(1)

Čeprav nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti držav članic, sta za njeno varstvo potrebna sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije. Cilj Unije, ki je zagotoviti visoko raven varnosti na območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba med drugim doseči z ukrepi za preprečevanje kriminala in boj proti njemu ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona in drugimi nacionalnimi organi držav članic, vključno z usklajevanjem in sodelovanjem z zadevnimi agencijami Unije in drugimi zadevnimi organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ter ob pomoči zasebnega sektorja in civilne družbe.

(2)

Komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament so za obdobje 2015–2020 opredelili skupne prednostne naloge, kakor so določene v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 in ki jih je Svet potrdil v prenovljeni strategiji notranje varnosti iz junija 2015, Evropski parlament pa v svoji resoluciji iz julija 2015, in sicer preprečevanje terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boj proti njim. Te skupne prednostne naloge so bile za obdobje 2020-2025 ponovno potrjene v Sporočilu Komisije z dne 24. julija 2020 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: Strategija EU za varnostno unijo.

(3)

V Rimski izjavi, podpisani 25. marca 2017, so voditelji 27 držav članic, Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija potrdili svojo zavezanost trudu za varno Evropo in za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki se bo odločno borila proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)

Evropski svet je na zasedanju 15. decembra 2016 pozval k nadaljnjemu napredku glede interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk. Evropski svet je 23. junija 2017 poudaril, da je treba izboljšati interoperabilnost med podatkovnimi zbirkami, Komisija pa je 12. decembra 2017 sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (Policijsko in pravosodno sodelovanje, azil in migracije).

(5)

Države članice morajo zaradi ohranitve schengenskega pravnega reda in prispevanja k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji od 6. aprila 2017 sistematično preverjati podatke o državljanih Unije, ki prehajajo zunanje meje Unije, v ustreznih podatkovnih zbirkah. Komisija je prav tako izdala priporočilo državam članicam, naj bolje izkoristijo policijske kontrole in čezmejno sodelovanje. Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravne države, močna osredotočenost na svetovno perspektivo in potrebna skladnost z zunanjo razsežnostjo varnosti bi morala biti ključna načela ukrepanja Unije in držav članic v smeri vzpostavitve učinkovite in prave varnostne unije.

(6)

Za dosego tega cilja bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in za podporo delu, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem, huda kazniva dejanja in organizirani kriminal, potujoče kriminalne združbe, trgovina s prepovedanimi drogami in nedovoljena trgovina z orožjem, korupcija, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, spolno izkoriščanje, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ter trgovina z ljudmi, med drugim, še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije. Notranja varnost je skupno prizadevanje, h kateremu bi morale skupaj prispevati institucije Unije, ustrezne agencije Unije in države članice.

(7)

Da bi lahko države članice prispevale k razvoju in izvajanju učinkovite in prave varnostne unije, katere namen je zagotavljati visoko raven notranje varnosti v celotni Uniji, bi bilo treba vzpostaviti in upravljati Sklad za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad), da se državam članicam zagotovi ustrezno finančno podporo Unije.

(8)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v ukrepe, za katere je mogoče s posredovanjem Unije zagotoviti večjo dodano vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. V skladu s členom 84 in členom 87(2) PDEU bi moral Sklad podpirati ukrepe za spodbujanje in podpirati ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminala, skupnega usposabljanja osebja in policijskega sodelovanja ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki vključujejo pristojne organe držav članic in agencije Unije, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij, okrepljenim operativnim sodelovanjem in podporo nujnim prizadevanjem za krepitev zmogljivosti za preprečevanje terorizma, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter boj proti njim. Sklad bi moral podpirati tudi usposabljanje ustreznega osebja in strokovnjakov, v skladu s splošnimi načeli evropskega programa usposabljanja na področju kazenskega pregona (v nadaljnjem besedilu: program LETS). Sklad ne bi smel podpirati operativnih stroškov in dejavnosti, povezanih z bistvenimi funkcijami držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje in nacionalne varnosti, kot je navedeno v členu 72 PDEU.

(9)

Sklad bi se moral izvajati ob popolnem spoštovanju vrednot, ki so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s človekovimi pravicami. Sklad bi se moral zlasti izvajati ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, kot so pravica do človekovega dostojanstva, pravica do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do varstva osebnih podatkov, pravice otroka in pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter tudi ob polnem spoštovanju načela nediskriminacije.

