674,84

51 529,74

52 102,29

25  %

09.8817

Združeno kraljestvo

32 719,57

32 719,57

32 008,27

32 363,92

33 701,16

33 701,16

32 968,52

33 334,84

34 712,19

34 712,19

33 957,58

34 334,88

25  %

09.8979

Druge države

515 437,29

515 437,29

504 232,13

509 834,71

530 900,41

530 900,41

519 359,09

525 129,75

546 827,42

546 827,42

534 939,87

540 883,64

25  %

 (5)

4.B

Oznake KN: 7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10 Oznake TARIC: 7210 41 00 80, 7210 49 00 80, 7210 61 00 80, 7210 69 00 80, 7212 30 00 80, 7212 50 61 80, 7212 50 69 80, 7225 92 00 80, 7225 99 00 25, 7225 99 00 95, 7226 99 30 90, 7226 99 70 19, 7226 99 70 96

Kitajska

118 740,90

118 740,90

116 159,58

117 450,24

122 303,13

122 303,13

119 644,36

120 973,74

125 972,22

125 972,22

123 233,69

124 602,96

25  %

09.8821

(Republika) Koreja

147 586,85

147 586,85

144 378,44

145 982,65

152 014,46

152 014,46

148 709,80

150 362,13

156 574,89

156 574,89

153 171,09

154 872,99

25  %

09.8822

Indija

70 861,27

70 861,27

69 320,81

70 091,04

72 987,11

72 987,11

71 400,43

72 193,77

75 176,72

75 176,72

73 542,44

74 359,58

25  %

09.8823

Združeno kraljestvo

32 719,57

32 719,57

32 008,27

32 363,92

33 701,16

33 701,16

32 968,52

33 334,84

34 712,19

34 712,19

33 957,58

34 334,88

25  %

09.8980

Druge države

23 414,67

23 414,67

22 905,65

23 160,16

24 117,11

24 117,11

23 592,82

23 854,97

24 840,62

24 840,62

24 300,61

24 570,61

25  %

 (6)

5

Pločevina z organsko prevleko

7210 70 80 , 7212 40 80

Indija

72 733,52

72 733,52

71 152,36

71 942,94

74 915,53

74 915,53

73 286,93

74 101,23

77 162,99

77 162,99

75 485,54

76 324,26

25  %

09.8826

Republika Koreja

65 734,04

65 734,04

64 305,04

65 019,54

67 706,06

67 706,06

66 234,19

66 970,13

69 737,25

69 737,25

68 221,22

68 979,23

25  %

09.8827

Združeno kraljestvo

32 273,02

32 273,02

31 571,43

31 922,23

33 241,21

33 241,21

32 518,58

32 879,90

34 238,45

34 238,45

33 494,13

33 866,29

25  %

09.8981

Tajvan

21 067,46

21 067,46

20 609,47

20 838,47

21 699,48

21 699,48

21 227,76

21 463,62

22 350,47

22 350,47

21 864,59

22 107,53

25  %

09.8828

Turčija

14 544,98

14 544,98

14 228,79

14 386,89

14 981,33

14 981,33

14 655,65

14 818,49

15 430,77

15 430,77

15 095,32

15 263,05

25  %

09.8829

Druge države

39 845,48

39 845,48

38 979,27

39 412,38

41 040,85

41 040,85

40 148,65

40 594,75

42 272,07

42 272,07

41 353,11

41 812,59

25  %

 (7)

6

Izdelki iz bele pločevine

7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20

Kitajska

102 651,92

102 651,92

100 420,36

101 536,14

105 731,48

105 731,48

103 432,97

104 582,22

108 903,42

108 903,42

106 535,96

107 719,69

25  %

09.8831

Združeno kraljestvo

37 442,67

37 442,67

36 628,69

37 035,68

38 565,95

38 565,95

37 727,56

38 146,75

39 722,92

39 722,92

38 859,38

39 291,15

25  %

09.8982

Srbija

20 605,18

20 605,18

20 157,24

20 381,21

21 223,33

21 223,33

20 761,95

20 992,64

21 860,03

21 860,03

21 384,81

21 622,42

25  %

09.8832

Republika Koreja

14 904,85

14 904,85

14 580,83

14 742,84

15 352,00

15 352,00

15 018,26

15 185,13

15 812,56

15 812,56

15 468,81

15 640,68

25  %

09.8833

Tajvan

12 392,30

12 392,30

12 122,90

12 257,60

12 764,07

12 764,07

12 486,59

12 625,33

13 146,99

13 146,99

12 861,18

13 004,09

25  %

09.8834

Druge države

34 348,50

34 348,50

33 601,80

33 975,15

35 378,96

35 378,96

34 609,85

34 994,40

36 440,33

36 440,33

35 648,15

36 044,24

25  %

 (8)

