Trgovinska politika v EU

Skupna trgovinska politika EU ima eno od osrednjih vlog pri njenih odnosih s preostalim svetom (člen 207 Pogodbe o delovanju EU - PDEU) in je eno od področij, na katerih ima EU izključno pristojnost (člen 3 PDEU). Lizbonska pogodba je to pristojnost razširila še na neposredne tuje naložbe, obenem pa je Evropskemu parlamentu podelila funkcijo sozakonodajalca, ki skupaj s Svetom odloča o trgovinskih zadevah.

Evropska komisija v imenu vseh držav EU obravnava trgovinska vprašanja, kot so pogajanja o trgovinski sporazumih z državami zunaj EU. Ti se sklenejo s kvalificirano večino, razen v primerih sporazumov o trgovini s storitvami, intelektualni lastnini, neposrednih tujih naložbah, avdiovizualnih in kulturnih storitvah ter socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih storitvah, kjer mora Svet sprejeti soglasno odločitev.

EU ima dejavno vlogo tudi v Svetovni trgovinski organizaciji. Podpira odpravo trgovinskih in carinskih ovir. Za obrambo svojega trga ima na voljo sklop orodij, kot so protidampinški in protisubvencijski ukrepi, Uredba o trgovinskih ovirah in zaščitni ukrepi.