EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32013R1382

Uredba (EU) št. 1382/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020 Besedilo velja za EGP

UL L 354, 28.12.2013, str. 73–83 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta Ne velja več, Datum konca veljavnosti: 31/12/2020; razveljavil 32021R0693

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1382/oj

28.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 354/73


UREDBA (EU) št. 1382/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. decembra 2013

o uvedbi programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 81(1) in (2), člena 82(1) in člena 84 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, v katerem se osebe prosto gibajo. V ta namen lahko Unija sprejme ukrepe za razvoj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter spodbuja in podpira ukrepe držav članic na področju preprečevanja kriminalitete. Pri nadaljnjem razvoju evropskega območja pravice bi bilo treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in skupnih načel, kot so boj proti diskriminaciji, enakost spolov, učinkovit dostop do sodnega varstva za vse, pravna država in dobro delujoč neodvisen sodni sistem.

(2)

Evropski svet je v stockholmskem programu (4) kot prednostno nalogo znova potrdil razvoj območja svobode, varnosti in pravice, med prednostne naloge politike pa uvrstil uresničevanje Evrope prava in pravice. Financiranje je bilo opredeljeno kot eno od pomembnih orodij za uspešno izvajanje prednostnih nalog politike stockholmskega programa. Ambiciozne cilje, določene v pogodbah in stockholmskem programu, bi bilo treba med drugim uresničiti z vzpostavitvijo prožnega in učinkovitega programa za pravosodje za obdobje 2014 do 2020 (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bi olajšal načrtovanje in izvajanje. Splošne in posebne cilje Programa bi bilo treba razlagati v skladu z zadevnimi strateškimi smernicami, ki jih je določil Evropski svet.

(3)

V sporočilu Komisije o strategiji Evropa 2020 z dne 3. marca 2010 je določena strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Kot ključni element v podporo posebnim ciljem in osrednjim pobudam strategije Evropa 2020 ter zaradi lažjega delovanja mehanizmov za spodbujanje rasti bi bilo treba vzpostaviti dobro delujoče območje pravice, v katerem ne bo več ovir v čezmejnih sodnih postopkih in pri dostopu do sodnega varstva v čezmejnih situacijah.

(4)

Za namene te uredbe bi bilo treba pod izraz "sodniki in sodno osebje" šteti sodnike, tožilce in uradnike sodišč ter druge pravosodne delavce, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji, svetovalci za pogojno izpuščene, mediatorji in sodni tolmači.

(5)

Izobraževanje v pravosodju je ključno za krepitev medsebojnega zaupanja ter izboljšuje sodelovanje med pravosodnimi organi in delavci v različnih državah članicah. Izobraževanje v pravosodju bi bilo treba šteti za ključni element pri spodbujanju pristne evropske pravosodne kulture, in sicer v luči sporočila Komisije z dne 13. septembra 2011 z naslovom "Vzpostavljanje zaupanja v pravosodni sistem celotne EU – nova razsežnost evropskega izobraževanja v pravosodju", resolucije Sveta o usposabljanju sodnikov in tožilcev ter pravosodnega osebja v Evropski uniji (5), sklepov Sveta o evropskem izobraževanju v pravosodju z dne 27. in 28. oktobra 2011 ter resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2012 o izobraževanju pravosodnih organov.

(6)

Izobraževanje v pravosodju lahko vključuje različne akterje, kot so pravni, pravosodni in upravni organi držav članic, akademske ustanove, nacionalni organi, odgovorni za izobraževanje v pravosodju, organizacije za usposabljanje na evropski ravni ali mreže sodnih koordinatorjev za pravo Unije. Organi in subjekti, ki se zavzemajo za splošni evropski interes na področju izobraževanja v pravosodju, kot so Evropsko omrežje za izobraževanje pravosodnih organov (EJTN), Akademija za evropsko pravo (ERA), Evropska mreža sodnih svetov (ENCJ), Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe), Mreža predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (EUSJC) in Evropski inštitut za javno upravo (EIPA), bi morali še naprej dejavno spodbujati programe usposabljanja s pristno evropsko razsežnostjo za sodnike in sodno osebje, zato bi se jim lahko namenila ustrezna finančna podpora v skladu s postopki in merili iz letnih delovnih programov, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo.

(7)

Unija bi morala poskrbeti za lažje izvajanje dejavnosti usposabljanja glede izvajanja prava Unije s tem, da bi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) plače sodelujočih sodnikov in sodnega osebja, ki jih izplačajo organi držav članic, štela za upravičene stroške ali sofinanciranje v naravi.

