Digitalno COVID potrdilo EU

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2021/953 o digitalnem COVID potrdilu EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Vzpostavlja digitalno COVID potrdilo Evropske unije (EU), ki je usklajen okvir za dokazovanje cepljenja proti COVID-19, testiranja ali prebolele bolezni. Potrdilo je zasnovano, da:

• je varno in interoperabilno*;
• pomaga imetnikom pri uveljavljanju pravic do prostega gibanja med pandemijo COVID-19;
• je usklajen način za olajšanje potovanja, če države članice EU uvedejo omejitve, da bi omejile širjenje COVID-19.

KLJUČNE TOČKE

Okvir zajema, kako se izdajo, sprejemajo in preverjajo naslednja potrdila.

• Potrdilo o cepljenju. Potrjuje, da je oseba prejela cepivo proti COVID-19, in vsebuje podatke o cepivu ter številu prejetih odmerkov in datum cepljenja. Potrdila o cepljenju izda država članica, v kateri je bilo opravljeno cepljenje.
• Potrdilo o testiranju. Potrjuje, da je oseba opravila test s pomnoževanjem nukleinske kisline (NAAT test*) ali antigenski test*, naveden na skupnem seznamu antigenskih testov EU na COVID-19 za testiranje okužbe z virusom, ki povzroča COVID-19 (SARS-CoV-2), vključno s podatki o testu, datumu in času izvedbe testa ter rezultatu. Potrdila o testu izda država članica, v kateri je bil izveden test.
• Potrdilo o preboleli bolezni. Potrjuje, da je oseba okrevala po okužbi z infekcijo SARS-CoV-2 po pozitivnem NAAT testu ali antigenskem testu, navedenem na skupnem seznamu antigenskih testov EU na COVID-19, vključno z datumom pozitivnega testa. Potrdila o preboleli bolezni izda država članica, v kateri se nahaja oseba, ki je prebolela bolezen.

Države članice izdajo ločena potrdila za vsak odmerek cepiva, rezultat testiranja ali prebolelo bolezen z naslednjimi značilnostmi:

• v digitalni ali papirni obliki;
• s hitroodzivno kodo (kodo QR) za pomoč pri preverjanju in zaščito pred ponarejanjem;
• brezplačno;
• v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in v angleščini;
• veljavna v vseh državah članicah.

Potrdila vsebujejo le omejeno količino potrebnih informacij, ki jih preveritelji ne morejo obdržati. Za namene preverjanja se preverja samo veljavnost in pristnost potrdila, tako da se preveri digitalni podpis organa izdajatelja, ki je shranjen v kodi QR.

Podpise potrdil je mogoče preveriti po vsej EU.

Kadar država članica sprejme dokazilo o cepljenju, testiranju ali okrevanju, da opusti nekatere omejitve prostega gibanja, mora pod enakimi pogoji sprejeti potrdila EU, ki so jih izdale druge države članice.

Za namene potovanja znotraj EU potrdila o cepljenju, izdana po zaključenem primarnem ciklu cepljenja, veljajo 270 dni. Države članice smejo priznavati potrdila samo, če od zadnjega odmerka ni preteklo več kot 270 dni. To obdobje priznavanja je omejeno na osebe, stare 18 let in več. Potrdila, ki se izdajo za poživitvene odmerke, nimajo najdaljšega obdobja veljavnosti. Potrdila o preboleli bolezni potečejo najpozneje 180 dni po pozitivnem rezultatu testa. Na potrdilih o testu ni naveden datum poteka veljavnosti.

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/483 o spremembi krepi okvir zaupanja s podpiranjem dvostranske izmenjave seznamov preklicanih potrdil med državami članicami v primerih, kjer so bila potrdila izdana napačno, zaradi goljufije ali po preklicu serije cepiva proti COVID-19, za katero je bilo ugotovljeno, da ima napako.

Posedovanje potrdila ne sme:

• biti predpostavka za uveljavljanje pravice do prostega gibanja;
• voditi v diskriminacijo na podlagi posedovanja posebne kategorije potrdila.

