Embalaža iz reciklirane plastične mase v stiku z živili

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2022/1616 o recikliranih polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Določa pravila za:

• prodaja plastičnih materialov in izdelkov, izdelanih z ustrezno tehnologijo recikliranja iz odpadne* plastike, ki je namenjena ali se lahko razumno pričakuje, da bo prišla v stik z živili;
• razvoj in delovanje tehnologij recikliranja, procesov in naprav za proizvodnjo te reciklirane plastike;
• uporaba plastičnih materialov in predmetov v stiku z živili, ki so bili ali so namenjeni recikliranju.

KLJUČNE TOČKE

Primerne tehnologije recikliranja:

• morajo zagotoviti, da so reciklirani plastični materiali:
  • mikrobiološko varni,
  • ne sproščajo svojih sestavin v živila v količinah, ki bi lahko ogrozile zdravje ljudi ali v nesprejemljivih mejah spremenile sestavo živila oziroma njegovo barvo, aromo, okus in teksturo (organoleptične lastnosti),
  • označeni, oglaševani in predstavljeni tako, da ne zavajajo javnosti;
• so:
  • razvrščene glede na dejavnike, kot so vrsta, zbiranje in izvor vhodnega materiala ter predvidena uporaba reciklirane plastike,
  • navedene v Prilogi I k uredbi in jih lahko tudi posamično odobri Evropska komisija.

Za dajanje na trg morajo reciklirani plastični materiali in izdelki:

• biti izdelani z enim od naslednjih:
  • primerno tehnologijo, navedeno v Prilogi I,
  • novo tehnologijo (ki čaka na odobritev kot primerno) v skladu s postopkom iz poglavja IV;
• vsebovati potrebno dokumentacijo, navodila in oznake.

Izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki morajo za zbrane plastične odpadke zagotoviti, da:

• izvirajo izključno iz komunalnih odpadkov ali iz določenih maloprodajnih ali drugih živilskih podjetij, zbranih s potrjenim sistemom zbiranja, ob upoštevanju morebitnih izjem;
• vsebujejo le plastične materiale in izdelke, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU) št. 10/2011 o plastiki, ki pride v stik z živili (glej povzetek);
• se zbirajo ločeno; oziroma
• se zbirajo s sistemom recikliranja, ki ga upravlja en sam subjekt, v katerem udeleženci, za katere veljajo pravila tega sistema, zagotavljajo, da plastika ni onesnažena.

Pravila za reciklirano plastiko od nosilcev živilske dejavnosti zahtevajo, da:

• pri uporabi teh izdelkov upoštevajo navodila, ki so jim priložena;
• zagotovijo ustrezne informacije potrošnikom, ki pridejo v stik z živili, pakiranimi v take materiale.

Pravilnik o razvoju in uporabi tehnologij recikliranja določa, da:

• lahko več izvajalcev samostojno ali skupaj razvija nove tehnologije, vendar morajo obvestiti svoj nacionalni organ in Komisijo ter zagotoviti podrobne informacije o svojem delu, vključno z znanstvenimi dokazi in študijami, na katerih temelji;
• naprave za recikliranje, ki uporabljajo novo tehnologijo, morajo:
  • izpolnjevati določene administrativne zahteve ter zagotavljati in posodabljati informacije, ki povzemajo celoten proces in glavne proizvodne faze, s podporno dokumentacijo,
  • spremljati povprečne ravni kontaminacije z vzorčenjem vhodnih in izhodnih serij plastike ter objavo podrobnega 6-mesečnega poročila na svojem spletnem mestu;
• Komisija (če meni, da je na voljo dovolj podatkov):
  • mora zahtevati, da Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) oceni novo tehnologijo,
  • se mora na podlagi te ocene odločiti, ali jo bo odobrila,
  • se lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice Evropske unije (EU) odloči za uporabo dodatnih pogojev pri uporabi tehnologije ali jo oceni kot neustrezno.

Postopek za odobritev posameznega postopka recikliranja

• Dovoljenje je potrebno le, če to zahteva ustrezna tehnologija, ki jo uporablja.
• Razvijalec postopka dekontaminacije mora vložiti vlogo z ustrezno dokumentacijo pri ustreznem nacionalnem organu, ki nato obvesti Evropsko agencijo za varnost hrane.
• Evropska agencija za varnost hrane mora oceniti postopek in ugotoviti, ali je v postopku mogoče uporabiti ustrezno tehnologijo recikliranja, tako da so plastični materiali varni, in izda znanstveno mnenje o postopku recikliranja.
• Komisija se bo ob upoštevanju tega mnenja odločila, ali bo izdala ali zavrnila potrebno dovoljenje.
• Evropska agencija za varnost hrane mora zagotoviti znanstvene smernice, ki opisujejo merila vrednotenja, ki jih bo uporabila za vsako primerno tehnologijo recikliranja, ki zahteva dovoljenja za posamezne postopke recikliranja.
• Nosilci dejavnosti, ki jim je izdano dovoljenje za njihov postopek, postanejo imetniki dovoljenj. Izpolnjevati morajo splošne obveznosti, vključno z zagotavljanjem potrebnih informacij izvajalcem storitve recikliranja, obveščanjem Komisije o spremembah postopka in njegovega lastništva ter izpolnjevanjem svoje civilne in kazenske odgovornosti.
• Komisija lahko spremeni, začasno odvzame ali prekliče dovoljenja, če so izpolnjena določena merila.

Zakonodaja vzpostavlja register EU za nove tehnologije, izvajalce storitve recikliranja, postopke recikliranja, sheme recikliranja in obrate za dekontaminacijo. Vsebuje podrobnosti o:

• obratu za dekontaminacijo in obratu za recikliranje, kjer je bila proizvedena reciklirana plastika;
• uporabljenem dovoljenem postopku recikliranja;
• imenu programa recikliranja in identiteti izvajalca;
• imenu katere koli uporabljene nove tehnologije.

Izvajalci storitve recikliranja morajo:

• izpolnjevati upravne zahteve, kot je obveščanje Komisije in svojih nacionalnih organov 30 dni pred začetkom proizvodnje reciklirane plastike;
• z uporabo predloge iz Priloge II k uredbi sestaviti povzetek spremljanja skladnosti za vsako napravo za dekontaminacijo pod njihovim nadzorom, pristojni organi na njihovem območju pa ga morajo sprejeti;
• predložiti izjavo o skladnosti v skladu z opisom in predlogo iz dela A Priloge III.

Uradni nadzor obratov za recikliranje vključuje:

• revizije izvajalcev, ocena dobrih proizvodnih praks, pregled kontrol ter spremljanje skladnosti vzpostavljenih postopkov;
• pristojnost nacionalnih organov, da razglasijo serijo reciklirane plastike za neskladno iz naslednjih razlogov:
  • v promet je bila dana brez ustrezne dokumentacije ali oznake,
  • izvajalec storitve recikliranja ne more dokazati, da je bila proizvedena v skladu z uredbo,
  • izdelana je bila v obratu za recikliranje, ki ne izpolnjuje zahtev uredbe;
• pristojnost nacionalnih organov, da od nosilca dejavnosti zahtevajo odpravo pomanjkljivosti in celo prepovejo prodajo izdelka.

Uredba se ne uporablja za uporabo odpadkov za proizvodnjo snovi (monomerov in drugih izhodnih snovi, aditivov razen barvil, pripomočkov za proizvodnjo polimerov razen topil in makromolekul iz mikrobne fermentacije), ki jih zajema člen 5 Uredbe (EU) št. 10/2011.

Uredba vsebuje nekatere prehodne ureditve in razveljavlja Uredbo (ES) št. 282/2008.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 10. oktobra 2022.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Recikliranje plastike (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Komisije (EU) št. 2022/1616 z dne 15. septembra 2022 o recikliranih plastičnih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 282/2008 (UL L 243, 20.9.2022, str. 3–46).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2022/1616 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo (COM(2020) 98 final, 11.3.2020).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018) 28 final, 16.1.2018).

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1–142).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 12, 15.1.2011, str. 1–89).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (UL L 384, 29.12.2006, str. 75–78).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1–24).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 13.01.2023