7

Nelegirane in druge legirane plošče kvarto

7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60 ,

Ukrajina

220 959,54

220 959,54

216 156,07

218 557,80

227 588,32

227 588,32

222 640,75

225 114,54

234 415,97

234 415,97

229 319,97

231 867,97

25  %

09.8836

Republika Koreja

90 484,11

90 484,11

88 517,06

89 500,58

93 198,63

93 198,63

91 172,57

92 185,60

95 994,59

95 994,59

93 907,75

94 951,17

25  %

09.8837

Ruska federacija

76 413,23

76 413,23

74 752,08

75 582,66

78 705,63

78 705,63

76 994,64

77 850,14

81 066,80

81 066,80

79 304,48

80 185,64

25  %

09.8838

Indija

50 218,77

50 218,77

49 127,06

49 672,91

51 725,33

51 725,33

50 600,87

51 163,10

53 277,09

53 277,09

52 118,89

52 697,99

25  %

09.8839

Združeno kraljestvo

50 201,69

50 201,69

49 110,35

49 656,02

51 707,74

51 707,74

50 583,66

51 145,70

53 258,97

53 258,97

52 101,17

52 680,07

25  %

09.8983

Druge države

304 534,67

304 534,67

297 914,36

301 224,52

313 670,71

313 670,71

306 851,79

310 261,25

323 080,84

323 080,84

316 057,34

319 569,09

25  %

 (9)

8

Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi

7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00

Druge države

95 423,22

95 423,22

93 348,80

94 386,01

98 285,92

98 285,92

96 149,27

97 217,59

101 234,50

101 234,50

99 033,75

100 134,12

25  %

 (10)

9

Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi

7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80

Republika Koreja

45 936,49

45 936,49

44 937,87

45 437,18

47 314,59

47 314,59

46 286,01

46 800,30

48 734,02

48 734,02

47 674,59

48 204,31

25  %

09.8846

Tajvan

42 598,45

42 598,45

41 672,39

42 135,42

43 876,40

43 876,40

42 922,57

43 399,48

45 192,69

45 192,69

44 210,24

44 701,47

25  %

09.8847

Indija

28 471,37

28 471,37

27 852,43

28 161,90

29 325,51

29 325,51

28 688,00

29 006,76

30 205,28

30 205,28

29 548,64

29 876,96

25  %

09.8848

Združene države

23 164,35

23 164,35

22 660,78

22 912,56

23 859,28

23 859,28

23 340,60

23 599,94

24 575,06

24 575,06

24 040,82

24 307,94

25  %

09.8849

Turčija

19 275,63

19 275,63

18 856,60

19 066,12

19 853,90

19 853,90

19 422,30

19 638,10

20 449,52

20 449,52

20 004,97

20 227,24

25  %

09.8850

Malezija

12 211,97

12 211,97

11 946,49

12 079,23

12 578,33

12 578,33

12 304,89

12 441,61

12 955,68

12 955,68

12 674,04

12 814,86

25  %

09.8851

Druge države

48 986,92

48 986,92

47 921,98

48 454,45

50 456,53

50 456,53

49 359,64

49 908,08

51 970,22

51 970,22

50 840,43

51 405,33

25  %

 (11)

10

Nerjavne vroče valjane plošče kvarto

7219 21 10 , 7219 21 90

Kitajska

4 549,32

4 549,32

4 450,42

4 499,87

4 685,80

4 685,80

4 583,94

4 634,87

4 826,38

4 826,38

4 721,46

4 773,92

25  %

09.8856

Indija

1 929,86

1 929,86

1 887,91

1 908,88

1 987,76

1 987,76

1 944,54

1 966,15

2 047,39

2 047,39

2 002,88

2 025,13

25  %

09.8857

Združeno kraljestvo

796,12

796,12

778,81

787,46

820,00

820,00

802,17

811,09

844,60

844,60

826,24

835,42

25  %

09.8984

Tajvan

735,01

735,01

719,03

727,02

757,06

757,06

740,60

748,83

779,77

779,77

762,82

771,29

25  %

09.8858

Druge države

964,37

964,37

943,41

953,89

993,30

993,30

971,71

982,51

1 023,10

1 023,10

1 000,86

1 011,98

25  %

 (12)

12

Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili

7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00

Kitajska

109 081,26

109 081,26

106 709,93

107 895,60

112 353,70

112 353,70

109 911,23

111 132,46

115 724,31

115 724,31

113 208,57

114 466,44

25  %

09.8861

Združeno kraljestvo

91 256,44

91 256,44

89 272,60

90 264,52

93 994,13

93 994,13

91 950,78

92 972,46

96 813,96

96 813,96

94 709,31

95 761,63

25  %

09.8985

Turčija

65 582,60

65 582,60

64 156,89

64 869,74

67 550,08

67 550,08

66 081,60

66 815,84

69 576,58

69 576,58

68 064,04

68 820,31

25  %

09.8862

Ruska federacija

60 883,89

60 883,89

59 560,32

60 222,10

62 710,40

62 710,40

61 347,13

62 028,77

64 591,71

64 591,71

63 187,55

63 889,63

25  %

09.8863

Švica

48 810,77

48 810,77

47 749,66

48 280,22

50 275,09

50 275,09

49 182,15

49 728,62

51 783,34

51 783,34

50 657,62

51 220,48

25  %

09.8864

Belorusija

39 066,48

39 066,48

38 217,21

38 641,84

40 238,47

40 238,47

39 363,72

39 801,10

41 445,62

41 445,62

40 544,63

40 995,13

25  %

09.8865

Druge države

49 635,42

49 635,42

48 556,39

49 095,90

51 124,48

51 124,48

50 013,08

50 568,78

52 658,21

52 658,21

51 513,47

52 085,84

25  %

 (13)