(10)

V skladu s členom 3 PEU bi moral Sklad podpirati dejavnosti, s katerimi se zagotavlja zaščita otrok pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem. Sklad bi moral podpirati tudi jamstva in podporo za otroke, ki so priče in žrtve, zlasti za otroke brez spremstva ali otroke, ki kako drugače potrebujejo skrbništvo.

(11)

V skladu z na ravni Unije opredeljenimi skupnimi prednostnimi nalogami za zagotovitev visoke ravni varnosti v Uniji bi moral Sklad podpirati ukrepe, namenjene obravnavanju glavnih varnostnih groženj, zlasti preprečevanju terorizma in radikalizacije, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boju proti njim, pa tudi pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovi zaščiti. Sklad bi moral zagotoviti, da so Unija in njene države članice dobro opremljene tudi za obravnavanje razvijajočih se in na novo pojavljajočih se groženj, kot so nezakonita trgovina, tudi prek spletnih poti, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, z namenom vzpostavitve prave varnostne unije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti finančno podporo za boljšo izmenjavo informacij, okrepljeno operativno sodelovanje ter izboljšanje nacionalnih in skupnih zmogljivosti.

(12)

Finančna pomoč iz Sklada bi morala zlasti podpirati izmenjavo informacij, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter preprečevanje na področjih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, nedovoljene trgovine z orožjem, korupcije, pranja denarja, trgovine s prepovedanimi drogami, okoljske kriminalitete, terorizma, trgovine z ljudmi, izkoriščanja beguncev in migrantov brez urejenega statusa, hudih oblik izkoriščanja delovne sile, spolnega izkoriščanja in zlorabe, tudi spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok in žensk, razširjanja podob zlorabe otrok in otroške pornografije ter kibernetske kriminalitete. Sklad bi moral podpirati tudi zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred z varnostjo povezanimi incidenti ter bi moral podpirati pripravljenost na varnostna tveganja in krize in njihovo učinkovito obvladovanje, tudi s skupnim usposabljanjem, razvijanjem skupnih politik kot so strategije, cikli politik, programi in akcijski načrti ter zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(13)

Sklad bi moral zagotoviti finančno podporo za obravnavo nastajajočih izzivov, ki jih v preteklih letih predstavlja znatno povečanje obsega nekaterih vrst kaznivih dejanj, ki so storjena preko interneta kot so goljufije v zvezi s plačilnimi sredstvi, spolno izkoriščanje otrok in nedovoljena trgovina z orožjem.

(14)

Sklad bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe njegovih predhodnikov: programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) ter programa Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo (CIPS) za obdobje 2007–2013 in Instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Obseg Sklada bi moral dovoliti tudi, da se upošteva nov razvoj dogodkov.

(15)

Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih sredstev je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije. Sklad bi moral spodbujati in podpirati dejavno in tehtno udeležbo civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ter evropskega industrijskega sektorja pri razvoju in izvajanju varnostne politike, po potrebi tudi z udeležbo drugih zadevnih akterjev, agencij Unije in drugih organov Unije ter mednarodnih organizacij, v zvezi s ciljem Sklada. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da se podpora iz Sklada ne uporablja za prenos zakonskih ali javnih nalog na zasebne akterje.

(16)

Čezmejna narava terorizma in hudih kaznivih dejanj ter organiziranega kriminala zahteva usklajen odziv in sodelovanje znotraj držav članic in med njimi ter s pristojnimi organi, uradi in agencijami Unije. Vsi pristojni organi držav članic, vključno s specializiranimi službami kazenskega pregona, imajo lahko informacije, ki so dragocene za učinkovit boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter organiziranemu kriminalu. Za pospešitev izmenjave informacij in izboljšanje kakovosti izmenjanih informacij je ključno vzpostaviti medsebojno zaupanje. Preiskati in preučiti bi bilo treba nove pristope k sodelovanju in izmenjavi informacij, vključno v zvezi z analizo nevarnosti, pri tem pa upoštevati obstoječe okvire znotraj in zunaj okvira Unije, kot so Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN), Europolov Evropski center za boj proti terorizmu (ECTC), evropski koordinator za boj proti terorizmu in skupina za boj proti terorizmu. Sklad bi moral podpirati pristojne organe držav članic, odgovorne za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj iz člena 87 PDEU, kolikor njihove dejavnosti spadajo na področje uporabe Sklada. Vse financirane dejavnosti bi morale v celoti spoštovati pravni status različnih pristojnih organov in evropskih struktur ter zahtevana načela lastništva informacij.