(8)

Dostop do sodnega varstva bi moral zlasti vključevati dostop do sodišč, alternativnih načinov reševanja sporov ter nosilcev javne funkcije, ki morajo različnim stranem v skladu s pravom zagotoviti neodvisno in nepristransko pravno svetovanje.

(9)

Svet je decembra 2012 sprejel strategijo EU na področju drog (2013–2020) (7), katere cilj je doseči uravnotežen pristop, ki bi temeljil na hkratnem zmanjševanju povpraševanja po drogah in njihove ponudbe ob upoštevanju dejstva, da sta zmanjšanje ponudbe drog in zmanjšanje povpraševanja po njih medsebojno dopolnjujoča se elementa politike na področju prepovedanih drog. Eden glavnih ciljev navedene strategije je namen prispevati k merljivemu zmanjšanju povpraševanja po drogah, odvisnosti od drog ter zdravstvenih in socialnih tveganj ter škode, ki jih droge povzročajo. Medtem ko je program za preprečevanje uporabe drog in obveščanje, vzpostavljen s Sklepom št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), temeljil na pravni podlagi v zvezi z javnim zdravstvom in zajemal tovrstne vidike, Program temelji na drugačni pravni podlagi in bi moral biti usmerjen k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, temelječega na medsebojnem priznavanju in zaupanju, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja. Tako se lahko s programom "Zdravje za rast" kot odziv na potrebo po poenostavitvi in v skladu s pravno podlago posameznega programa podprejo ukrepi za dopolnitev dejavnosti držav članic za doseganje cilja zmanjšanja z drogami povezane škode za zdravje, vključno z obveščanjem in preprečevanjem.

(10)

Še en pomemben element strategije EU na področju drog za obdobje 2013–2020 je zmanjšanje ponudbe drog. Medtem ko bi se iz Instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot dela Sklada za notranjo varnost,, morali podpirati ukrepi, katerih cilj je preprečevanje trgovine z drogo in drugih vrst kriminala ter boj proti njim, in zlasti ukrepi za boj proti proizvodnji, izdelavi, pridobivanju, prodaji, prevozu, uvozu in izvozu prepovedanih drog, vključno s posedovanjem in nakupom z namenom opravljanja dejavnosti trgovine z drogo, bi moral Program vključevati tiste vidike politike na področju drog, ki jih Instrument za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot del Sklada za notranjo varnost, ali program "Zdravje za rast" ne zajemata ter so tesno povezani s splošnim ciljem Programa.

(11)

V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti nadaljnje financiranje prednostnih nalog iz programskega obdobja 2007–2013, ki so se ohranile kot cilji v okviru nove strategije EU na področju drog (2013–2020), zato bi morala biti na voljo sredstva iz programa "Zdravje za rast", Instrumenta za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot del Sklada za notranjo varnost, in Programa v skladu z njihovimi prednostnimi nalogami in pravnimi podlagami, pri čemer bi se morali izogibati morebitnemu dvojnemu financiranju.

(12)

Program bi moral na podlagi člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 podpirati varstvo otrokovih pravic, vključno s pravico do zakonitega pravnega postopka, pravico, da razumejo jezik postopka, pravico do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja ter pravico do osebne celovitosti in dostojanstva. Cilja Programa bi morala biti zlasti večja zaščita otrok v pravosodnih sistemih in dostop otrok do sodnega varstva, pri čemer bi bilo treba spodbujanje spoštovanja otrokovih pravic vključiti v izvajanje vseh ukrepov v okviru Programa.

(13)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi morali pri vseh dejavnostih v okviru Programa podpirati vključevanje ciljev enakosti spolov in načela nediskriminacije. Za oceno, kako se prek dejavnosti Programa rešujejo vprašanja enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, bi bilo treba izvajati redno spremljanje in vrednotenje.

(14)

Izkušnja ukrepanja na ravni Unije je pokazala, da uresničitev ciljev Programa v praksi zahteva povezovanje instrumentov, vključno s pravnimi akti, političnimi pobudami in financiranjem. Financiranje je pomembno orodje, ki dopolnjuje zakonodajne ukrepe.

(15)

Svet je v sklepih o izboljšanju učinkovitosti prihodnjih finančnih programov Unije v podporo pravosodnemu sodelovanju z dne 22. in 23. septembra 2011 poudaril, da so ti programi pomembni za učinkovito izvajanje pravnega reda Unije in da je treba zagotoviti preglednejši in prožnejši ter bolj usklajen in usmerjen dostop do teh programov.