13

Armaturne palice

7214 20 00 , 7214 99 10

Turčija

61 938,03

61 938,03

60 591,55

61 264,79

63 796,17

63 796,17

62 409,30

63 102,74

65 710,06

65 710,06

64 281,58

64 995,82

25  %

09.8866

Ruska federacija

59 963,19

59 963,19

58 659,65

59 311,42

61 762,09

61 762,09

60 419,44

61 090,76

63 614,95

63 614,95

62 232,02

62 923,49

25  %

09.8867

Ukrajina

30 321,98

30 321,98

29 662,81

29 992,40

31 231,64

31 231,64

30 552,69

30 892,17

32 168,59

32 168,59

31 469,27

31 818,93

25  %

09.8868

Bosna in Hercegovina

26 553,72

26 553,72

25 976,46

26 265,09

27 350,33

27 350,33

26 755,76

27 053,04

28 170,84

28 170,84

27 558,43

27 864,63

25  %

09.8869

Republika Moldavija

19 083,72

19 083,72

18 668,86

18 876,29

19 656,23

19 656,23

19 228,92

19 442,58

20 245,92

20 245,92

19 805,79

20 025,86

25  %

09.8870

Druge države

115 435,69

115 435,69

112 926,22

114 180,96

118 898,77

118 898,77

116 314,01

117 606,39

122 465,73

122 465,73

119 803,43

121 134,58

25  %

 (14)

14

Nerjavne palice in lahki profili

7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90

Indija

29 368,19

29 368,19

28 729,75

29 048,97

30 249,23

30 249,23

29 591,64

29 920,44

31 156,71

31 156,71

30 479,39

30 818,05

25  %

09.8871

Združeno kraljestvo

4 291,80

4 291,80

4 198,50

4 245,15

4 420,56

4 420,56

4 324,46

4 372,51

4 553,17

4 553,17

4 454,19

4 503,68

25  %

09.8986

Švica

4 224,49

4 224,49

4 132,65

4 178,57

4 351,22

4 351,22

4 256,63

4 303,92

4 481,76

4 481,76

4 384,33

4 433,04

25  %

09.8872

Ukrajina

3 262,79

3 262,79

3 191,86

3 227,33

3 360,68

3 360,68

3 287,62

3 324,15

3 461,50

3 461,50

3 386,25

3 423,87

25  %

09.8873

Druge države

4 760,96

4 760,96

4 657,46

4 709,21

4 903,79

4 903,79

4 797,18

4 850,48

5 050,90

5 050,90

4 941,10

4 996,00

25  %

 (15)

15

Nerjavne žice

7221 00 10 , 7221 00 90

Indija

6 830,52

6 830,52

6 682,03

6 756,28

7 035,44

7 035,44

6 882,49

6 958,96

7 246,50

7 246,50

7 088,97

7 167,73

25  %

09.8876

Tajvan

4 404,05

4 404,05

4 308,31

4 356,18

4 536,17

4 536,17

4 437,56

4 486,86

4 672,26

4 672,26

4 570,68

4 621,47

25  %

09.8877

Združeno kraljestvo

3 538,16

3 538,16

3 461,24

3 499,70

3 644,30

3 644,30

3 565,08

3 604,69

3 753,63

3 753,63

3 672,03

3 712,83

25  %

09.8987

Republika Koreja

2 198,79

2 198,79

2 150,99

2 174,89

2 264,75

2 264,75

2 215,52

2 240,13

2 332,69

2 332,69

2 281,98

2 307,34

25  %

09.8878

Kitajska

1 489,17

1 489,17

1 456,80

1 472,98

1 533,84

1 533,84

1 500,50

1 517,17

1 579,86

1 579,86

1 545,52

1 562,69

25  %

09.8879

Japonska

1 477,87

1 477,87

1 445,74

1 461,81

1 522,21

1 522,21

1 489,12

1 505,66

1 567,87

1 567,87

1 533,79

1 550,83

25  %

09.8880

Druge države

735,02

735,02

719,04

727,03

757,07

757,07

740,61

748,84

779,78

779,78

762,83

771,30

25  %

 (16)

16

Nelegirane in druge legirane žice

7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95

Združeno kraljestvo

140 152,62

140 152,62

137 105,82

138 629,22

144 357,20

144 357,20

141 219,00

142 788,10

148 687,91

148 687,91

145 455,57

147 071,74

25  %

09.8988

Ukrajina

98 057,92

98 057,92

95 926,23

96 992,08

100 999,66

100 999,66

98 804,02

99 901,84

104 029,65

104 029,65

101 768,14

102 898,90

25  %

09.8881

Švica

95 792,44

95 792,44

93 710,00

94 751,22

98 666,21

98 666,21

96 521,30

97 593,76

101 626,20

101 626,20

99 416,94

100 521,57

25  %

09.8882

Ruska federacija

82 910,07

82 910,07

81 107,67

82 008,87

85 397,37

85 397,37

83 540,90

84 469,14

87 959,29

87 959,29

86 047,13

87 003,21

25  %

09.8883

Turčija

80 401,71

80 401,71

78 653,85

79 527,78

82 813,77

82 813,77

81 013,47

81 913,62

85 298,18

85 298,18

83 443,87

84 371,02

25  %

09.8884

Belorusija

65 740,76

65 740,76

64 311,61

65 026,19

67 712,98

67 712,98

66 240,96

66 976,97

69 744,37

69 744,37

68 228,19

68 986,28

25  %

09.8885

Republika Moldavija

49 274,74

49 274,74

48 203,55

48 739,14

50 752,98

50 752,98

49 649,65

50 201,32

52 275,57

52 275,57

51 139,14

51 707,36

25  %

09.8886

Druge države

82 000,79

82 000,79

80 218,16

81 109,48

84 460,81

84 460,81

82 624,71

83 542,76

86 994,64

86 994,64

85 103,45

86 049,04

25  %

 (17)

