Carinski informacijski sistem (CIS)

KLJUČNE TOČKE

• Pogoji, pod katerimi deluje CIS, so opredeljeni v uredbi. Podatki, ki se vnesejo v CIS, se smejo nanašati samo na:
  • blago;
  • prevozna sredstva;
  • podjetja;
  • osebe;
  • trende pri goljufijah;
  • razpoložljivost strokovnega znanja;
  • pridržanje, zaseg ali odvzem blaga;
  • pridržanje, zaseg ali odvzem gotovine.
• Mednarodne ali regionalne organizacije lahko na podlagi sklepa Sveta dostopajo do CIS. Podatki se lahko pod določenimi pogoji izmenjujejo z drugimi nacionalnimi organi, državami zunaj EU in mednarodnimi ali regionalnimi organizacijami in/ali agencijami EU.

Varstvo podatkov

• Informacije, ki se izmenjujejo, lahko vsebujejo osebne podatke¹. Izmenjave osebnih podatkov se izvedejo samo, če je to potrebno za doseganje ciljev sistema, na primer za vpogled, posebne kontrole ali operativno analizo².
• Vsi podatki v CIS so zaupni in se smejo razmnoževati samo iz tehničnih razlogov, kot na primer v primerih, ki so utemeljeni zaradi iskanja informacij. Osebni podatki se lahko po pooblastilu organa, ki jih je vnesel, pošljejo v sisteme za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za carinske kontrole nacionalnih organov, ali v sisteme operativne analize, ki se uporabljajo na ravni EU.

Identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek

Identifikacijska podatkovna baza carinskih datotek (FIDE) je posebni del CIS. V njej so zbrane datoteke, ki se nanašajo na osebe ali podjetja, za katere se sumi ali je bilo ugotovljeno, da so storili kršitev.

Izboljšano obvladovanje tveganj ter odkrivanje in preprečevanje goljufij

• Uredba (EU) 2015/1525, ki se uporablja od 1. septembra 2016, spreminja Uredbo (ES) št. 515/97 z namenom izboljšanja odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja goljufij na carinskem področju z racionalizacijo izmenjave informacij in razpoložljivih dokazov ter izboljšanjem delovanja vzpostavljenega sistema. Obravnava pomanjkljivosti sistemov za odkrivanje goljufij na carinskem področju in zamude v preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
• Uredba (EU) 2015/1525:
  • uvaja podatkovno bazo z javljenimi sporočili o statusu zabojnikov (podatkovna baza CSM). Države EU imajo enako raven dostopa do podatkovne baze CSM kot Komisija;
  • vzpostavlja centralizirano podatkovno bazo s podatki o uvozu, izvozu in tranzitu;
  • pojasnjuje možnost uporabe informacij, pridobljenih v okviru medsebojne pomoči, kot dokazov v sodnih in upravnih postopkih;
  • določa postopek, ki Komisiji omogoča pridobitev spremnih listin, ki jih hranijo podjetja. Države EU morajo na zahtevo Komisije zagotoviti spremne listine k uvoznim in izvoznim deklaracijam, to zahtevo pa je treba obdelati v štirih tednih;
  • poenostavlja postopek hrambe podatkov v CIS tako, da se odpravi obveznost letnega pregledovanja podatkov in določi rok hrambe, ki ne sme presegati pet let – razen v utemeljenih primerih, ko ga je mogoče podaljšati za nadaljnji dve leti;
  • od Komisije zahteva, da do 9. oktobra 2017 izvede oceno potrebe po razširitvi obsega izvoznih podatkov iz ustreznih podatkovnih baz in izvedljivost razširitve obsega podatkov v podatkovni bazi o prevozih z vključitvijo podatkov o uvozu, izvozu in tranzitu blaga po kopnem in zraku.