Izvajalci storitev čezmejnega potniškega prometa, od katerih nacionalna zakonodaja zahteva, da izvajajo določene ukrepe javnega zdravja med pandemijo COVID-19, lahko preverijo – vendar ne smejo zadržati – informacije v potrdilih. Sistem potrdil bi morali vključiti tudi v svoje poslovanje na letališčih, pristaniščih ter železniških in avtobusnih postajah.

Ločeno priporočilo, ki ga je sprejel Svet Evropske unije, zajema vprašanje sproščanja omejitev prostega gibanja v EU. Osnovno načelo je, da za nikogar, ki uveljavlja svojo pravico do prostega gibanja in ima veljavno digitalno COVID potrdilo EU, ne bi smele veljati dodatne omejitve, kot so dodatni testi, razen v izjemnih razmerah. Ker pa priporočilo ni zavezujoče, je do določene mere vsaki posamezni državi članici prepuščeno, kako ga bo uporabljala. Čeprav mora torej vsaka država članica priznati potrdilo kot veljaven dokaz, se posledice za imetnike nekoliko razlikujejo.

Nacionalna uporaba potrdil o COVID-19, na primer za urejanje dostopa do dogodkov, restavracij, športnih prireditev, javnega prevoza ali delovnega mesta, ne spada v področje uporabe uredbe o digitalnem COVID potrdilu EU. Države članice lahko dejansko uporabljajo digitalno COVID potrdilo EU za domače namene, vendar morajo v nacionalnem pravu zagotoviti pravno podlago, ki mora med drugim izpolnjevati zahteve glede varstva podatkov.

Enakovrednost potrdil COVID-19 z državami, ki niso članice EU

Če država, ki ni članica EU, izda interoperabilna potrdila v skladu s potrebnimi tehničnimi standardi, lahko Evropska komisija sprejme izvedbene sklepe („sklepi o enakovrednosti“), s katerimi določi, da so potrdila o COVID-19, ki jih izda ta država, enakovredna digitalnim COVID potrdilom EU.

Posledično je zadevna država, ki ni članica EU, povezana s sistemom digitalnih COVID potrdil EU. Potrdila, ki jih izda ta država, morajo biti nato neposredno sprejeta pod enakimi pogoji kot potrdila EU.

Doslej je Komisija takšne odločbe sprejela v zvezi z naslednjimi državami, ki niso članice EU:

• Švica (izvedbeni sklep (EU) 2021/1126)
• Vatikan (izvedbeni sklep (EU) 2021/1272)
• San Marino (izvedbeni sklep (EU) 2021/1273)
• Ukrajina (izvedbeni sklep (EU) 2021/1380)
• Severna Makedonija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1381)
• Turčija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1382)
• Andora (izvedbeni sklep (EU) 2021/1476)
• Albanija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1477)
• Ferski otoki (izvedbeni sklep (EU) 2021/1478)
• Monako (izvedbeni sklep (EU) 2021/1479)
• Panama (izvedbeni sklep (EU) 2021/1480)
• Maroko (izvedbeni sklep (EU) 2021/1481)
• Izrael (izvedbeni sklep (EU) 2021/1482)
• Armenija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1894)
• Združeno kraljestvo (izvedbeni sklep (EU) 2021/1895)
• Nova Zelandija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1993), v zvezi s Cookovimi otoki, Niue in Tokelau pa izvedbeni sklep (EU) 2022/1949)
• Moldavija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1994)
• Gruzija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1995)
• Srbija (izvedbeni sklep (EU) 2021/1996)
• Togo (izvedbeni sklep (EU) 2021/2056)
• Singapur (izvedbeni sklep (EU) 2021/2057)
• Salvador (izvedbeni sklep (EU) 2021/2113)
• Libanon (izvedbeni sklep (EU) 2021/2187)
• Združeni arabski emirati (izvedbeni sklep (EU) 2021/2188)
• Zelenortski otoki (izvedbeni sklep (EU) 2021/2189)
• Tunizija (izvedbeni sklep (EU) 2021/2296)
• Črna gora (izvedbeni sklep (EU) 2021/2297)
• Urugvaj (izvedbeni sklep (EU) 2021/2298)
• Tajska (izvedbeni sklep (EU) 2021/2299)
• Tajvan (izvedbeni sklep (EU) 2021/2300)
• Benin (izvedbeni sklep (EU) 2022/206)
• Jordanija (izvedbeni sklep (EU) 2022/207)
• Kolumbija (izvedbeni sklep (EU) 2022/533)
• Malezija (izvedbeni sklep (EU) 2022/534)
• Sejšeli (izvedbeni sklep (EU) 2022/724)
• Vietnam (izvedbeni sklep (EU) 2022/725)
• Indonezija (izvedbeni sklep (EU) 2022/726)
• Južna Koreja (izvedbeni sklep (EU) 2022/1096)
• Madagaskar (izvedbeni sklep (EU) 2022/1097)
• Kosovo,* (izvedbeni sklep (EU) 2022/1098)
• Bahrajn (izvedbeni sklep (EU) 2022/1099)
• Ekvador (izvedbeni sklep (EU) 2022/1100)
• Filipini (izvedbeni sklep (EU) 2022/1338)
• Oman (izvedbeni sklep (EU) 2022/1339)
• Peru (izvedbeni sklep (EU) 2022/1340)
• Brazilija (izvedbeni sklep (EU) 2022/1948).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Sprva je bilo predvideno, da se bo uporabljala 12 mesecev, tj. od 1. julija 2021 do 30. junija 2022. Vendar sta Evropski parlament in Svet 29. junija 2022 sprejela podaljšanje uredbe do 30. junija 2023.