(16)

V Sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. Junija 2011 je poudarjena potreba po racionalizaciji in poenostavitvi financiranja Unije. Zlasti ob upoštevanju sedanje gospodarske krize je zelo pomembno, da se sredstva Unije čim skrbneje strukturirajo in upravljajo. Pomembna poenostavitev in učinkovito upravljanje sredstev je mogoče doseči z zmanjšanjem števila programov ter prek racionalizacije, poenostavitve in uskladitve pravil in postopkov financiranja.

(17)

V odziv na potrebo po poenostavitvi, učinkovitem upravljanju in lažjem dostopu do financiranja bi se morale v okviru Programa nadaljevati in razvijati dejavnosti, ki so se prej izvajale na podlagi treh programov, vzpostavljenih s Sklepom Sveta 2007/126/PNZ (9), Sklepom št. 1149/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), in Sklepom št. 1150/2007/ES. Vmesna vrednotenja navedenih programov vsebujejo priporočila z namenom izboljšanja izvajanja navedenih programov. Ugotovitve teh vmesnih vrednotenj in ugotovitve zadevnih naknadnih vrednotenj je treba upoštevati pri izvajanju Programa.

(18)

V sporočilu Komisije z naslovom „Pregled proračuna EU“ z dne 19. oktobra 2010 in sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ z dne 29. junija 2011 je poudarjen tudi pomen osredotočenja financiranja na dejavnosti z jasno evropsko dodano vrednostjo, tj. na področjih, na katerih lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ukrepi, ki jih zajema ta uredba, bi morali prispevati k oblikovanju evropskega območja pravice s spodbujanjem načela vzajemnega priznavanja, razvijanjem zaupanja med državami članicami, povečanjem čezmejnega sodelovanja in mrežnega povezovanja ter doseganjem pravilne, skladne in dosledne uporabe prava Unije. Dejavnosti financiranja bi morale prispevati tudi k temu, da bi vsi, na katere se pravo in politike Unije nanašajo, te učinkovito in bolje poznali, zagotoviti pa bi morale tudi zanesljivo analitično podlago za podporo in razvoj prava in politik Unije, s čimer bi prispevale k njihovi krepitvi in pravilnemu izvajanju. Poseganje Unije dovoljuje, da se ti ukrepi dosledno zasledujejo v Uniji in prinašajo ekonomijo obsega. Nadalje je Unija v boljšem položaju kot države članice, da obravnava čezmejne primere in zagotovi evropsko platformo za vzajemno učenje.

(19)

Komisija bi morala pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani v okviru Programa, predloge presojati na podlagi vnaprej določenih meril. Ta merila bi morala vključevati presojo o evropski dodani vrednosti predlaganih ukrepov. Evropsko dodano vrednost lahko imajo tudi nacionalni projekti in projekti manjšega obsega.

(20)

Organi in subjekti, ki lahko sodelujejo v Programu, bi morali vključevati tudi nacionalne, regionalne in lokalne organe.

(21)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno trajanje Programa, ki pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (11).

(22)

Da se zagotovi, da je Program v zadostni meri prožen za odziv na spremenjene potrebe in ustrezne prednostne naloge politike v času njegovega trajanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo odstotkov iz Priloge k tej uredbi za vsak posebni cilj, ki bi te odstotke presega za več kot 5 odstotnih točk. Za oceno potrebe po takem delegiranem aktu, bi bilo treba te odstotke izračunati na podlagi finančnih sredstev za celotno trajanje Programa in ne na podlagi letnih odobritev. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(23)

To uredbo bi bilo treba izvajati v skladu s finančno uredbo. Zlasti kar zadeva pogoje upravičenosti za davek na dodano vrednost (DDV), ki ga plačajo upravičenci do nepovratnih sredstev, upravičenost do DDV ne bi smela biti odvisna od pravnega statusa upravičencev za dejavnosti, ki jih lahko zasebni in javni organi in subjekti opravljajo na podlagi enakih pravnih pogojev. Ob upoštevanju posebne narave ciljev in dejavnosti, zajetih s to uredbo bi bilo treba v razpisih za zbiranje predlogov pojasniti, da so za dejavnosti, ki jih lahko opravljajo tako javni kot zasebni organi in subjekti, upravičeni odhodki iz naslova neodbitnega DDV, ki ga ustvarijo javni organi in subjekti, kolikor se plača glede izvajanja dejavnosti, kot sta usposabljanje ali ozaveščanje, ki jih ni mogoče šteti za izvrševanje javnih pooblastil. V okviru te uredbe bi bilo treba uporabiti tudi orodja za poenostavitev, ki so bila uvedena s finančno uredbo. Poleg tega bi morala biti merila za določanje ukrepov, ki se jih podpre, usmerjena v dodeljevanje razpoložljivih finančnih virov ukrepom, ki imajo največji vpliv v zvezi z zasledovanim ciljem politike.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem letnih delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(25)