17

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90

Ukrajina

28 955,05

28 955,05

28 325,59

28 640,32

29 823,70

29 823,70

29 175,36

29 499,53

30 718,41

30 718,41

30 050,62

30 384,52

25  %

09.8891

Združeno kraljestvo

25 154,41

25 154,41

24 607,58

24 880,99

25 909,04

25 909,04

25 345,80

25 627,42

26 686,32

26 686,32

26 106,18

26 396,25

25  %

09.8989

Turčija

20 934,69

20 934,69

20 479,59

20 707,14

21 562,73

21 562,73

21 093,97

21 328,35

22 209,61

22 209,61

21 726,79

21 968,20

25  %

09.8892

Republika Koreja

4 878,93

4 878,93

4 772,87

4 825,90

5 025,30

5 025,30

4 916,05

4 970,68

5 176,06

5 176,06

5 063,54

5 119,80

25  %

09.8893

Druge države

11 481,79

11 481,79

11 232,18

11 356,98

11 826,24

11 826,24

11 569,15

11 697,69

12 181,03

12 181,03

11 916,22

12 048,62

25  %

 (18)

18

Piloti

7301 10 00

Kitajska

6 477,35

6 477,35

6 336,54

6 406,94

6 671,67

6 671,67

6 526,64

6 599,15

6 871,82

6 871,82

6 722,43

6 797,13

25  %

09.8901

Združeni arabski emirati

3 205,68

3 205,68

3 135,99

3 170,83

3 301,85

3 301,85

3 230,07

3 265,96

3 400,90

3 400,90

3 326,97

3 363,94

25  %

09.8902

Združeno kraljestvo

831,30

831,30

813,23

822,27

856,24

856,24

837,63

846,93

881,93

881,93

862,75

872,34

25  %

09.8990

Druge države

235,91

235,91

230,78

233,34

242,99

242,99

237,70

240,34

250,28

250,28

244,83

247,56

25  %

 (19)

19

Železniški material

7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00

Združeno kraljestvo

3 989,09

3 989,09

3 902,37

3 945,73

4 108,76

4 108,76

4 019,44

4 064,10

4 232,02

4 232,02

4 140,02

4 186,02

25  %

09.8991

Ruska federacija

1 448,72

1 448,72

1 417,23

1 432,97

1 492,18

1 492,18

1 459,74

1 475,96

1 536,95

1 536,95

1 503,54

1 520,24

25  %

09.8906

Turčija

1 176,71

1 176,71

1 151,13

1 163,92

1 212,01

1 212,01

1 185,66

1 198,84

1 248,37

1 248,37

1 221,23

1 234,80

25  %

09.8908

Kitajska

1 042,28

1 042,28

1 019,62

1 030,95

1 073,55

1 073,55

1 050,21

1 061,88

1 105,76

1 105,76

1 081,72

1 093,74

25  %

09.8907

Druge države

1 078,85

1 078,85

1 055,39

1 067,12

1 111,21

1 111,21

1 087,05

1 099,13

1 144,55

1 144,55

1 119,67

1 132,11

25  %

 (20)

20

Cevi za plinovode

7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77

Turčija

45 748,21

45 748,21

44 753,69

45 250,95

47 120,66

47 120,66

46 096,30

46 608,48

48 534,28

48 534,28

47 479,19

48 006,73

25  %

09.8911

Indija

17 605,35

17 605,35

17 222,62

17 413,99

18 133,51

18 133,51

17 739,30

17 936,41

18 677,52

18 677,52

18 271,48

18 474,50

25  %

09.8912

Severna Makedonija

6 502,44

6 502,44

6 361,09

6 431,76

6 697,52

6 697,52

6 551,92

6 624,72

6 898,44

6 898,44

6 748,48

6 823,46

25  %

09.8913

Združeno kraljestvo

6 185,53

6 185,53

6 051,06

6 118,30

6 371,10

6 371,10

6 232,59

6 301,85

6 562,23

6 562,23

6 419,57

6 490,90

25  %

09.8992

Druge države

13 303,52

13 303,52

13 014,32

13 158,92

13 702,63

13 702,63

13 404,75

13 553,69

14 113,71

14 113,71

13 806,89

13 960,30

25  %

 (21)

21

Votli profili

7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99

Turčija

70 099,15

70 099,15

68 575,25

69 337,20

72 202,12

72 202,12

70 632,51

71 417,31

74 368,18

74 368,18

72 751,48

73 559,83

25  %

09.8916

Združeno kraljestvo

42 117,25

42 117,25

41 201,66

41 659,45

43 380,77

43 380,77

42 437,71

42 909,24

44 682,19

44 682,19

43 710,84

44 196,51

25  %

09.8993

Ruska federacija

23 863,04

23 863,04

23 344,27

23 603,65

24 578,93

24 578,93

24 044,60

24 311,76

25 316,29

25 316,29

24 765,94

25 041,12

25  %

09.8917

Severna Makedonija

22 765,25

22 765,25

22 270,35

22 517,80

23 448,21

23 448,21

22 938,46

23 193,33

24 151,65

24 151,65

23 626,62

23 889,13

25  %

09.8918

Ukrajina

17 030,03

17 030,03

16 659,81

16 844,92

17 540,93

17 540,93

17 159,60

17 350,27

18 067,16

18 067,16

17 674,39

17 870,77

25  %

09.8919

Švica

14 319,90

14 319,90

14 008,60

14 164,25

14 749,50

14 749,50

14 428,86

14 589,18

15 191,98

15 191,98

14 861,72

15 026,85

25  %

09.8920

Belorusija

14 100,50

14 100,50

13 793,96

13 947,23

14 523,51

14 523,51

14 207,78

14 365,65

14 959,22

14 959,22

14 634,02

14 796,62

25  %

09.8921

Druge države

16 035,94

16 035,94

15 687,33

15 861,63

16 517,02

16 517,02

16 157,95

16 337,48

17 012,53

17 012,53

16 642,69

16 827,61

25  %

 (22)