(17)

Da bi izkoristili znanje in strokovno znanje decentraliziranih agencij Unije s pristojnostmi na področju sodelovanja in usposabljanja na področju kazenskega pregona, spremljanja drog in odvisnosti od drog, temeljnih pravic, pravosodnih zadev in obsežnih informacijskih sistemov, bi morala Komisija v delo odbora Sklada za notranje zadeve, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2021/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (4), vključiti ustrezne decentralizirane agencije, zlasti na začetku in na sredini faze načrtovanja programov. Komisija bi lahko po potrebi v spremljanje in ocenjevanje vključila tudi ustrezne decentralizirane agencije, zlasti za zagotovitev, da so ukrepi, ki jih podpira Sklad, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

(18)

Znotraj celovitega okvira strategije Unije za boj proti drogam, ki zagovarja uravnotežen pristop, temelječ na hkratnem zmanjšanju ponudbe in povpraševanja, bi bilo treba s finančno pomočjo iz Sklada podpirati dejavnosti za preprečevanje trgovine z drogami in boj proti njej, preko ponudbe in povpraševanja, zlasti pa ukrepe zoper proizvodnjo, izdelavo, pridobivanje, prodajo, prevoz, uvoz ali izvoz prepovedanih drog, ter posedovanje in nakup z namenom opravljanja dejavnosti trgovine s prepovedanimi drogami. Sklad bi moral tudi zajemati preventivne vidike politike proti drogam. Da bi se dosegla nadaljnja sinergija in večja skladnost na področju drog bi morali biti ti elementi ciljev, povezanih z drogami, ki so bili v obdobju 2014–2020 zajeti s programom za pravosodje, vključeni v Sklad.

(19)

Da bi zagotovili, da bo Sklad uspešno prispeval k višji ravni notranje varnosti v celotni Uniji in s tem k razvoju prave varnostne unije, bi bilo treba Sklad uporabljati tako, da bo dodal kar največjo dodano vrednost Unije k ukrepom držav članic.

(20)

Sklad bi moral podpirati naložbe v opremo, prevozna sredstva in objekte le, kadar imajo te naložbe jasno dodano vrednost za Unijo in le kolikor so te naložbe potrebne za doseganje ciljev Sklada. Take naložbe na primer vključujejo naložbe v opremo, potrebno za forenziko, prikrit nadzor, odkrivanje eksplozivov in drog ter kateri koli drug poseben namen, ki je v okviru ciljev Sklada. Sklad ne bi smel financirati naložb, ki so izključno nacionalnega pomena ali naložb, ki bi bile potrebne za vsakodnevno delo pristojnih organov, kot so uniforme, avtomobili, avtobusi, skiroji, policijske postaje, nespecializirani centri za usposabljanje in pisarniška oprema.

(21)

Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju, bi morala zadevna država članica zaradi solidarnosti v Uniji in v skladu z načelom deljene odgovornosti za varnost v Uniji ugotovljene pomanjkljivosti ustrezno obravnavati, tako da bi sredstva v okviru svojega programa uporabila za izvedbo priporočil, sprejetih na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (5).

(22)

Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike Sklada, bi morale zagotoviti, da se prednostne naloge njihovih programov nanašajo na vse specifične cilje Sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II in da so sredstva razporejena med cilji sorazmerno z izzivi in potrebami ter tako, da se lahko doseže cilj politike.

(23)

V skladu z načelom učinkovitosti, bi si bilo treba prizadevati za sinergije in skladnost z drugimi skladi Unije ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(24)

Z namenom, da bi čim bolj učinkovito dosegli cilje politike, izkoristili ekonomije obsega in se izognili prekrivanjem med ukrepi, bi moral Sklad biti skladen z drugimi finančnimi programi Unije na področju varnosti in bi jih moral dopolnjevati. Sinergije bi se zlasti morale zagotavljati s Skladom za azil, migracije in vključevanje ter Skladom za integrirano upravljanje meja, ki ga sestavljata Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1148, in Instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ter z drugimi skladi kohezijske politike, zajetimi z Uredbo (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7),

s tistim delom programa Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ki se nanaša na raziskave na področju varnosti, s programom Državljani, enakost, pravice in vrednote, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta (9), programom Pravosodje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta (10), programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Sinergije bi bilo treba iskati zlasti glede varnosti infrastrukture in javnih prostorov, kibernetske varnosti, zaščite žrtev in preprečevanja radikalizacije.