Letni delovni programi, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti ustrezno razdelitev sredstev med nepovratna sredstva in pogodbe o javnih naročilih. Na podlagi Programa bi bilo treba sredstva nameniti predvsem za nepovratna sredstva, obenem pa ohraniti zadosten obseg sredstev za javna naročila. V letnih delovnih programih bi bilo treba določiti minimalni odstotni delež letnih odhodkov, ki se dodelijo za nepovratna sredstva in bi moral znašati vsaj 65 %. Da bi zainteresirane strani lažje načrtovale projekte in zagotavljale sofinanciranje, bi Komisija morala vzpostaviti jasen časovni okvir za razpise za zbiranje predlogov, izbor projektov in sklepe o dodelitvi.

(26)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije bi si bilo treba prizadevati za doslednost, dopolnjevanje in sinergije med programi financiranja podpornih področij politike s tesno medsebojno povezavo, zlasti med Programom in programom za pravice, enakost in državljanstvo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13), Instrumentom za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boj proti njej, ter krizno upravljanje, kot delom Sklada za notranjo varnost, programom "Zdravje za rast", programom "Erasmus+", vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), okvirnim programom Obzorje 2020, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) in Instrumentom za predpristopno pomoč (IPA II).

(27)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem ciklu odhodkov, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uvedbo upravnih in finančnih kazni v skladu s finančno uredbo.

(28)

Zaradi uresničevanja načela dobrega finančnega poslovodenja bi morali s to uredbo zagotoviti ustrezna orodja za oceno njegove učinkovitosti. V ta namen bi morali določiti splošne in posebne cilje. Za merjenje uresničevanja teh posebnih ciljev bi bilo treba pripraviti seznam konkretnih in merljivih kazalnikov, ki bi ostali veljavni med celotnim trajanjem Programa. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti poročilo o spremljanju, ki bi moralo med drugim temeljil na kazalnikih, določenih v tej uredbi in bi morali vsebovati informacije o uporabi razpoložljivih sredstev.

(29)

Program bi bilo treba izvajati učinkovito in ob upoštevanju dobrega finančnega poslovodenja, hkrati pa morebitnim prosilcem omogočiti učinkovit dostop do Programa. Da bi Komisija podprla učinkovit dostop do Programa, bi morala storiti vse potrebno za poenostavitev in harmonizacijo uporabe postopkov in dokumentov za vlaganje vlog, upravnih formalnosti in zahtev glede finančnega poslovodenja, odstranitev upravnih bremen in spodbujanje vlaganja vlog za nepovratna sredstva s strani subjektov iz držav članic, ki so v Programu slabo zastopane. Komisija bi morala informacije o Programu, njegovih ciljih, različnih razpisih za zbiranje predlogov in njihovih časovnih okvirih objaviti na namenski spletni strani. Osnovni dokumenti in smernice v zvezi z razpisi za zbiranje predlogov bi morali biti na voljo v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

(30)

V skladu s točko (l) člena 180(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (16) (v nadaljnjem besedilu: pravila uporabe), bi morali sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev vsebovati določbe, ki urejajo prepoznavnost finančne podpore Unije, razen v ustrezno utemeljenih primerih, kadar javna razglasitev ni mogoča ali ustrezna.

(31)

V skladu s členom 35(2) in (3) finančne uredbe ter členom 21 pravil uporabe bi morala Komisija ustrezno in pravočasno objaviti informacije o prejemnikih ter naravi in namenu ukrepov, ki se financirajo iz splošnega proračuna Unije. Dostop do teh informacij bi bilo treba omogočiti ob ustreznem upoštevanju zahtev glede zaupnosti in varnosti, zlasti varstva osebnih podatkov.

(32)

Ker cilja te uredbe, namreč prispevati k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice, ki temelji na vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(33)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(34)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(35)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(36)

Da se zagotovi neprekinjeno financiranje dejavnosti, ki so se predhodno izvajale na podlagi Sklepa 2007/126/PNZ, Sklepa št. 1149/2007/ES in Sklepa št. 1150/2007/ES, bi morala ta uredba začeti veljati dan po njeni objavi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uvedba in trajanje Programa

1.   Ta uredba določa program za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: Program).

2.   Program zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Evropska dodana vrednost

1.   Iz Programa se financirajo ukrepi z evropsko dodano vrednostjo, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice. Komisija v ta namen poskrbi, da imajo rezultati vseh ukrepov, izbranih za financiranje, evropsko dodano vrednost.