22

Nerjavne brezšivne cevi

7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99

Indija

5 442,11

5 442,11

5 323,80

5 382,95

5 605,37

5 605,37

5 483,51

5 544,44

5 773,53

5 773,53

5 648,02

5 710,78

25  %

09.8926

Ukrajina

3 407,64

3 407,64

3 333,57

3 370,60

3 509,87

3 509,87

3 433,57

3 471,72

3 615,17

3 615,17

3 536,58

3 575,87

25  %

09.8927

Združeno kraljestvo

1 729,72

1 729,72

1 692,11

1 710,91

1 781,61

1 781,61

1 742,88

1 762,24

1 835,05

1 835,05

1 795,16

1 815,11

25  %

09.8994

Republika Koreja

1 071,22

1 071,22

1 047,93

1 059,58

1 103,36

1 103,36

1 079,37

1 091,36

1 136,46

1 136,46

1 111,75

1 124,10

25  %

09.8928

Japonska

996,18

996,18

974,53

985,35

1 026,07

1 026,07

1 003,76

1 014,92

1 056,85

1 056,85

1 033,88

1 045,36

25  %

09.8929

Kitajska

854,71

854,71

836,13

845,42

880,35

880,35

861,21

870,78

906,76

906,76

887,05

896,90

25  %

09.8931

Druge države

2 485,71

2 485,71

2 431,67

2 458,69

2 560,28

2 560,28

2 504,62

2 532,45

2 637,09

2 637,09

2 579,76

2 608,42

25  %

 (23)

24

Druge brezšivne cevi

7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00

Kitajska

31 746,88

31 746,88

31 056,73

31 401,81

32 699,29

32 699,29

31 988,44

32 343,86

33 680,27

33 680,27

32 948,09

33 314,18

25  %

09.8936

Ukrajina

24 786,28

24 786,28

24 247,45

24 516,87

25 529,87

25 529,87

24 974,87

25 252,37

26 295,77

26 295,77

25 724,12

26 009,94

25  %

09.8937

Belorusija

13 261,51

13 261,51

12 973,22

13 117,37

13 659,36

13 659,36

13 362,42

13 510,89

14 069,14

14 069,14

13 763,29

13 916,21

25  %

09.8938

Združeno kraljestvo

10 062,86

10 062,86

9 844,10

9 953,48

10 364,75

10 364,75

10 139,43

10 252,09

10 675,69

10 675,69

10 443,61

10 559,65

25  %

09.8995

Združene države

7 069,32

7 069,32

6 915,64

6 992,48

7 281,40

7 281,40

7 123,11

7 202,25

7 499,84

7 499,84

7 336,80

7 418,32

25  %

09.8940

Druge države

37 336,95

37 336,95

36 525,28

36 931,12

38 457,06

38 457,06

37 621,04

38 039,05

39 610,77

39 610,77

38 749,67

39 180,22

25  %

 (24)

25.A

Velike varjene cevi

7305 11 00 , 7305 12 00

Druge države

111 953,87

111 953,87

109 520,09

110 736,98

115 312,49

115 312,49

112 805,69

114 059,09

118 771,86

118 771,86

116 189,86

117 480,86

25  %

 (25)

25.B

Velike varjene cevi

7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00

Turčija

9 842,08

9 842,08

9 628,12

9 735,10

10 137,34

10 137,34

9 916,96

10 027,15

10 441,46

10 441,46

10 214,47

10 327,97

25  %

09.8971

Kitajska

6 657,70

6 657,70

6 512,97

6 585,34

6 857,44

6 857,44

6 708,36

6 782,90

7 063,16

7 063,16

6 909,61

6 986,39

25  %

09.8972

Ruska federacija

6 610,11

6 610,11

6 466,41

6 538,26

6 808,42

6 808,42

6 660,41

6 734,41

7 012,67

7 012,67

6 860,22

6 936,44

25  %

09.8973

Združeno kraljestvo

4 473,70

4 473,70

4 376,44

4 425,07

4 607,91

4 607,91

4 507,74

4 557,82

4 746,15

4 746,15

4 642,97

4 694,56

25  %

09.8996

Republika Koreja

2 620,00

2 620,00

2 563,05

2 591,52

2 698,60

2 698,60

2 639,94

2 669,27

2 779,56

2 779,56

2 719,14

2 749,35

25  %

09.8974

Druge države

6 076,79

6 076,79

5 944,69

6 010,74

6 259,10

6 259,10

6 123,03

6 191,06

6 446,87

6 446,87

6 306,72

6 376,79

25  %

 (26)

