Nujno posredovanje za obravnavo visokih cen energije

 

POVZETEK:

Uredba Sveta (EU) 2022/1854 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba uvaja ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji in prerazporeditev presežka prihodkov in dobičkov energetskega sektorja med gospodinjstva in podjetja, da bi ublažili učinke naraščajočih cen energije.

KLJUČNE TOČKE

Zmanjšanje povpraševanja po električni energiji

Uredba uvaja:

• prostovoljni cilj 10-odstotnega mesečnega zmanjšanja porabe električne energije;
• obvezni cilj 5-odstotnega zmanjšanja porabe električne energije v konicah.

Izhodišče za primerjavo je povprečna poraba električne energije v ustreznih mesecih obdobja od novembra do marca v preteklih 5 letih.

Države članice Evropske unije (EU) so odgovorne za naslednje.

• Opredelitev konic, ki ustrezajo najmanj 10 % vseh ur med 1. decembrom 2022 in 31. marcem 2023, med katerimi bodo zmanjšali povpraševanje.
• Izbira sprejetih ukrepov za zmanjšanje porabe, ki:
  • morajo biti jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, ciljno usmerjeni, nediskriminatorni in preverljivi;
  • ne izkrivljajo konkurence ali pravilnega delovanja trga električne energije; in
  • ne smejo preprečevati procesa nadomeščanja tehnologij fosilnih goriv s tehnologijami, ki uporabljajo električno energijo.

Obvezna zgornja meja prihodkov energetskega trga

Tržni prihodki inframarginalnih proizvajalcev električne energije so omejeni na 180 EUR/MWh, da bi ob izjemno visokih cenah plina, ki napihujejo stroške plinskih elektrarn, začasno omejili izredne tržne prihodke proizvajalcev električne energije z nižjimi mejnimi stroški. Ta raven je namenjena ohranjanju donosnosti operaterjev in preprečevanju oviranja naložb v obnovljive vire energije. Uporablja se za električno energijo, proizvedeno iz:

• vetra,
• sončne energije (toplotne in fotonapetostne),
• geotermalne energije,
• hidroenergije brez rezervoarjev,
• biomase (razen bioplina),
• odpadkov,
• jedrske energije,
• lignita,
• surovih naftnih derivatov, ali
• šote.

Države članice morajo:

• zagotoviti, da je omejitev usmerjena v vse prihodke, vključno s prihodki posrednikov, ki delajo v imenu proizvajalcev;
• vzpostaviti učinkovite ukrepe, s katerimi se proizvajalcem prepreči, da bi se izognili tem obveznostim, zlasti kadar so pod nadzorom ali v delni lasti drugih podjetij.

V nekaterih okoliščinah lahko veljajo izjeme pri uporabi zgornje meje, vključno z naslednjimi:

• predstavitveni projekti;
• proizvajalci z zmogljivostjo, manjšo od 1 MW, pri katerih bi omejitev lahko povzročila znatno upravno breme;
• električna energija, proizvedena v hibridnih napravah, ki uporabljajo tudi konvencionalne vire energije, kjer obstaja tveganje za povečanje emisij CO₂ in zmanjšanje proizvodnje obnovljive energije.

Nacionalni krizni ukrepi

Države članice lahko določijo različne omejitve prihodkov za:

• razlikovanje med tehnologijami;
• uporabo dodatnih omejitev za trgovce z električno energijo;
• uporabo višjih omejitev za proizvajalce z naložbami in obratovalnimi stroški, višjimi od 180 EUR/MWh; ali
• ohranjanje ali uvajanje nacionalnih ukrepov za omejitev prihodkov proizvajalcev, ki proizvajajo električno energijo iz virov, ki niso navedeni zgoraj.

Države članice lahko določijo tudi posebno omejitev tržnih prihodkov od prodaje električne energije, proizvedene iz premoga ali nekaterih hidroelektrarn, ki niso zajete v zgornjem seznamu. Ukrepi:

• morajo biti sorazmerni in nediskriminatorni;
• ne smejo ogrožati naložbenih signalov;
• morajo zagotoviti kritje naložb in obratovalnih stroškov;
• ne smejo izkrivljati delovanja veleprodajnih trgov električne energije.

Države članice morajo zagotoviti, da se vsi presežni prihodki, ki izhajajo iz omejitve, uporabijo za financiranje ciljno usmerjene podpore za končne odjemalce električne energije za ublažitev vpliva visokih cen električne energije. To lahko vključuje:

• podporo zmanjševanju porabe električne energije;
• neposredne prenose odjemalcem, vključno z znižanji omrežnih tarif;
• nadomestilo dobaviteljem, ki odjemalcem dobavljajo električno energijo pod ceno, v skladu z nacionalnim določanjem cen;
• znižanje cen električne energije za končne odjemalce;
• spodbujanje naložb strank v tehnologije za razogljičenje, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.

Države članice z več kot 100-odstotno neto odvisnostjo od uvoza energije morajo do 1. decembra 2022 skleniti sporazum o ustrezni delitvi presežka prihodkov z državo članico izvoznico. Vse države članice, ki uvažajo energijo, lahko sklenejo podobne sporazume.

Maloprodajni ukrepi

Države članice lahko v nekaterih okoliščinah začasno:

• posredujejo z določanjem cen za dobavo električne energije malim in srednje velikim podjetjem;
• izjemoma postavijo cene, nižje od stroškov.

Solidarnostni prispevek sektorjev nafte, plina, premoga in rafinerij

Uredba določa obvezni začasni solidarnostni prispevek za presežne dobičke podjetij v sektorju nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerije, izračunanega od obdavčljivega dobička v proračunskem letu, ki se začne v letu 2022 in/ali v letu 2023 in presega 20-odstotno povečanje povprečnega letnega obdavčljivega dobička med letoma 2018 in 2021.

Države članice bi morale izkupiček uporabiti za zagotavljanje ciljne finančne podpore za:

• odjemalce, zlasti ranljiva gospodinjstva, in podjetja, za ublažitev učinkov visokih maloprodajnih cen električne energije;
• zmanjšanje porabe energije z različnimi shemami;
• spodbujanje domačih naložb v obnovljive vire energije, strukturno energetsko učinkovitost in druge tehnologije za razogljičenje;
• podjetja v energetsko intenzivnih industrijah, pod pogojem, da vlagajo v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost ali druge tehnologije za razogljičenje;
• razvoj energetske avtonomije, zlasti naložbe v skladu s cilji REPowerEU;
• skupno financiranje ukrepov držav članic za zaščito zaposlitve ter prekvalifikacijo in izpopolnjevanje spretnosti delovne sile.

Pregled

Evropska komisija bo do 30. aprila 2023 preučila ukrepe za zmanjšanje povpraševanja in omejevanje cen. Ukrep solidarnostnega prispevka bo pregledan do 15. oktobra 2023.

ZA KATERO OBDOBJE SE UPORABLJA UREDBA?

Uporablja se od 8. oktobra 2022. Uredba je začasni nujni ukrep; večina njenih pravil bo prenehalo veljati 31. decembra 2023.

OZADJE

Za več informacij obiščite tudi:

• Energetska varnost (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (EU) 2022/1854 z dne 6. oktobra 2022 o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (UL L 261, 7.10.2022, str. 1).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 final, 18.5.2022).

Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2019/943 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (prenovitev) (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 158, 14.6.2019, str. 22).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 20.10.2022