(25)

Da bi se Sklad in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko med seboj bolje dopolnjevala, bi moralo biti mogoče večnamensko opremo in sisteme IKT, katerih osnovna uporaba je v skladu s to uredbo, uporabiti za doseganje ciljev Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

(26)

Ukrepe, ki jih podpira Sklad in ki so glede tretjih držav, bi bilo treba izvajati v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije, ter bi morali dopolnjevati navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takšnih ukrepov bi bilo treba zlasti zagotoviti popolno skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, njene zunanje politike in politike razvojne pomoči, ki se nanašajo na zadevno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo Sklada bi moral Sklad okrepiti sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki so v interesu notranje varnosti Unije. V tem okviru bi se financiranje iz tematskega instrumenta moralo uporabljati za podporo ukrepom v tretjih državah ali v zvezi z njimi v okviru ciljev Sklada, zlasti za prispevanje k boju proti kriminalu in njegovemu preprečevanju, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami ter trgovino z ljudmi in za prispevanje k boju proti čezmejnim kriminalnim tihotapskim mrežam.

(27)

Komisija bi morala pri izvajanju tematskega instrumenta zagotavljati, da se s financiranjem obravnavajo izzivi in potrebe za izpolnitev ciljev Sklada.

(28)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v ukrepe, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Varnost je neločljivo povezana z čezmejno razsežnostjo, zato je potreben odločen in usklajen odziv Unije. Finančna podpora na podlagi te uredbe bi morala prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju varnosti.

(29)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje zadevnega pravnega reda Unije, kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru Sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju varnosti, če obstaja očitno tveganje, da bi ta država članica pri izvajanju pravnega reda na področju varnosti lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma, določenega v Uredbi (EU) 1053/2013, ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(30)

Sklad bi moral obravnavati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve v zvezi s predvidljivostjo ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe. Izvajanje Sklada bi morala usmerjati načela učinkovitosti, uspešnosti, pomembnosti, skladnosti, dodane vrednosti za Unijo in kakovosti porabe. Poleg tega bi bilo treba Sklad izvajati kar najbolj uporabnikom prijazno.

(31)

Za čim boljši izkoristek dodane vrednosti iz naložb, ki se v celoti ali deloma financirajo iz proračuna Unije, bi bilo treba iskati sinergije zlasti med Skladom in drugimi programi Unije, vključno s tistimi v okviru deljenega upravljanja. Da bi čimbolj povečali te sinergije, bi bilo treba zagotoviti ključne omogočitvene mehanizme, vključno s kumulativnim financiranjem za ukrep iz Sklada in drugega programa Unije. Takšno kumulativno financiranje ne bi smelo presegati skupnih upravičenih stroškov tega ukrepa. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti ustrezna pravila, zlasti glede možnosti, da se enaki stroški ali izdatki v okviru Sklada in drugega programa Unije prijavijo sorazmerno.

(32)

Prejemniki sredstev Unije bi morali pri spodbujanju ukrepov, ki se podpirajo iz Sklada, zagotoviti informacije v jeziku ali jezikih ciljnega občinstva. Za zagotavljanje prepoznavnosti financiranja Unije bi morali prejemniki teh sredstev pri obveščanju o ukrepu navesti izvor sredstev. V ta namen bi morali prejemniki zagotoviti, da je na vsem komunikacijskem gradivu, namenjenem medijem in javnosti, razviden emblem Unije in izrecno navedena finančna podpora Unije.

(33)

Komisija bi morala imeti možnost, da uporabi finančna sredstva v okviru Sklada za spodbujanje najboljših praks in izmenjavo informacij v zvezi z izvajanjem Sklada.

(34)

Komisija bi morala pravočasno objaviti informacije o podpori, ki se zagotavlja iz tematskega instrumenta v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, in bi morala te informacije po potrebi posodabljati. Podatke bi moralo biti mogoče razvrstiti po specifičnem cilju, imenu upravičenca, znesku prevzetih pravnih obveznosti ter naravi in namenu ukrepa.

(35)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, ki se izračunajo na podlagi meril iz Priloge I.

(36)

Začetni zneski za programe držav članic bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic v varnost. Da bi se upoštevale spremembe notranjih in zunanjih varnostnih groženj ali izhodiščnega stanja, bi bilo treba državam članicam na sredini programskega obdobja dodeliti dodaten znesek, ki bi moral temeljiti na statističnih podatkih, v skladu s Prilogo I, ob upoštevanju stanja izvajanja njihovih programov.