26

Druge varjene cevi

7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00

Švica

42 818,92

42 818,92

41 888,08

42 353,50

44 103,49

44 103,49

43 144,72

43 624,10

45 426,59

45 426,59

44 439,06

44 932,83

25  %

09.8946

Turčija

32 772,41

32 772,41

32 059,97

32 416,19

33 755,58

33 755,58

33 021,77

33 388,67

34 768,25

34 768,25

34 012,42

34 390,33

25  %

09.8947

Združeno kraljestvo

10 166,27

10 166,27

9 945,26

10 055,77

10 471,26

10 471,26

10 243,62

10 357,44

10 785,40

10 785,40

10 550,93

10 668,16

25  %

09.8997

Tajvan

7 907,35

7 907,35

7 735,45

7 821,40

8 144,57

8 144,57

7 967,51

8 056,04

8 388,91

8 388,91

8 206,54

8 297,72

25  %

09.8950

Kitajska

6 886,62

6 886,62

6 736,92

6 811,77

7 093,22

7 093,22

6 939,02

7 016,12

7 306,02

7 306,02

7 147,19

7 226,61

25  %

09.8949

Ruska federacija

6 741,47

6 741,47

6 594,91

6 668,19

6 943,71

6 943,71

6 792,76

6 868,23

7 152,02

7 152,02

6 996,54

7 074,28

25  %

09.8952

Druge države

21 951,80

21 951,80

21 474,59

21 713,19

22 610,35

22 610,35

22 118,82

22 364,59

23 288,66

23 288,66

22 782,39

23 035,53

25  %

 (27)

27

Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel

7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80

Ruska federacija

78 539,32

78 539,32

76 831,94

77 685,63

80 895,49

80 895,49

79 136,90

80 016,20

83 322,36

83 322,36

81 511,00

82 416,68

25  %

09.8956

Švica

18 320,25

18 320,25

17 921,98

18 121,12

18 869,86

18 869,86

18 459,64

18 664,75

19 435,95

19 435,95

19 013,43

19 224,69

25  %

09.8957

Združeno kraljestvo

13 700,68

13 700,68

13 402,84

13 551,76

14 111,70

14 111,70

13 804,92

13 958,31

14 535,05

14 535,05

14 219,07

14 377,06

25  %

09.8998

Kitajska

13 225,35

13 225,35

12 937,85

13 081,60

13 622,11

13 622,11

13 325,98

13 474,05

14 030,78

14 030,78

13 725,76

13 878,27

25  %

09.8958

Ukrajina

10 774,36

10 774,36

10 540,13

10 657,24

11 097,59

11 097,59

10 856,34

10 976,96

11 430,52

11 430,52

11 182,03

11 306,27

25  %

09.8959

Druge države

10 215,52

10 215,52

9 993,44

10 104,48

10 521,99

10 521,99

10 293,25

10 407,62

10 837,65

10 837,65

10 602,04

10 719,84

25  %

 (28)

28

Nelegirana žica

7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90

Belorusija

59 572,65

59 572,65

58 277,59

58 925,12

61 359,83

61 359,83

60 025,92

60 692,88

63 200,62

63 200,62

61 826,70

62 513,66

25  %

09.8961

Kitajska

41 943,92

41 943,92

41 032,10

41 488,01

43 202,24

43 202,24

42 263,06

42 732,65

44 498,31

44 498,31

43 530,95

44 014,63

25  %

09.8962

Ruska federacija

28 067,23

28 067,23

27 457,07

27 762,15

28 909,25

28 909,25

28 280,78

28 595,01

29 776,52

29 776,52

29 129,21

29 452,86

25  %

09.8963

Turčija

22 626,68

22 626,68

22 134,80

22 380,74

23 305,48

23 305,48

22 798,84

23 052,16

24 004,65

24 004,65

23 482,81

23 743,73

25  %

09.8964

Ukrajina

18 051,77

18 051,77

17 659,34

17 855,55

18 593,32

18 593,32

18 189,12

18 391,22

19 151,12

19 151,12

18 734,79

18 942,95

25  %

09.8965

Druge države

31 324,59

31 324,59

30 643,62

30 984,10

32 264,32

32 264,32

31 562,93

31 913,62

33 232,25

33 232,25

32 509,81

32 871,03

25  %

 (29)

IV.2 – Količine globalnih tarifnih kvot na četrtletje

Številka izdelka

Dodelitev po državah (če je ustrezno)