2.   O evropski dodani vrednosti pri ukrepih, tudi tistih manjšega obsega in nacionalnih, se presoja po merilih, kot so prispevek k doslednemu in skladnemu izvajanju zakonodaje Unije ter k ozaveščenosti širše javnosti o pravicah iz te zakonodaje, možnost, da bodo pripomogli k poglobitvi medsebojnega zaupanja med državami članicami in izboljšanju čezmejnega sodelovanja, njihov transnacionalni vpliv, njihov prispevek k oblikovanju in razširjanju najboljših praks ali možnost, da bodo pripomogli k oblikovanju praktičnih orodij in rešitev za reševanje čezmejnih problemov oziroma problemov, ki zadevajo celotno Unijo.

Člen 3

Splošni cilj

Splošni cilj Programa je prispevati k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravice na podlagi vzajemnega priznavanja in zaupanja, zlasti s spodbujanjem pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah.

Člen 4

Posebni cilji

1.   Za uresničitev splošnega cilja iz člena 3 ima Program naslednje posebne cilje:

(a)

omogočanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah;

(b)

podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju, vključno z jezikovnim usposabljanjem glede pravne terminologije, z namenom razvoja skupne pravne in pravosodne kulture;

(c)

olajšanje učinkovitega dostopa do sodnega varstva za vse, vključno s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj, ob spoštovanju pravic do obrambe;

(d)

podpiranje pobude na področju politike proti drogam, kar zadeva vidike pravosodnega sodelovanja in preprečevanja kriminala, ki so tesno povezani s splošnim ciljem Programa, kolikor niso zajeti v Instrumentu za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot delu Sklada za notranjo varnost, ali v programu "Zdravje za rast".

2.   Posebni cilji Programa se uresničujejo, zlasti s:

(a)

krepitvijo ozaveščenosti javnosti ter poznavanja prava in politik Unije;

(b)

boljšim poznavanjem prava Unije, vključno z materialnim in postopkovnim pravom, instrumentov pravosodnega sodelovanja in ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije, ter primerjalnega prava, da bi zagotovili učinkovito pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah;

(c)

podpiranjem učinkovitega, celostnega in doslednega izvajanja in uporabe instrumentov Unije v državah članicah ter njihovega spremljanja in vrednotenja;

(d)

spodbujanjem čezmejnega sodelovanja, izboljšanjem medsebojnega poznavanja ter razumevanja civilnega in kazenskega prava kot tudi pravnih in pravosodnih sistemov držav članic ter krepitvijo medsebojnega zaupanja;

(e)

boljšim poznavanjem in razumevanjem morebitnih ovir za nemoteno delovanje evropskega območja pravice;

(f)

izboljšanjem učinkovitosti pravosodnih sistemov in njihovega sodelovanja s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s čezmejno interoperabilnostjo sistemov in aplikacij.

Člen 5

Vključevanje načel

V okviru Programa se pri izvajanju vseh njegovih ukrepov spodbujajo enakost moških in žensk in otrokove pravice, med drugim z otrokom prijaznim pravosodjem. Prav tako se spoštuje prepoved diskriminacije na podlagi katerega koli od razlogov iz člena 21 Listine v skladu s členom 51 Listine in v okvirih, določenih v navedenem členu.

Člen 6

Vrste ukrepov

1.   V okviru Programa se med drugim financirajo naslednje vrste ukrepov:

(a)

analitične dejavnosti, kot sta zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali meril uspešnosti; študije, raziskave, analize in ankete; vrednotenje; priprava in objava navodil; poročil in učnega materiala ter delavnice, seminarji, srečanja strokovnjakov in konference;

(b)

dejavnosti usposabljanja, kot so izmenjave osebja, delavnice, seminarji, usposabljanje izvajalcev usposabljanj, vključno z jezikovnim usposabljanjem glede pravne terminologije, in razvoj orodij za spletno učenje oziroma drugih modulov izobraževanja za sodnike in sodno osebje;

(c)

vzajemno učenje, sodelovanje, dvig ozaveščenosti in dejavnosti razširjanja, kot so odkrivanje in izmenjava dobrih praks, inovativnih pristopov in izkušenj; organizacija medsebojnih pregledov in vzajemno učenje; organizacija konferenc, seminarjev, kampanj za obveščanje, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, če se nanašajo na cilje Programa; zbiranje in objava materialov zaradi razširjanja informacij o Programu in njegovih rezultatih; razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z nadaljnjim razvojem portala evropskega e-pravosodja kot orodja za izboljšanje dostopa državljanov do sodnega varstva;

(d)

podpora glavnim akterjem, katerih dejavnosti prispevajo k izvajanju ciljev Programa, kot so pomoč državam članicam pri izvajanju prava in politik Unije, podpora ključnim evropskim akterjem in omrežjem na evropski ravni, vključno z izobraževanjem v pravosodju, ter podpora za dejavnosti mrežnega povezovanja na evropski ravni med specializiranimi organi in subjekti, pa tudi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter nevladnimi organizacijami.