Ker vpliva morebitnega povečanja okužb trenutno ni mogoče predvideti in je odvisno tudi od tega, ali se bodo pojavile nove različice ali ne, bo podaljšanje ljudem omogočilo, da še naprej uporabljajo potrdilo za potovanja po vsej EU, če bi zaradi porasta okužb države članice morale v drugi polovici leta 2022 in prvi polovici leta 2023 začasno ponovno uvesti omejitve potovanj.

Vendar se to podaljšanje ne bi smelo razumeti, kot da se od držav članic, zlasti tistih, ki odpravijo nacionalne javnozdravstvene ukrepe, zahteva, da ohranijo ali uvedejo omejitve prostega gibanja.

OZADJE

Uredba (EU) 2021/954 v zvezi z digitalnim COVID potrdilom EU in državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo v EU.

Več informacij je na voljo na strani:

• Digitalno COVID potrdilo EU (Evropska komisija)
• Digitalno COVID potrdilo EU, cepiva in omejitve potovanj (Evropska komisija)
• Odziv na koronavirus (Evropska komisija)
• Ponovno odprtje EU (Evropska unija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 1–22).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2021/953 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2022/1035 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/954 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19 (UL L 173, 30.6.2022, str. 46–49).

Uredba (EU) 2022/1034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/953 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 173, 30.6.2022, str. 37–45).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/503 z dne 29. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izvzetjem mladoletnikov iz obdobja priznavanja potrdil o cepljenju, ki so izdana v obliki digitalnega COVID potrdila EU (UL L 102, 30.3.2022, str. 8–10).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/483 z dne 21. marca 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/1073 o določitvi tehničnih specifikacij in pravil za izvajanje okvira zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, uvedeno z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 98, 25.3.2022, str. 84–104).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/256 z dne 22. februarja 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta glede izdaje potrdil o preboleli bolezni na podlagi hitrih antigenskih testov (UL L 42, 23.2.2022, str. 4–8).

Priporočilo Sveta (EU) 2022/107 z dne 25. januarja 2022 o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila (EU) 2020/1475 (UL L 18, 27.1.2022, str. 110–123).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2288 z dne 21. decembra 2021 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta glede obdobja priznavanja potrdil o cepljenju, ki so izdana v obliki digitalnega COVID potrdila EU in potrjujejo zaključeno primarno serijo cepljenja (UL L 458, 22.12.2021, str. 459–462).

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1073 z dne 28. junija 2021 o določitvi tehničnih specifikacij in pravil za izvajanje okvira zaupanja za digitalno COVID potrdilo EU, uvedeno z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 230, 30.6.2021, str. 32–53).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) v zvezi z državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19 (UL L 211, 15.6.2021, str. 24–28).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73–114).

Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45–65).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77–123). Besedilo ponovno objavljeno v popravku (UL L 229, 29.6.2004, str. 35–48).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 07.11.2022