Leto 1

Leto 2

Leto 3

Od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021

Od 1. 10. 2021 do 31. 12. 2021

Od 1. 1. 2022 do 31. 3. 2022

Od 1. 4. 2022 do 30. 6. 2022

Od 1. 7. 2022 do 30. 9. 2022

Od 1. 10. 2022 do 31. 12. 2022

Od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2023

Od 1. 4. 2023 do 30. 6. 2023

Od 1. 7. 2023 do 30. 9. 2023

Od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2023

Od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024

Od 1. 4. 2024 do 30. 6. 2024

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

1

Druge države

1 020 975,90

1 020 975,90

998 780,77

1 009 878,34

1 051 605,18

1 051 605,18

1 028 744,20

1 040 174,69

1 083 153,33

1 083 153,33

1 059 606,52

1 071 379,93

2

Druge države

265 739,79

265 739,79

259 962,84

262 851,32

273 711,99

273 711,99

267 761,73

270 736,86

281 923,35

281 923,35

275 794,58

278 858,96

3A

Druge države

757,52

757,52

741,05

749,28

780,24

780,24

763,28

771,76

803,65

803,65

786,18

794,91

3B

Druge države

6 343,40

6 343,40

6 205,50

6 274,45

6 533,71

6 533,71

6 391,67

6 462,69

6 729,72

6 729,72

6 583,42

6 656,57

4 A

Druge države

515 437,29

515 437,29

504 232,13

509 834,71

530 900,41

530 900,41

519 359,09

525 129,75

546 827,42

546 827,42

534 939,87

540 883,64

4 B

Druge države

23 414,67

23 414,67

22 905,65

23 160,16

24 117,11

24 117,11

23 592,82

23 854,97

24 840,62

24 840,62

24 300,61

24 570,61

5

Druge države

39 845,48

39 845,48

38 979,27

39 412,38

41 040,85

41 040,85

40 148,65

40 594,75

42 272,07

42 272,07

41 353,11

41 812,59

6

Druge države

34 348,50

34 348,50

33 601,80

33 975,15

35 378,96

35 378,96

34 609,85

34 994,40

36 440,33

36 440,33

35 648,15

36 044,24

7

Druge države

304 534,67

304 534,67

297 914,36

301 224,52

313 670,71

313 670,71

306 851,79

310 261,25

323 080,84

323 080,84

316 057,34

319 569,09

8

Druge države

95 423,22

95 423,22

93 348,80

94 386,01

98 285,92

98 285,92

96 149,27

97 217,59

101 234,50

101 234,50

99 033,75

100 134,12

9

Druge države

48 986,92

48 986,92

47 921,98

48 454,45

50 456,53

50 456,53

49 359,64

49 908,08

51 970,22

51 970,22

50 840,43

51 405,33

10

Druge države

964,37

964,37

943,41

953,89

993,30

993,30

971,71

982,51

1 023,10

1 023,10

1 000,86

1 011,98

12

Druge države

49 635,42

49 635,42

48 556,39

49 095,90

51 124,48

51 124,48

50 013,08

50 568,78

52 658,21

52 658,21

51 513,47

52 085,84

13

Druge države

115 435,69

115 435,69

112 926,22

114 180,96

118 898,77

118 898,77

116 314,01

117 606,39

122 465,73

122 465,73

119 803,43

121 134,58

14

Druge države

4 760,96

4 760,96

4 657,46

4 709,21

4 903,79

4 903,79

4 797,18

4 850,48

5 050,90

5 050,90

4 941,10

4 996,00

15

Druge države

735,02

735,02

719,04

727,03

757,07

757,07

740,61

748,84

779,78

779,78

762,83

771,30

16

Druge države

82 000,79

82 000,79

80 218,16

81 109,48

84 460,81

84 460,81

82 624,71

83 542,76

86 994,64

86 994,64

85 103,45

86 049,04

17

Druge države

11 481,79

11 481,79

11 232,18

11 356,98

11 826,24

11 826,24

11 569,15

11 697,69

12 181,03

12 181,03

11 916,22

12 048,62

18

Druge države

235,91

235,91

230,78

233,34

242,99

242,99

237,70

240,34

250,28

250,28

244,83

247,56

19

Druge države

1 078,85

1 078,85

1 055,39

1 067,12

1 111,21

1 111,21

1 087,05

1 099,13

1 144,55

1 144,55

1 119,67

1 132,11

20

Druge države

13 303,52

13 303,52

13 014,32

13 158,92

13 702,63

13 702,63

13 404,75

13 553,69

14 113,71

14 113,71

13 806,89

13 960,30

21

Druge države

16 035,94

16 035,94

15 687,33

15 861,63

16 517,02

16 517,02

16 157,95

16 337,48

17 012,53

17 012,53

16 642,69

16 827,61

22

Druge države

2 485,71

2 485,71

2 431,67

2 458,69

2 560,28

2 560,28

2 504,62

2 532,45

2 637,09

2 637,09

2 579,76

2 608,42

24

Druge države

37 336,95

37 336,95

36 525,28

36 931,12

38 457,06

38 457,06

37 621,04

38 039,05

39 610,77

39 610,77

38 749,67

39 180,22

25 A

Druge države

111 953,87

111 953,87

109 520,09

110 736,98

115 312,49

115 312,49

112 805,69

114 059,09

118 771,86

118 771,86

116 189,86

117 480,86

25 B

Druge države

6 076,79

6 076,79

5 944,69

6 010,74

6 259,10

6 259,10

6 123,03

6 191,06

6 446,87

6 446,87

6 306,72

6 376,79

26

Druge države

21 951,80

21 951,80

21 474,59

21 713,19

22 610,35

22 610,35

22 118,82

22 364,59

23 288,66

23 288,66

22 782,39

23 035,53

27

Druge države

10 215,52

10 215,52

9 993,44

10 104,48

10 521,99

10 521,99

10 293,25

10 407,62

10 837,65

10 837,65

10 602,04

10 719,84

28

Druge države

31 324,59

31 324,59

30 643,62

30 984,10

32 264,32

32 264,32

31 562,93

31 913,62

33 232,25

33 232,25

32 509,81

32 871,03

IV.3 – Največja količina preostale kvote, dostopna v zadnjih četrtletjih za države s kvoto za posamezno državo