2.   Evropsko omrežje za izobraževanje pravosodnih organov prejme nepovratna sredstva za poslovanje za sofinanciranje odhodkov, povezanih z njenim stalnim delovnim programom.

Člen 7

Sodelovanje

1.   V Programu lahko sodelujejo vsi organi in subjekti, ki so bili zakonito ustanovljeni:

(a)

v državah članicah;

(b)

v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu z navedenim sporazumom;

(c)

v državah kandidatkah, potencialnih kandidatkah in državah, ki pristopajo k Uniji, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji, določenimi za sodelovanje teh držav v programih Unije, vzpostavljenih v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih.

2.   Pridobitno usmerjeni organi in subjekti lahko sodelujejo v Programu le v povezavi z nepridobitnimi ali javnimi organizacijami.

3.   Organi in subjekti, zakonito ustanovljeni v tretjih državah, ki niso države, ki sodelujejo v Programu v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 1, zlasti v državah, v katerih se izvaja evropska sosedska politika, se lahko na lastne stroške pridružijo ukrepom Programa, če to služi namenu teh ukrepov.

4.   Komisija lahko sodeluje z mednarodnimi organizacijami pod pogoji, določenimi v zadevnem letnem delovnem programu. V Programu lahko v skladu s finančno uredbo in zadevnim letnim delovnim programom sodelujejo tudi mednarodne organizacije, dejavne na področjih, zajetih v Programu.

Člen 8

Proračun

1.   Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje 2014 do 2020 znašajo 377 604 000 EUR.

2.   Dodelitev finančnih sredstev iz Programa lahko krije tudi stroške v zvezi s pripravljalnimi, spremljevalnimi, nadzornimi, revizijskimi dejavnostmi in dejavnostmi vrednotenja, ki so nujne za upravljanje Programa in oceno uresničevanja njegovih ciljev. Finančna sredstva se lahko dodelijo za kritje stroškov v zvezi s potrebnimi študijami, srečanji strokovnjakov, obveščanjem in komuniciranjem, vključno z institucionalnim sporočanjem prednostnih političnih nalog Unije, kolikor se nanašajo na splošne cilje te uredbe, ter za stroške, povezane z omrežji informacijske tehnologije, osredotočenimi na obdelavo in izmenjavo informacij, ter drugo tehnično in upravno pomočjo, potrebno v povezavi z upravljanjem Programa s strani Komisije.

3.   Letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (17).

4.   V okviru finančnih sredstev za Program se zneski dodelijo za vsak posebni cilj v skladu z odstotnimi deleži, ki so določeni v Prilogi.

5.   Komisija ne odstopa od dodeljenega odstotnega deleža finančnih sredstev, določenih v Prilogi, za več kot 5 odstotnih točk za vsak posebni cilj. Če bi se prekoračitev te omejitve izkazala za nujno, se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 9, s katerimi spremeni vsako število iz Priloge za več kot 5 in do 10 odstotnih točk.

Člen 9

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5) se prenese na Komisijo za čas trajanja Programa.

3.   Pooblastilo iz člena 8(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati začne dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(5), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 10

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija izvaja Program v skladu s finančno uredbo.

2.   Komisija za izvajanje Programa sprejme letne delovne programe v obliki izvedbenih aktov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

3.   Z vsakim letnim delovnim programom se uresničujejo cilji Programa tako, da določijo naslednje:

(a)

ukrepe, ki jih je treba sprejeti, v skladu s splošnimi in posebnimi cilji iz člena 3 oziroma člena 4(1), vključno z okvirno dodelitvijo finančnih virov;

(b)

bistvena merila za upravičenost, izbor in dodelitev, ki se uporabljajo za izbor predlogov, ki bodo prejeli finančne prispevke, v skladu s členom 84 finančne uredbe in členom 94 njenih pravil uporabe;

(c)

najmanjši odstotni delež letnih odhodkov, ki se namenijo za nepovratna sredstva.

4.   Zagotovi se ustrezna in pravična razdelitev finančne podpore med različna področja, ki jih zajema ta uredba. Komisija pri odločanju o dodelitvi sredstev za ta področja v letnih delovnih programih upošteva potrebo po ohranjanju zadostnega obsega financiranja na področju civilnega in kazenskega pravosodja ter izobraževanja in pobud v pravosodju na področju politike proti drogam v okviru področja uporabe Programa.

