Cepljenje proti sezonski gripi

KLJUČNE TOČKE

Izzivi

• Gripa je nalezljiva okužba dihal virusnega izvora, ki se pojavi kot epidemija v zimskih mesecih. Povzroči lahko resne zaplete, celo smrt.
• V primeru blage sezonske gripe je število smrtnih primerov v povprečju osem na 100 000 prebivalcev. Ta številka lahko v letih s težjo epidemijo naraste do 44.
• V primeru epidemije gripe lahko bolnišnice in zdravstvene storitve postanejo preobremenjene. To povzroči povečanje neposrednih stroškov (zaradi uporabe medicinskih in nemedicinskih sredstev) ter posrednih stroškov (zaradi izgube produktivnosti in odsotnosti z dela).

Učinkovitost in uspešnost cepiva

• Sezonska gripa se lahko omeji s cepljenjem. Proti gripi se morajo cepiti „ogrožene“ skupine prebivalcev. Poleg tega se za zagotovitev učinkovitega deleža cepljenja ne smejo podcenjevati logistični vidiki, kot sta preskrba in upravljanje s cepivom.
• Pomembno je ukrepati na ravni EU, da se prepreči pandemija novega seva virusa gripe, kar se je zgodilo v letih 1918, 1957 in 1968.

Nacionalni načrti in strategije

• Priporočilo spodbuja države EU, da sprejmejo nacionalni načrt ali strategijo za delež cepljenja.
• Cilj je zajeti 75 % ogroženih prebivalcev, po možnosti do zime 2014–2015. Ta skupina je bila opredeljena v smernicah, ki jih je objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
• Države EU se spodbujajo k prostovoljni predložitvi poročil Evropski komisiji o izvajanju tega priporočila ter zlasti o deležu cepljenja pri ogroženih skupinah.
• Izvajati bi bilo treba informacijske kampanje, namenjene zdravstvenim delavcem in ljudem iz ogroženih skupin ter njihovim družinam.
• Komisija je pozvana, naj redno poroča Svetu o izvajanju tega priporočila na podlagi informacij, ki jih prejme iz držav EU.

Ocena

• Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni v poročilu, ki ga je objavil leta 2015, predlaga, naj države EU ponovno preučijo svoj pristop, da bi zbrale izčrpnejše in bolj točne informacije o deležu cepljenja proti sezonski gripi pri ciljnih skupinah prebivalstva.
• Tiste države EU, ki ne nadzorujejo deleža cepljenja v skupinah starejšega prebivalstva, so pozvane, naj uvedejo sisteme takšnega nadzora, da bi organizacije javnega zdravja lahko spremljale svoj napredek ter prepoznale ovire pri doseganju nacionalnih ciljev in ciljev EU.
• Poročilo ugotavlja, da je informacije o deležu cepljenja pri skupinah, kot so zdravstveni delavci in nosečnice, lahko zagotovilo več držav, vsebuje pa tudi priporočila glede napredka pri doseganju večjih deležev cepljenja in boljšega nadzora.
• Komisija je leta 2015 organizirala razpravo na visoki ravni o tej temi, pri čemer je poudarila čedalje večji pomen preprečevanja bolezni pri porabi za zdravstveno varstvo.