Kategorija izdelka

Nova dodeljena kvota v tonah

Od 1. 4. 2022 do 30. 6. 2022

Od 1. 4. 2023 do 30. 6. 2023

Od 1. 4. 2024 do 30. 6. 2024

1

Posebna ureditev

Posebna ureditev

Posebna ureditev

2

262 851,31

270 736,85

278 858,96

3.A

749,28

771,76

794,92

3.B

6 274,45

6 462,68

6 656,57

4.A

434 850,45

447 895,96

461 332,84

4.B

Posebna ureditev

Posebna ureditev

Posebna ureditev

5

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

6

33 975,15

34 994,40

36 044,23

7

301 224,52

310 261,26

319 569,09

8

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

9

48 454,45

49 908,09

51 405,33

10

286,16

294,75

303,59

12

29 457,54

30 341,26

31 251,50

13

29 687,05

30 577,66

31 494,99

14

2 590,07

2 667,77

2 747,80

15

538,00

554,14

570,76

16

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

17

11 356,99

11 697,70

12 048,63

18

233,35

240,35

247,56

19

1 067,12

1 099,13

1 132,11

20

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

21

3 330,95

3 430,88

3 533,80

22

1 991,54

2 051,28

2 112,82

24

36 931,11

38 039,05

39 180,22

25.A

Ni relevantno

Ni relevantno

Ni relevantno

25.B

6 010,74

6 191,06

6 376,79

26

21 713,19

22 364,59

23 035,53

27

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

28

21 998,71

22 658,67

23 338,43


(1)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8601

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8602

Od 1. 4. do 30. 6.: Za Rusijo*: 09.8571, za Turčijo*: 09.8572, za Indijo*: 09.8573, za (Republiko) Korejo*: 09.8574, za Srbijo*: 09.8575, in za Združeno kraljestvo*: 09.8599 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(2)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8603

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8604

Od 1. 4. do 30. 6.: za Indijo*, (Republiko) Korejo*, Ukrajino*, Brazilijo*, Srbijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8567 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(3)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8605

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8606

Od 1. 4. do 30. 6.: za (Republiko) Korejo*, Rusijo*, (Islamsko republiko) Iran* in Združeno kraljestvo*: 09.8568 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(4)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8607

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8608

Od 1. 4. do 30. 6.: za Rusijo*, (Republiko) Korejo*, Kitajsko* in Tajvan*: 09.8569 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(5)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8609

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8610

Od 1. 4. do 30. 6.: za Indijo*, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo*: 09.8570 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(6)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8611

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8612

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*: 09.8581, za (Republiko) Korejo*: 09.8582, za Indijo*: 09.8583, za Združeno kraljestvo*: 09.8584 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(7)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8613

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8614

(8)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8615

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8616

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*, (Republiko) Korejo*, Tajvan*, Srbijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8576 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(9)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8617

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8618

Od 1. 4. do 30. 6.: za Ukrajino*, (Republiko) Korejo*, Rusijo*, Indijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8577 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(10)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8619

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8620

(11)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8621

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8622

Od 1. 4. do 30. 6.: za (Republiko) Korejo*, Tajvan*, Indijo*, Združene države Amerike*, Turčijo* in Malezijo*: 09.8578 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(12)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8623

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8624

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*, Indijo*, Tajvan* in Združeno kraljestvo*: 09.8591 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(13)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8625

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8626

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*, Turčijo*, Rusijo*, Švico*, Belorusijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8592 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(14)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8627

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8628

Od 1. 4. do 30. 6.: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Bosno in Hercegovino* ter Moldavijo*: 09.8593 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(15)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8629

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8630

Od 1. 4. do 30. 6.: za Indijo*, Švico*, Ukrajino* in Združeno kraljestvo*: 09.8594 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(16)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8631

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8632

Od 1. 4. do 30. 6.: za Indijo*, Tajvan*, (Republiko) Korejo*, Kitajsko*, Japonsko* in Združeno kraljestvo*: 09.8595 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(17)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8633

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8634

(18)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8635

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8636

Od 1. 4. do 30. 6.: za Turčijo*, Ukrajino*, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo*: 09.8579 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(19)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8637

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8638

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*, Združene arabske emirate* in Združeno kraljestvo*: 09.8580 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(20)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8639

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8640

Od 1. 4. do 30. 6.: za Rusijo*, Kitajsko*, Turčijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8585 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(21)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8641

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8642

(22)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8643

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8644

Od 1. 4. do 30. 6.: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Severno Makedonijo*, Švico*, Belorusijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8596 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(23)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8645

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8646

Od 1. 4. do 30. 6.: za Indijo*, Ukrajino*, (Republiko) Korejo*, Japonsko*, Kitajsko* in Združeno kraljestvo*: 09.8597 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(24)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8647

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8648

Od 1. 4. do 30. 6.: za Kitajsko*, Ukrajino*, Belorusijo*, Združene države Amerike* in Združeno kraljestvo*: 09.8586 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(25)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8657

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8658

(26)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8659

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8660

Od 1. 4. do 30. 6.: za Turčijo*, Kitajsko*, Rusijo*, (Republiko) Korejo* in Združeno kraljestvo*: 09.8587 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(27)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8651

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8652

Od 1. 4. do 30. 6.: za Švico*, Turčijo*, Tajvan*, Kitajsko*, Rusijo* in Združeno kraljestvo*: 09.8588 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(28)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8653

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8654

(29)  Od 1. 7. do 31. 3.: 09.8655

Od 1. 4. do 30. 6.: 09.8656

Od 1. 4. do 30. 6.: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Kitajsko* in Belorusijo*: 09.8598 *V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).


Na vrh