5.   Razpisi za zbiranje predlogov se objavijo enkrat letno.

6.   Da bi olajšali dejavnosti sodnega izobraževanja, se pri zagotavljanju ustreznega financiranja v skladu s finančno uredbo upoštevajo stroški, ki so povezani z udeležbo sodnikov in sodnega osebja v teh dejavnostih in ki jih imajo organi držav članic.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Dopolnjevanje

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi celostno usklajenost, dopolnjevanje in sinergije z drugimi instrumenti Unije, med drugim vključno s programom za pravice, enakost in državljanstvo, Instrumentom za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot delom Sklada za notranjo varnost, programom "Zdravje za rast", programom "Erasmus+", okvirnim programom Obzorje 2020 in Instrumentom za predpristopno pomoč (IPA II).

2.   Komisija prav tako skrbi za celostno usklajenost, dopolnjevanje in sinergije z delom teles, uradov in agencij Unije, ki delujejo na področjih, ki jih zadevajo cilji Programa, kot sta Eurojust, ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ (18), in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

3.   Program si lahko deli vire z drugimi instrumenti Unije, zlasti s programom za pravice, enakost in državljanstvo, za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje obeh programov. Za ukrep, za katerega so bila sredstva dodeljena iz Programa, se lahko sredstva dodelijo tudi iz programa za pravice, enakost in državljanstvo, pod pogojem, da niso namenjena za kritje istih stroškovnih postavk.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov, financiranih na podlagi Programa, zaščitijo finančni interesi Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij tako na podlagi dokumentov kot na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi Programa.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvede preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20) in iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (21), da se ugotovi, ali je bila storjena goljufija, korupcija ali katera koli druga nezakonita dejavnost, ki vpliva na finančne interese Unije v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, financirano iz Programa.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja Programa, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav iz navedenih odstavkov v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 14

Spremljanje in vrednotenje

1.   Komisija letno spremlja Program in tako sledi izvajanju v njem določenih ukrepov in uresničevanju posebnih ciljev, določenih v členu 4. S spremljanjem se zagotovi tudi ocena, kako so bila z ukrepi Programa obravnavana vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a)

letno poročilo o spremljanju, ki temelji na kazalnikih, določenih v členu 15(2) in o uporabi razpoložljivih sredstev;

(b)

poročilo o vmesnem vrednotenju najpozneje do 30. junija 2018;

(c)

poročilo o naknadnem vrednotenju do 31. decembra 2021.

3.   V poročilu o vmesnem vrednotenju se oceni uresničevanje ciljev Programa, učinkovitost porabe virov in evropska dodana vrednost Programa, da bi ugotovili, ali bi bilo treba financiranje na področjih, ki jih zajema Program, po letu 2020 nadaljevati, spremeniti ali prekiniti. To vmesno ocenjevanje se nanaša tudi na kakršne koli poenostavitve Programa, njegovo notranjo in zunanjo skladnost ter nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov. Pri njem se upoštevajo rezultati naknadnih vrednotenj prejšnjih programov iz obdobja 2007–2013, ki so bili vzpostavljeni s sklepi iz člena 16.

4.   V poročilu o naknadnem vrednotenju se oceni dolgoročni vpliv Programa in trajnost učinkov Programa, da se upoštevajo pri odločanju o naslednjem programu.

5.   V okviru vrednotenj se oceni tudi, kako so bila pri ukrepih iz Programa upoštevana vprašanja enakosti spolov in nediskriminacije.

Člen 15

Kazalniki

1.   V skladu s členom 14 se kot podlaga za spremljanje in ocenjevanje obsega uspešnosti pri doseganju vsakega od posebnih ciljev Programa, določenih v členu 4, z ukrepi iz člena 6 uporabijo kazalniki, določeni v odstavku 2 tega člena. Merijo se glede na predhodno določeno izhodišče, ki izraža razmere pred izvajanjem. Kadar je primerno, se kazalniki med drugim razčlenijo po spolu, starosti in invalidnosti.

2.   Kazalniki iz odstavka 1 med drugim vključujejo naslednje:

(a)

število in odstotni delež oseb v ciljni skupini, ki so jih dosegle dejavnosti za ozaveščanje, financirane iz Programa;

(b)

število in odstotni delež sodnikov in sodnega osebja v ciljni skupini, ki so se udeležili usposabljanja, izmenjave osebja, študijskih obiskov, delavnic in seminarjev, financiranih iz Programa;

(c)

izboljšanje ravni poznavanja prava in politik Unije v skupinah, ki sodelujejo v dejavnostih, financiranih iz Programa, v primerjavi s celotno ciljno skupino;

(d)

število primerov, dejavnosti in rezultatov čezmejnega sodelovanja, vključno z uporabo orodij informacijske tehnologije in postopkov na ravni Unije;

(e)

oceno dejavnosti, v katerih so sodelovali, in njihove (predvidene) trajnosti s strani sodelujočih;

(f)

geografsko pokritost z dejavnostmi, ki se financirajo iz Programa.