(37)

Ker se izzivi na področju varnosti nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje financiranja prilagoditi spremembam notranjih in zunanjih varnostnih groženj ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo Unije. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije bi se moral del financiranja, prek tematskega instrumenta redno dodeljevati posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči.

(38)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in s tem pridobijo večji prispevek Unije, zlasti zaradi njihove visoke dodane vrednosti Unije ali njihovega velikega pomena za Unijo.

(39)

Del razpoložljivih sredstev v okviru Sklada bi lahko dodelili programom držav članic za izvajanje posebnih ukrepov, pri katerih je potrebno sodelovanje med državami članicami, ter za izvajanje posebnih ukrepov v primerih, v katerih je treba zaradi novega razvoja dogodkov v Uniji zagotoviti dodatno financiranje za eno ali več držav članic. Komisija bi morala te posebne ukrepe določiti v svojih programih dela.

(40)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov za notranjo varnost, da bi državam članicam omogočil ohranjanje zmogljivosti, ki so ključne za Unijo kot celoto. Taka podpora bi morala biti v obliki celotnega kritja specifičnih stroškov, povezanih s cilji Sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(41)

Za dopolnjevanje izvajanja cilja politike v Sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral Sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije Sklada v zvezi z analizo politik in inovacijami v politikah, transnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji ali med nekaterimi državami članicami. Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic, tudi na lokalni ravni, za izmenjavo najboljših praks in spodbujanje skupnega usposabljanja, vključno z ozaveščanjem osebja organov kazenskega pregona o radikalizaciji in vseh oblikah diskriminacije, ki bi lahko vodile v nasilje, kot so antisemitizem, anticiganizem in druge oblike rasizma. V ta namen bi se lahko financirali specializirani programi izmenjav za nižje uradnike na področju kazenskega pregona.

(42)

Za okrepitev zmogljivosti Unije za hiter odziv na varnostne incidente ali na novo pojavljajoče se grožnje za Unijo bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe. Taka pomoč se ne bi smela namenjati za podporo zgolj ukrepom ob nepredvidljivih dogodkih ali dolgoročnim ukrepom ali za obravnavanje okoliščin, v katerih nujnost ukrepanja izhaja iz pomanjkanja načrtovanja in ustreznega odzivanja s strani pristojnih organov.

(43)

Za zagotovitev potrebne prožnosti pri ukrepanju in odzivu na nastajajoče potrebe bi moralo biti mogoče dati decentraliziranim agencijam na voljo ustrezna dodatna finančna sredstva za izvedbo določenih nujnih nalog. Decentralizirane agencije bi morale biti v primerih, ko so naloge, ki jih je treba opraviti, tako nujne, da ni mogoče pravočasno prilagoditi njihovih proračunov, upravičene do nujne pomoči, tudi v obliki nepovratnih sredstev, v skladu s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih institucije Unije opredelijo na ravni Unije.

(44)

Glede na transnacionalno naravo ukrepov Unije in za spodbujanje usklajenega ukrepanja za izpolnitev cilja zagotavljanja najvišje ravni varnosti v Uniji so lahko decentralizirane agencije izjemoma upravičene, da nastopajo kot upravičenke do ukrepov Unije, tudi v obliki nepovratnih sredstev, kadar pomagajo pri izvajanju ukrepov Unije, ki spadajo v pristojnosti zadevnih decentraliziranih agencij, in se ti ukrepi ne krijejo iz prispevka Unije v proračun teh decentraliziranih agencij v okviru letnega proračuna. Za zagotovitev dodane vrednosti za Unijo bi morala biti takšna podpora skladna s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih na ravni Unije opredelijo institucije Unije.

(45)

Cilj politike v okviru Sklada bi moral biti zasledovan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru oddelkov politik Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523. Tako finančno podporo bi bilo treba uporabiti za sorazmerno odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne in ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodatno vrednost Unije.

(46)

Operacije mešanega financiranja so prostovoljne narave in so operacije, podprte iz proračuna Unije, ki združujejo nepovratne oblike podpore, povratne oblike podpore, ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz spodbujevalnih, razvojnih ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi podpora iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev.

(47)

Ta uredba za Sklad določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (13)..

(48)

Za Sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(49)

Za izvajanje ukrepov v okviru deljenega upravljanja bi moral biti Sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) 2021/1060.

(50)

Uredba (EU) 2021/1060 določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, Sklada za pravični prehod, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada ter posebne določbe glede ukrepov, ki se lahko financirajo v okviru Sklada.

