Zdravstveno varstvo v drugih državah EU – pravice pacientov

KLJUČNE TOČKE

• Država EU, ki opravi zdravljenje, mora zagotoviti, da:
  • so pacientom na voljo vse potrebne informacije za sprejemanje ozaveščenih odločitev, vključno o možnostih zdravljenja, razpoložljivosti, kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, cenah, odobritvah ali registracijskem statusu;
  • so vzpostavljeni pregledni pritožbeni postopki;
  • so vzpostavljeni sistemi zavarovanja poklicne odgovornosti ali podobna jamstva;
  • se spoštuje zasebnost osebnih podatkov;
  • imajo pacienti dostop do pisne ali elektronske dokumentacije o opravljenem zdravljenju;
  • so zaračunane cene za zdravstveno varstvo enake, kot se zaračunajo domačim pacientom s primerljivim zdravstvenim stanjem, ali je zaračunana cena v skladu z objektivnimi, nediskriminatornimi merili, če ni primerljive cene za domače paciente.
• Država EU, v kateri je pacient zavarovan, mora zagotoviti, da:
  • se povrnejo stroški opravljenega zdravstvenega varstva,
  • so na voljo informacije o pacientovih pravicah in upravičenjih,
  • imajo pacienti dostop do vse nadaljnje potrebne medicinske oskrbe,
  • imajo pacienti dostop do svoje zdravstvene dokumentacije.
• Obstajajo nacionalne kontaktne točke, ki zagotavljajo informacije in posvetovanje z organizacijami pacientov ter izvajalci zdravstvenega varstva in nosilci zdravstvenega zavarovanja.
• Izvajalci zdravstvenega varstva zagotovijo pacientom vse potrebne informacije za sprejemanje ozaveščenih odločitev, vključno o:
  • možnostih zdravljenja,
  • razpoložljivosti,
  • kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo,
  • cenah,
  • njihovi odobritvi ali registracijskem statusu.
• Pacientova domača država mora povrniti stroške zdravljenja v skladu s cenami, ki jih uporablja doma.
• Pacient lahko zahteva predhodno odobritev svoje države, preden gre na zdravljenje v tujino. To je morda potrebno, če zdravstvena oskrba vključuje najmanj eno nočitev v bolnišnici in/ali uporabo visoko specializirane in drage medicinske opreme ali pomeni posebno tveganje za pacienta ali prebivalce.
• Nacionalni organ lahko zavrne izdajo predhodne odobritve, če meni, da lahko pacientu zagotovi potrebno zdravstveno varstvo v roku, ki je utemeljen z medicinskega vidika.
• Zahtevki za zdravstveno varstvo v drugi državi EU se morajo obravnavati v razumnem roku.
• Recepti, izdani v eni državi EU, so veljavni v drugi državi.
• Nacionalni zdravstveni organi morajo sodelovati drug z drugim pri izvajanju zakonodaje in razvoju evropske referenčne mreže med izvajalci zdravstvenega varstva in strokovnimi centri.
• Sodelovanje se razširja na obravnavo redkih bolezni, razvoj e-zdravja in ocenjevanje novih zdravstvenih tehnologij.
• Zakonodaja ne zajema dolgotrajne oskrbe ali dodelitve in dostopa do organov ali cepljenja.
• Direktiva ne vpliva na to, kako države EU organizirajo in financirajo svoj nacionalni zdravstveni sistem za svoje državljane.
• Evropska komisija vsaka tri leta pripravi poročilo o tem, kako sistem deluje in kako se izvaja direktiva. Prvo poročilo je bilo sprejeto septembra 2015, naslednje pa septembra 2018.

Komisija je sprejela številne izvedbene in delegirane akte, povezane z Direktivo 2011/24/EU. To so med drugim:

• Izvedbena direktiva 2012/52/EU o priznavanju zdravniških receptov, predpisanih v drugi državi članici;
• Izvedbeni sklep 2013/329/EU o pravilih za vzpostavitev, upravljanje in pregledno delovanje mreže nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije;
• Delegirani sklep 2014/286/EU o merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati evropske referenčne mreže in izvajalci zdravstvenega varstva, ki se želijo pridružiti evropski referenčni mreži;
• Izvedbeni sklep 2014/287/EU o merilih za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega znanja o ustanavljanju in vrednotenju takih mrež;
• Izvedbeni sklep 2019/1765 o vzpostavitvi, upravljanju in delovanju mreže nacionalnih organov, pristojnih za e-zdravje, ki je bil naknadno spremenjen z Izvedbenim sklepom (EU) 2020/1023 o čezmejni izmenjavi podatkov med nacionalnimi aplikacijami za sledenje stikom in opozarjanje v zvezi z bojem proti pandemiji COVID-19. Izvedbeni sklep (EU) 2020/1023 o spremembi zlasti dodaja dve novi prilogi k Izvedbenemu sklepu 2019/1765, ki obravnava pristojnosti:
  • sodelujočih držav EU kot skupnih upravljavcev za zvezno tehnično točko za čezmejno obdelavo med nacionalnimi aplikacijami za sledenje stikom in opozarjanje;
  • Komisije kot obdelovalca podatkov za zvezno tehnično točko za čezmejno obdelavo med nacionalnimi aplikacijami za sledenje stikom in opozarjanje.