3.   Poleg kazalnikov, določenih v odstavku 2 se v poročilu o vmesnem in naknadnem vrednotenju Programa med drugim ocenijo tudi:

(a)

zaznani vpliv Programa na dostop do sodnega varstva na podlagi kakovostnih in količinskih podatkov, zbranih na evropski ravni;

(b)

število in kakovost instrumentov in orodij, razvitih v okviru dejavnosti, ki se financirajo iz Programa;

(c)

evropska dodana vrednost Programa, vključno z vrednotenjem dejavnosti iz Programa, v primerjavi s podobnimi pobudami, ki so bile oblikovane na nacionalni ali evropski ravni in niso bile financirane s sredstvi Unije, ter (pričakovani) rezultati in prednosti in/ali slabosti financiranja s sredstvi Unije v primerjavi s financiranjem teh vrst zadevnih dejavnosti na nacionalni ravni;

(d)

obseg financiranja v primerjavi z doseženimi rezultati (učinkovitost);

(e)

morebitne upravne, organizacijske in/ali strukturne ovire za nemoteno, uspešnejše in učinkovitejše izvajanje Programa (možnosti za poenostavitve).

Člen 16

Prehodni ukrepi

Ukrepe, ki so se začeli izvajati na podlagi Sklepa 2007/126/PNZ, Sklepa 1149/2007/ES ali Sklepa 1150/2007/ES, do njihovega zaključka še naprej urejajo določbe navedenih sklepov. V zvezi z navedenimi ukrepi se sklicevanje na odbore, določene v členu 9 Sklepa 2007/126/PNZ, členih 10 in 11 Sklepa 1149/2007/ES in v členu 10 Sklepa 1150/2007/ES, razlaga kot sklicevanje na odbor, določen v členu 11(1) te uredbe.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 17. decembra 2013

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

L. LINKEVIČIUS


(1)  UL C 299, 4.10.2012, str. 103.

(2)  UL C 277, 13.9.2012, str. 43.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. decembra 2013.

(4)  UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

(5)  UL C 299, 22.11.2008, str. 1.

(6)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(7)  UL C 402, 29.12.2012, str. 1.

(8)  Sklep št. 1150/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa "Preprečevanje uporabe drog in obveščanje" za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Temeljne pravice in pravosodje" (UL L 257, 3.10.2007, str. 23).

(9)  Sklep Sveta 2007/126/PNZ z dne 12. februarja 2007 o uvedbi posebnega programa „Kazensko pravosodje“ kot dela splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje za obdobje 2007–2013 (UL L 58, 24.2.2007, str. 13).

(10)  Sklep št. 1149/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. septembra 2007 o vzpostavitvi posebnega programa „Civilno pravosodje“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ (UL L 257, 3.10.2007, str. 16).

(11)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Uredba (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje 2014–2020 (glej stran 62 tega Uradnega lista).

(14)  Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+": program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(15)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(16)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(17)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(18)  Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1).

(19)  Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).

(20)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(21)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

DODELITEV SREDSTEV

V okviru finančnih sredstev za Program se za vsak posebni cilj, določen v členu 4(1), namenijo naslednji zneski:

 

Posebni cilji

Delež finančnih sredstev (v %)

(a)

za olajšanje in podpiranje pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah

30 %

(b)

za podpiranje in spodbujanje usposabljanja v pravosodju, vključno z jezikovnim usposabljanjem glede pravne terminologije, z namenom razvoja skupne pravne in pravosodne kulture

35 %

(c)

za olajšanje učinkovitega dostopa do sodnega varstva za vse, vključno s spodbujanjem in podpiranjem pravic žrtev kaznivih dejanj, ob spoštovanju pravic do obrambe

30 %

(d)

za podpiranje pobud na področju politike proti drogam, kar zadeva vidike pravosodnega sodelovanja in preprečevanja kriminala, ki so tesno povezani s splošnim ciljem Programa, kolikor niso zajeti v Instrumentu za finančno podporo policijskemu sodelovanju, preprečevanju kriminalitete in boju proti njej, ter krizno upravljanje, kot delu Skladu za notranjo varnost ali programu "Zdravje za rast"

5 %.


Na vrh