(51)

Shema predhodnega financiranja za Sklad je določena v Uredbi (EU) 2021/1060, posebna stopnja predhodnega financiranja pa je določena v tej uredbi. Poleg tega je za zagotovitev hitrega odziva na izredne razmere primerno, da se določi posebna stopnja predhodnega financiranja za nujno pomoč. Shema predhodnega financiranja bi morala zagotoviti, da imajo države članice dovolj sredstev, s katerimi lahko upravičence podpirajo od začetka izvajanja njihovih programov.

(52)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo zmožnost uresničevanja specifičnih ciljev ukrepov in doseganja rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in tveganje neskladnosti. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati uporabo pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(53)

Da bi se kar najbolje izkoristilo načelo enotne revizije, je ustrezno določiti specifična pravila za kontrolo in revizijo projektov, pri katerih so upravičenci mednarodne organizacije, katerih sisteme notranje kontrole je Komisija pozitivno ocenila. Pri takih projektih bi morali imeti organi upravljanja možnost omejiti svoja upravljalna preverjanja, če upravičenec pravočasno predloži vse potrebne podatke in informacije o napredku projekta in upravičenosti povezanih izdatkov. Poleg tega, kadar je projekt, ki ga izvaja takšna mednarodna organizacija, del revizijskega vzorca, bi moralo biti revizijskemu organu omogočeno, da svoje delo opravlja v skladu z načeli Mednarodnega standarda storitev (ISRS) 4400 „Obveznosti izvajanja dogovorjenih postopkov v zvezi s finančnimi informacijami“.

(54)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do financiranja Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi bilo treba za omejeno časovno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 mogoče stroške, nastale v zvezi z ukrepi, ki se podpirajo na podlagi te uredbe v okviru neposrednega upravljanja in so se že začeli izvajati, šteti za upravičene do financiranja Unije od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva ali zahtevka za pomoč.

(55)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (16), (Euratom, ES) št. 2185/96 (17) in (EU) 2017/1939 (18) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, med drugim goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z Uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnegakoli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo ( EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice bi morale v celoti sodelovati in zagotavljati vso potrebno pomoč institucijam, organom, uradom in agencijam Unije v zvezi z zaščito finančnih interesov Unije.

(56)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(57)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (20) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.

(58)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Sklad bi moral te države članice podpirati z ustreznimi viri za primerno pomoč najbolj oddaljenim regijam.

(59)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21) bi bilo treba Sklad oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Sklada. Za merjenje uspešnosti Sklada, bi bilo treba za vsak specifični cilj Sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike.

(60)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje Sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 in te uredbe. Države članice bi morale od leta 2023 Komisiji predložiti letna poročila o smotrnosti, ki zajemajo zadnje obračunsko leto. Ta poročila bi morala vsebovati informacije o napredku pri izvajanju programov držav članic. Države članice bi morale povzetke teh poročil predložiti Komisiji. Komisija bi morala te povzetke prevesti v vse uradne jezike Unije in jih objaviti na svojem spletnem mestu skupaj s povezavami do spletnih mest držav članic iz Uredbe (EU) 2021/1060.

(61)

Glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (22), in zavezanostjo ciljem Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k doseganju skupnega cilja, da se 30 % vseh odhodkov iz večletnega finančnega okvira porabi za širše upoštevanje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k prizadevanjem za izpolnitev ambicije, da se v letu 2024 za odhodke na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa po 10 %. Sklad bi moral podpirati dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ki ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

(62)

Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (24) in kateri koli akt, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020, bi se moral še naprej uporabljati za programe in projekte, ki so v programskem obdobju 2014–2020 podprti v okviru instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost. Ker obdobje izvajanja Uredbe (EU) št. 514/2014 delno sovpada s programskim obdobjem, ki ga zajema ta uredba, in da se pri izvajanju nekaterih projektov, odobrenih z navedeno uredbo, zagotovi kontinuiteta, bi bilo treba določiti določbe o fazah projektov. Vsaka posamezna faza projekta bi se morala izvajati v skladu s pravili programskega obdobja, v katerem prejema finančna sredstva.

(63)

Ker ciljev te uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(64)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja iz Priloge IV, operativno podporo na podlagi Priloge VII ter nadaljnjim razvojem okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(65)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z obveznostmi zagotavljanja informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih s podrobnimi ureditvami zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s sprejetjem sklepov o podelitvi nujne pomoči, določene v tej uredbi.

(66)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(67)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(68)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno uskladiti z obdobjem uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (26).

(69)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in se uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –