Finančno sodelovanje z državami zunaj EU na področju jedrske varnosti v obdobju 2021–2027

 

POVZETEK:

Uredba Sveta (Euratom) 2021/948 o vzpostavitvi Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki dopolnjuje Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Vzpostavlja Evropski instrument za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti. To velja za obdobje večletnega finančnega okvira (VFO) Evropske unije (EU) od leta 2021 do 2027. Za program določa:

• splošne in specifične cilje,
• znesek, oblike in pravila financiranja EU.

KLJUČNE TOČKE

Splošni cilji uredbe so:

• podpirati visoko raven jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in uporabo učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za jedrski material v državah zunaj EU;
• graditi na dejavnostih EU v okviru ustrezne zakonodaje Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom);
• spodbujati preglednost odločitev, povezanih z jedrsko energijo, v državah zunaj EU.

Specifični cilji instrumenta so spodbujanje:

• učinkovite kulture jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem z najvišjimi izvedbenimi standardi in nenehnimi izboljšavami;
• odgovornega in varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter razgradnjo nekdanjih jedrskih objektov in obratov;
• učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za jedrski material v državah zunaj EU.

Sedemletni proračun za izvajanje programa znaša 300 milijonov EUR (trenutne cene). To se lahko uporablja za:

• nepovratna sredstva,
• pogodbe o naročanju storitev ali blaga,
• plačilo zunanjih strokovnjakov,
• mešano financiranje*.

Večletni programi:

• zagotavljajo okvir za sodelovanje med državami in regijami EU in zunaj EU;
• navajajo cilje EU v skladu z lastnimi prednostnimi nalogami, potrebami in dejavnostmi svojih partnerjev ter mednarodnimi razmerami;
• pojasnjujejo dodano vrednost pobud in kako se izognejo podvajanju z drugimi programi;
• določajo prednostna področja za financiranje, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalnike uspešnosti;
• temeljijo na dialogu s partnerskimi državami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Evropska komisija sprejema:

• večletne programe, po posvetovanju s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, kadar je to ustrezno, jih pregleda in po potrebi posodobi vsaj štiri leta po sprejetju;
• letne akcijske načrte, ki temeljijo na večletnih programih ter posebnih in podpornih ukrepih, ki za vsako državo ali regijo zunaj EU določajo:
  • cilje, postopke upravljanja in projekte, ki jih je treba financirati,
  • okvirni časovni razpored, pričakovane rezultate in glavne dejavnosti.

Merila za upravičenost do financiranja iz instrumenta:

• dajejo prednost osebam in subjektom iz držav (pristopnica, kandidatka in potencialna kandidatka), ki se lahko prijavijo za članstvo v EU, in njenim najbližjim vzhodnim in južnim sosedom v evropski sosedski politiki in širitvenih pogajanjih;
• omogočajo mednarodnim organizacijam in pravnim osebam s sedežem v mnogih državah na seznamu, da sodelujejo v postopkih javnih naročil ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad.

Države zunaj EU, ki želijo sodelovati z EU, morajo:

• ratificirati Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja;
• izvajati dodatni protokol ali skleniti pogodbo o zaščitnih ukrepih z Mednarodno agencijo za atomsko energijo;
• v celoti spoštovati temeljna varnostna načela, določena v varnostnih standardih Mednarodne agencije za atomsko energijo;
• biti pogodbenice ali v postopku pridružitve ustreznim konvencijam, kot sta Konvencija o jedrski varnosti (glej povzetek) in Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki;
• spoštovati načelo preglednosti in obveščanja javnosti.

Uredba jasno določa, da cilj sodelovanja EU pri jedrski varnosti in zaščiti ni spodbujanje jedrske energije.

Sodelovanje v skladu z uredbo:

• cilja na:
  • regulativne organe za jedrsko varnost in organizacije za tehnično podporo;
  • nacionalne agencije, odgovorne za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki;
  • nacionalne deležnike, odgovorne za upoštevanje in nadzor jedrskega materiala;
  • upravljavce jedrskih elektrarn;
• zajema:
  • krepitev postopkov in sistemov regulativnega okvira;
  • vzpostavitev učinkovitih ureditev za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami;
  • razvoj in izvajanje varnega ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki;
  • podpiranje praktičnih zaščitnih ukrepov za zmanjšanje tveganj, povezanih s sevanjem, za delavce in javnost;
  • oblikovanje strategij za razgradnjo jedrskih objektov, sanacijo nekdanjih lokacij ter pridobivanje in upravljanje radioaktivnih predmetov in materialov, tudi v morju;
  • oblikovanje regulativnega okvira za izvajanje jedrskih zaščitnih ukrepov;
  • usposabljanje osebja;
  • zagotavljanje opreme upravljavcem jedrskih elektrarn v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih.

Ukrepi za spremljanje za oceno učinka instrumenta temeljijo na naslednjih kazalnikih:

• pripravljeni pravni in regulativni akti;
• zasnova, koncept ali študije izvedljivosti za doseganje najvišjih standardov jedrske varnosti;
• rezultati jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in učinkovitih zaščitnih ukrepov za izboljšanje.

Instrument:

• mora biti v skladu z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/947 (glej povzetek), dejavnostmi skupne zunanje in varnostne politike EU ter drugimi ustreznimi politikami in programi;
• lahko financirajo drugi programi EU, če prispevki ne krijejo enakih stroškov;
• razveljavlja Uredbo (Euratom) št. 237/2014.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. januarja 2021.

OZADJE

Kjer koli se proizvaja jedrska energija, mora biti celoten postopek, vključno z odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov in razgradnjo elektrarn, izveden na varen in zanesljiv način.

EU s svojimi bogatimi izkušnjami na tem področju pomaga drugim državam doseči najvišje varnostne standarde.

Namen uredbe je povečati skladnost in učinkovitost zunanjih politik EU za izvajanje novega mednarodnega okvira, določenega v agendi Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (glej povzetek), novem evropskem soglasju o razvoju (glej povzetek) in Uredbi (EU) 2021/947 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (glej povzetek).

KLJUČNI IZRAZI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (Euratom) 2021/948 z dne 27. maja 2021 o vzpostavitvi Evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki dopolnjuje Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in o razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 237/2014 (UL L 209, 14.6.2021, str. 79–90).

POVEZANI DOKUMENTI

Skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije (UL C 210, 30.6.2017, str. 1–24).

Skupna vizija, enotno ukrepanje: Močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (junij 2016, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD)).

Zadnja posodobitev 26.07.2021